Št. 3310-32/2017/4 Ob-2779/17, Stran 1904
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije, Dunajska 22, 1000 Ljubljana, na podlagi:
– Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva ter podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 104/15, 32/16, 66/16, 14/17, 38/17 in 40/17 – popr.; v nadaljnjem besedilu: Uredba);
– Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 320), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2017/1199 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2017 o spremembi Uredbe (EU) št. 1303/2013 glede posebnih ukrepov za zagotovitev dodatne pomoči državam članicam, ki so jih prizadele naravne nesreče (UL L št. 176, z dne 7. 7. 2017, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1303/2013/EU);
– Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 487), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2017/825 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017 o vzpostavitvi programa za podporo strukturnim reformam za obdobje 2017–2020 ter o spremembi uredb (EU) št. 1303/2013 in (EU) št. 1305/2013 (UL L št. 129 z dne 19. 5. 2017, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1305/2013/EU);
– Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 549), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2017/891 z dne 13. marca 2017 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s sektorjema sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave, dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s kaznimi, ki se uporabijo v teh sektorjih, in spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 543/2011 (UL L št. 138 z dne 25. 5. 2017, str. 4), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1306/2013/EU);
– Uredbe (EU) št. 1310/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o določitvi nekaterih prehodnih določb glede podpore za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), o spremembi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede sredstev in njihove razdelitve za leto 2014 in o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 in uredb (EU) št. 1307/2013, (EU) št. 1306/2013 in (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z njihovo uporabo v letu 2014 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 865), zadnjič popravljene s Popravkom Uredbe (EU) št. 1310/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o določitvi nekaterih prehodnih določb glede podpore za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), o spremembi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede sredstev in njihove razdelitve za leto 2014 in o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 in uredb (EU) št. 1307/2013, (EU) št. 1306/2013 in (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z njihovo uporabo v letu 2014 (UL L št. 130 z dne 19. 5. 2016, str. 12);
– Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 640/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, pogojev za zavrnitev ali ukinitev plačil in za upravne kazni, ki se uporabljajo za neposredna plačila, podporo za razvoj podeželja in navzkrižno skladnost (UL L št. 181 z dne 20. 6. 2014, str. 48), zadnjič spremenjene z Delegirano Uredbo Komisije (EU) 2017/723 z dne 16. februarja 2017 o spremembi Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 640/2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, pogojev za zavrnitev ali ukinitev plačil in za upravne kazni, ki se uporabljajo za neposredna plačila, podporo za razvoj podeželja in navzkrižno skladnost (UL L št. 107 z dne 25. 4. 2017, str. 1);
– Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 807/2014 z dne 11. marca o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1305 Evropskega parlamenta in Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in o uvedbi prehodnih določb (UL L št. 227 z dne 31. 7. 2014, str. 1), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2015/1367 z dne 4. junija 2015 o spremembi Delegirane uredbe (EU) št. 807/2014 glede prehodnih določb o programih za razvoj podeželja za obdobje 2007–2013 (UL L št. 211, z dne 8. 8. 2015, str. 7), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 807/2014/EU);
– Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 808/2014 z dne 17. julija o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L št. 227 z dne 31. 7. 2014, str. 18), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/1997 z dne 15. novembra 2016 o spremembi izvedbene uredbe (EU) št. 808/2014 glede spremembe programov razvoja podeželja in spremljanja ukrepov v podporo vključevanju državljanov tretjih držav ter o popravku navedene uredbe (UL L št. 308 z dne 16. 11. 2016, str. 5), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 808/2014/EU);
– Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 809/2014 z dne 17. julija 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom, ukrepi za razvoj podeželja in navzkrižno skladnostjo (UL L št. 227 z dne 31. 7. 2014, str. 69), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2017/1172 z dne 30. junija 2017 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 809/2014 glede kontrolnih ukrepov v zvezi s pridelovanjem konoplje (UL L št. 170 z dne 1. 7. 2017, str. 87), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 809/2014/EU);
– Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020, ki je potrjen z Izvedbenim sklepom Komisije z dne 13. februarja 2015 o odobritvi programa razvoja podeželja Republike Slovenije za podporo iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, št. CCI 2014 SI 06 RD NP 0012020, zadnjič spremenjenim z Izvedbenim sklepom Komisije št. C(2016)8717 z dne 13. decembra 2016 o odobritvi spremembe Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za podporo iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in o spremembi Izvedbenega sklepa C(2015)849, (v nadaljnjem besedilu: PRP 2014–2020), in je dostopen na spletni strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu: MKGP) ter na spletni strani programa razvoja podeželja (http://www.program-podezelja.si), objavlja
8. javni razpis za podukrep 4.1
Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva za leto 2017
1. Osnovni podatki o javnem razpisu
Predmet javnega razpisa: | V skladu s prvim odstavkom 5. člena Uredbe so predmet javnega razpisa naložbe kmetijskih gospodarstev v lastno primarno pridelavo kmetijskih proizvodov. |
Razpisana sredstva po sklopih: | Okvirna višina razpisanih nepovratnih sredstev znaša do vključno 10.000.000 EUR. Od tega: – 2.000.000 EUR za naložbe nosilcev majhnih kmetij (sklop A), – 5.000.000 EUR za naložbe fizičnih oseb, razen samostojnih podjetnikov posameznikov in nosilcev majhnih kmetij, ali za skupino kmetov iz tretje alineje 10. točke 3. poglavja tega javnega razpisa (sklop B) ter – 3.000.000 EUR za naložbe samostojnih podjetnikov posameznikov in pravnih oseb (sklop C). |
Sredstva se zagotavljajo iz proračunskih postavk MKGP, in sicer: – 7.500.000 EUR iz proračunske postavke 140021 Program razvoja podeželja 2014–2020 – EU – 2.500.000 EUR iz proračunske postavke 140022 Program razvoja podeželja 2014–2020 – slovenska udeležba. Delež sredstev iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: EKSRP) znaša 75 odstotkov, delež sredstev iz proračuna Republike Slovenije znaša 25 odstotkov. |
Vrsta javnega razpisa: | Zaprti |
Začetek vnosa vlog in zaključek javnega razpisa: | Vnos vloge v elektronski sistem in vložitev vloge poteka od 21. avgusta 2017 do vključno 29. novembra 2017 do 24. ure. |
Obdobje upravičenosti stroškov: | V skladu z 99. členom Uredbe so do podpore upravičeni stroški naložb, ki so nastali po vložitvi vloge na javni razpis do vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev. Do podpore so upravičeni tudi morebitni splošni stroški, ki so neposredno povezani s pripravo in izvedbo naložbe, ter stroški nakupa kmetijskih zemljišč, ki so nastali po 1. januarju 2014 do vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev. V skladu s tretjim odstavkom 104. člena Uredbe je datum vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev 28. julija 2020. |
Informacije o razpisu: | – INFO točka Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: agencija), Dunajska 160, 1000 Ljubljana Tel. 01/580-77-92, faks 01/478-92-06, e-mail: aktrp@gov.si; – INFO točke Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (v nadaljnjem besedilu: KGZS) in Gospodarske zbornice Slovenije (Priloga št. 1 k razpisni dokumentaciji tega javnega razpisa) |
2. Predmet podpore
1. Podpora iz podukrepa Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva (v nadaljevanju: podukrep 4.1) je v skladu s prvim in tretjim odstavkom 5. člena Uredbe namenjena individualnim in kolektivnim naložbam kmetijskih gospodarstev v lastno primarno pridelavo kmetijskih proizvodov iz Priloge I Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL C št. 326 z dne 26. oktobra 2012, str. 47, v nadaljnjem besedilu: Priloga I k Pogodbi), in sicer za:
– ureditev hlevov in drugih gospodarskih poslopij,
– ureditev skladiščnih kapacitet za živinska gnojila,
– ureditev greznic in čistilnih naprav,
– nakup in postavitev rastlinjakov in pripadajoče opreme,
– ureditev trajnih nasadov,
– nakup in postavitev mrež proti toči,
– ureditev pašnikov in obor za rejo domačih živali oziroma gojene divjadi,
– izvedbo agromelioracij,
– zaščito čebeljih panjev pred medvedi,
– ureditev cestnih, vodnih oziroma vodovodnih ter energetskih priključkov do javne infrastrukture,
– ureditev zasebnih namakalnih sistemov, ki imajo enega uporabnika (v nadaljnjem besedilu: ZNS), ter nakup in postavitev namakalne opreme, ki je lahko samostojna naložba.
2. V skladu z drugim odstavkom 5. člena Uredbe se glede na cilje iz PRP 2014–2020 naložbe iz prejšnje točke delijo na:
a) naložbe v prestrukturiranje kmetijskih gospodarstev, kjer kmetijstvo ni poglavitni vir dohodka, imajo majhno udeležbo na trgu in bodo šele z naložbo iz tega podukrepa postala gospodarsko vitalna. Naložbe v prestrukturiranje kmetijskih gospodarstev so naložbe do vključno 50.000 eurov skupne priznane vrednosti;
b) naložbe v izboljšanje konkurenčnosti kmetijskih gospodarstev, ki se podpirajo zaradi naslednjih ciljev:
ba) dvig produktivnosti,
bb) povečanje stroškovne učinkovitosti,
bc) povečanje higiene, kakovosti in doseganje višje dodane vrednosti kmetijskih proizvodov,
bd) prilagoditev kmetijskih gospodarstev nadstandardnim zahtevam dobrobiti živali ter
be) prilagoditev kmetijskih gospodarstev horizontalnim ciljem, povezanim z inovacijami, okoljem in blažitvijo podnebnih sprememb, zlasti pa v:
– zmanjševanje toplogrednih plinov in amonijaka iz kmetijske proizvodnje, zlasti živinoreje,
– prilagajanje kmetijskih gospodarstev podnebnim spremembam,
– povečanje energetske učinkovitosti, vključno z večjo rabo lesa,
– uvajanje obnovljivih virov energije (v nadaljnjem besedilu: OVE),
– racionalnejšo rabo vode in drugih surovin ter v ureditev čistilnih in varčevalnih tehnologij (na primer zbiranje meteorne vode, zamenjava namakalne opreme ter zmanjšanje porabe vode pri tehnoloških posodobitvah obstoječih ZNS) na kmetijskem gospodarstvu,
– prilagoditev kmetovanja na okoljsko občutljivih območjih, pomembnih z vidika varovanja naravnih virov (zlasti vode, tal in biotske raznovrstnosti),
– ureditev nasadov večletnih rastlin, ki so odporne na bolezni, pozebo oziroma na sušo,
– izvajanje ekološke pridelave hrane;
c) naložbe v prilagoditev standardom Evropske unije, ki se uporabljajo za kmetijsko proizvodnjo, vključno s standardom varstva pri delu, do katerih je upravičen mladi kmet;
d) naložbe v ureditev objektov za skladiščenje živinskih gnojil;
e) naložbe, namenjene prvi prodaji kmetijskih proizvodov iz lastne primarne pridelave prodajnemu posredniku ali predelovalcu, in dejavnosti, s katerimi se proizvod pripravi za tako prvo prodajo.
3. V skladu s četrtim odstavkom 5. člena Uredbe se primarna pridelava kmetijskih proizvodov iz 1. točke tega poglavja podrobneje opredeli v javnem razpisu, in sicer pomeni proizvodnjo rastlinskih in živinorejskih proizvodov s seznama v Prilogi I k Pogodbi brez nadaljnjih postopkov obdelave, ki bi spremenili naravo teh proizvodov, še zlasti pridelava, pobiranje in skladiščenje primarnih kmetijskih proizvodov ter njihova priprava s strani primarnih proizvajalcev za prvo prodajo prodajnim posrednikom ali predelovalcem. Kot priprava primarnih kmetijskih proizvodov za prvo prodajo se šteje tudi njihovo čiščenje, luščenje, sortiranje, kratkotrajna zaščita pred gnitjem in pakiranje.
4. Ne glede na prejšnjo točko se za primarno pridelavo kmetijskih proizvodov šteje tudi:
– smukanje, rezanje, drobljenje, luščenje, mletje in sušenje zelišč,
– priprava hmelja, ki se v skladu s predpisom, ki ureja certificiranje pridelka hmelja, razume kot postopek zaključnega sušenja in zaključnega pakiranja hmelja, izveden v zaprtem delovnem procesu,
– čiščenje, odstranjevanje neželenih primesi, poškodovanih ali premajhnih semen ter sušenje semen kmetijskih rastlin za skladiščenje.
5. V skladu z 9. členom Uredbe so glede na velikost naložbe iz 1. točke tega poglavja lahko:
– enostavne naložbe do vključno 200.000 eurov skupne priznane vrednosti naložbe,
– zahtevne naložbe nad 200.000 eurov skupne priznane vrednosti naložbe.
3. Upravičenec
1. V skladu s prvim odstavkom 6. člena Uredbe je upravičenec nosilec kmetijskega gospodarstva, ki je vpisan v register kmetijskih gospodarstev (v nadaljnjem besedilu: RKG) in opravlja kmetijsko dejavnost v Republiki Sloveniji.
2. Če je upravičenec mladi kmet, se v skladu z drugim odstavkom 6. člena Uredbe šteje, da je mladi kmet fizična oseba, ki je prvič vpisana kot nosilec kmetijskega gospodarstva v RKG v obdobju pet let pred oddajo vloge na javni razpis in je ob vložitvi te vloge:
– stara od 18 let do vključno 40 let in
– ima ustrezno poklicno znanje in usposobljenost za opravljanje kmetijske dejavnosti ali s kmetijstvom povezane dejavnosti, kot sta opredeljena v Uredbi o izvajanju podukrepa pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 55/15, 38/16, 84/16 in 19/17; v nadaljnjem besedilu: Uredba za mlade kmete).
3. Kot ustrezno poklicno znanje in usposobljenost iz prejšnje točke se šteje najmanj:
– nižja poklicna izobrazba s področja kmetijstva ali s kmetijstvom povezanih dejavnosti in najmanj tri leta delovnih izkušenj na kmetijskem gospodarstvu ali
– nižja poklicna izobrazba nekmetijske smeri, pridobljen certifikat nacionalne poklicne kvalifikacije najmanj IV. ravni zahtevnosti s področja kmetijstva ali s kmetijstvom povezanih dejavnosti in tri leta delovnih izkušenj na kmetijskem gospodarstvu.
4. S kmetijstvom povezane dejavnosti iz 2. točke tega poglavja so naslednje dejavnosti: živilskopredelovalna, lesarska, veterinarska, naravovarstvena in gozdarska dejavnost. Seznam ustreznih nacionalnih poklicnih kvalifikacij iz prejšnje točke je določen v prilogi 4 Uredbe za mlade kmete.
5. Upravičenec dokazuje izobrazbo iz 3. točke tega poglavja z dokazilom oziroma izjavo o najvišji doseženi izobrazbi. Kot delovne izkušnje upravičenca se štejejo:
– pokojninska in invalidska zavarovalna doba iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti,
– članstvo na kmetiji, ki se ugotavlja na podlagi podatkov iz RKG, ali
– izkušnje iz opravljanja kmetijske dejavnosti, kar upravičenec dokazuje z izjavo nosilca kmetijskega gospodarstva, na katerem je te izkušnje pridobival.
6. Če je fizična oseba iz 2. točke tega poglavja samostojni podjetnik posameznik, se v skladu s tretjim odstavkom 6. člena Uredbe pogoji iz 2. točke tega poglavja nanašajo na samostojnega podjetnika posameznika.
7. Ne glede na določbe 2. točke tega poglavja se za mladega kmeta šteje tudi pravna oseba, ki je nosilec kmetijskega gospodarstva in izključni lastnik vseh nepremičnin, ki sestavljajo kmetijsko gospodarstvo, pri čemer nadzor nad to pravno osebo v skladu z drugim odstavkom 2. člena Uredbe 807/2014/EU izvaja fizična oseba iz 2. točke tega poglavja, ki izpolnjuje pogoje iz prve in druge alineje 2. točke tega poglavja.
8. Šteje se, da je pogoj glede nadzora nad pravno osebo iz prejšnje točke izpolnjen, če je fizična oseba iz 2. točke tega poglavja v obdobju petih let pred vložitvijo vloge na javni razpis prvič postala član poslovodstva in ima v tem obdobju vsaj 50 odstotkov glasovalnih pravic v tej pravni osebi, kar mora biti razvidno iz statuta te pravne osebe ali družbene pogodbe oziroma drugega ustanovitvenega akta.
9. Če je upravičenec iz 1. točke tega poglavja organizacija proizvajalcev v kmetijstvu, ki uresničuje kolektivno naložbo iz tretjega odstavka 5. člena Uredbe, mora biti v skladu s šestim odstavkom 6. člena Uredbe:
– pravna oseba, ki izpolnjuje pogoje za mikro, malo in srednje podjetje (v nadaljnjem besedilu: MSP), in
– priznana v skladu s predpisi, ki urejajo priznanje organizacij proizvajalcev.
10. Če gre za kolektivno naložbo iz tretjega odstavka 5. člena Uredbe, je, ne glede na 1. točko tega poglavja in v skladu s sedmim odstavkom 6. člena Uredbe, upravičenec do podpore:
– organizacija proizvajalcev, priznana po predpisih, ki urejajo priznanje organizacij proizvajalcev,
– zadruga, če je najmanj polovica njenih članov vpisanih v RKG, ali
– skupina kmetov iz drugega odstavka 17. člena Uredbe 1305/2013/EU.
11. Skupina kmetov iz tretje alineje prejšnje točke je v skladu z osmim odstavkom 6. člena Uredbe partnerstvo dveh ali več nosilcev kmetijskih gospodarstev, vzpostavljeno s pogodbo o sodelovanju pri naložbi, ki vsebuje obvezne elemente iz Priloge 8 Uredbe.
12. Pogodba o sodelovanju iz prejšnje točke se v skladu z devetim odstavkom 6. člena Uredbe sklene najmanj za čas trajanja obveznosti iz naslova kolektivne naložbe.
13. Član skupine kmetov iz tretje alineje 10. točke tega poglavja na dan oddaje vloge na javni razpis v skladu z desetim odstavkom 6. člena Uredbe ne sme imeti:
– v uporabi več kot 70 odstotkov primerljivih kmetijskih površin (v nadaljnjem besedilu: PKP), ki jih imajo v uporabi vsi člani skupine kmetov, kar je razvidno iz zbirne vloge, ki je bila vložena v letu 2017, oziroma
– v reji več kot 70 odstotkov glav velike živine (v nadaljnjem besedilu: GVŽ), ki jih imajo v reji vsi člani skupine, kar je razvidno iz evidence rejnih živali v skladu s pravilnikom, ki ureja evidenco imetnikov rejnih živali in evidenco rejnih živali (v nadaljnjem besedilu: evidenca rejnih živali).
14. Vsak član skupine kmetov iz tretje alineje 10. točke tega poglavja v skladu z enajstim odstavkom 6. člena Uredbe za izvedbo kolektivne naložbe prispeva skupaj dogovorjeni finančno ovrednoten prispevek, pri čemer prispevek nobenega od članov ne sme presegati 70 odstotkov skupnega prispevka te skupine kmetov k naložbi, kar je razvidno iz pogodbe o sodelovanju pri naložbi iz 12. točke tega poglavja. Prispevek posameznega člana skupine kmetov ne more biti izključno prispevek v naravi v skladu s 97. členom Uredbe.
15. Člani skupine kmetov iz tretje alineje 10. točke tega poglavja v skladu z dvanajstim odstavkom 6. člena Uredbe izmed sebe določijo vodilnega partnerja, ki nastopa v imenu te skupine kmetov in ima naslednje naloge:
– zastopa skupino v vseh upravnih postopkih v razmerju do agencije in MKGP;
– koordinira pripravo celotne dokumentacije, ki je potrebna za vložitev vloge na javni razpis in zahtevka za izplačilo sredstev (npr. poslovni načrt, projekt za izvedbo del, projekt izvedenih del);
– vodi seznam skupne rabe, kot to določa 3. točka prvega odstavka 27. člena Uredbe;
– vloži poročilo na agencijo, kot to določajo 11. točka prvega odstavka 27. člena Uredbe, deseti odstavek 102. člena in 103. člen Uredbe;
– sporoča na agencijo vse morebitne spremembe pogodbe o sodelovanju iz 12. točke tega poglavja.
16. Člani skupine kmetov iz tretje alineje 10. točke tega poglavja v skladu s trinajstim odstavkom 6. člena Uredbe ne smejo biti povezani na način, opredeljen v 3. členu priloge I Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 z dne 25. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 193 z dne 1. 7. 2014, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) 2017/1084 z dne 14. junija o spremembi Uredbe (EU) št. 651/2014, kar zadeva pomoč za pristaniško in letališko infrastrukturo, pragove za priglasitev za pomoč za kulturo in ohranjanje kulturne dediščine in pomoč za športno in večnamensko rekreacijsko infrastrukturo ter sheme regionalne pomoči za tekoče poslovanje za najbolj oddaljene regije, in o spremembi Uredbe (EU) št. 702/2014, kar zadeva izračun upravičenih stroškov (UL L št. 156 z dne 20. 6. 2017, str.1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 702/2014/EU).
4. Pogoji za pridobitev podpore
4.1. Splošni pogoji, ki jih mora izpolnjevati upravičenec ob vložitvi vloge na javni razpis
1. Vložiti mora popolno vlogo v skladu z zahtevami iz tega javnega razpisa in na prijavnem obrazcu, ki je sestavni del razpisne dokumentacije, vključno z vsemi zahtevanimi prilogami in dokazili, ki so v njej navedeni.
2. V skladu s prvim odstavkom 177. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13) mora upravičenec za predložene dokumente, sestavljene v tujem jeziku, če je to potrebno, zagotoviti slovenski prevod s strani sodnega tolmača, ki je imenovan za sodnega tolmača z odločbo Ministrstva za pravosodje.
3. V skladu s 1. točko prvega odstavka 100. člena Uredbe ne sme biti izključen iz prejemanja podpore v skladu s tretjim in petim odstavkom 57. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14, 32/15 in 27/17, v nadaljnjem besedilu: zakon, ki ureja kmetijstvo).
4. V skladu s 1. točko 10. člena in 2. točko prvega odstavka 100. člena Uredbe mora biti vpisan v RKG kot nosilec kmetijskega gospodarstva.
5. Če je pravna oseba, razen občin, mora v skladu s 3. točko prvega odstavka 100. člena Uredbe imeti dejavnost, ki je predmet podpore, registrirano na ozemlju Republike Slovenije.
6. V skladu s 4. točko prvega odstavka 100. člena Uredbe mora imeti poravnane vse davčne obveznosti do države.
7. Če je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, v skladu s 6. točko prvega odstavka 100. člena Uredbe ne sme biti v postopku prenehanja, prisilne poravnave, stečaja, prepovedi delovanja, sodne likvidacije ali izbrisa iz registra.
8. Če je fizična oseba, razen samostojni podjetnik posameznik, v skladu s 7. točko prvega odstavka 100. člena Uredbe ne sme biti v osebnem stečaju.
9. V skladu z 9. točko prvega odstavka 100. člena Uredbe ni upravičen do stroška davka na dodano vrednost (v nadaljnjem besedilu: DDV), razen če priloži izjavo iz Dokazila 4, ki je priloga prijavnega obrazca, da DDV ni izterljiv v skladu s predpisi, ki urejajo DDV:
– upravičenec, katerega kmečko gospodinjstvo je iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti identificirano za namene DDV oziroma se lahko po predpisih o DDV prostovoljno identificira za namene DDV, do povračila stroška DDV ni upravičen, če ima kmečko gospodinjstvo pravico do odbitka DDV v skladu s predpisi o DDV;
– upravičenec, ki opravlja dopolnilno dejavnost na kmetiji oziroma drugo kmetijsko dejavnost, in je v zvezi s temi dejavnostmi identificiran za namene DDV oziroma se lahko po predpisih o DDV prostovoljno identificira za namene DDV, do povračila stroška DDV ni upravičen;
– upravičenec, katerega kmečko gospodinjstvo preko predstavnika kmečkega gospodinjstva izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do pavšalnega nadomestila v skladu s predpisi, ki urejajo DDV, do povračila stroška DDV ni upravičen;
– upravičenec, ki po predpisih o DDV nima pravice do odbitka DDV, lahko uveljavlja DDV kot upravičen strošek, če poda ustrezno izjavo iz Dokazila 4, ki je priloga prijavnega obrazca;
– upravičenec, ki je upravičen do uveljavljanja stroška DDV glede na zgornja določila, lahko v primeru naložbe v osnovna sredstva, ko gre za nakup nepremičnine, namenjene za opravljanje dejavnosti, na katero se nanaša naložba, uveljavlja strošek DDV v višini 25 odstotkov vrednosti celotnega upravičencu zaračunanega DDV.
10. V skladu z 10. točko prvega odstavka 100. člena Uredbe mora imeti za nakazilo dodeljenih sredstev odprt transakcijski račun v skladu s 35. členom zakona, ki ureja kmetijstvo.
11. V skladu z 11. točko prvega odstavka 100. člena ter 101. členom Uredbe mora biti iz vloge oziroma dokumentov, priloženih h vlogi na javni razpis, razvidna zaprtost finančne konstrukcije naložbe v skladu z 2. točko 9. poglavja tega javnega razpisa. Če gre za skupino kmetov iz tretje alineje 10. točke prejšnjega poglavja, mora vsak član te skupine kmetov izkazati zaprtost finančne konstrukcije glede na svoj finančno ovrednoteni prispevek k naložbi, ki je razviden iz pogodbe o sodelovanju.
12. V skladu z 12. točko prvega odstavka 100. člena Uredbe nepremičnina, na kateri se opravlja izvršba v skladu s predpisi, ki urejajo izvršbo in zavarovanje, ne more biti predmet podpore po tem javnem razpisu.
13. Če kandidira za pridobitev sredstev za naložbe v ureditev objektov, ki se uporabljajo tudi za druge namene, se v skladu s 13. točko prvega odstavka 100. člena Uredbe od vseh skupnih stroškov ureditve objekta kot upravičeni stroški priznajo le stroški v sorazmernem deležu glede na neto tlorisno površino objekta, ki je predmet podpore.
14. Če kandidira za pridobitev sredstev za del naložbe, ki se nanaša na ureditev zahtevnega ali manj zahtevnega objekta v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, morajo v skladu s 14. točko prvega odstavka 100. člena Uredbe priložiti projektno dokumentacijo, iz katere je razvidno:
– popis del in stroškov, ki se nanaša na celotno naložbo,
– predloženo dokazilo (popis) o vrednosti že izvedenih del in stroškov ter popis še ne izvedenih del in stroškov in
– ločen popis del in stroškov, s katerim se prijavlja na javni razpis.
15. Če gre za naložbo v rekonstrukcijo objekta oziroma nakup opreme in upravičenec ni lastnik ali solastnik nepremičnine, na kateri se izvaja ta naložba, mora imeti v skladu s 15. točko prvega odstavka 100. člena Uredbe sklenjeno dolgoročno pogodbo o najemu, zakupu, služnosti ali stavbni pravici za obdobje najmanj pet let po datumu zadnjega izplačila sredstev za naložbo ter overjeno soglasje lastnika k naložbi, če to soglasje ni vsebovano v pogodbi iz te točke. Če je upravičenec solastnik nepremičnine, mora imeti overjeno soglasje drugega solastnika k naložbi za obdobje najmanj pet let po datumu zadnjega izplačila sredstev.
16. Na nepremičnini, na kateri se izvaja naložba v gradnjo novega objekta, mora imeti upravičenec v skladu s 16. točko prvega odstavka 100. člena Uredbe lastninsko, solastninsko ali stavbno pravico.
17. Če gre za ureditev objektov, mora v skladu z 18. točko prvega odstavka 100. člena Uredbe predložiti pravnomočno gradbeno dovoljenje in projekt za izvedbo del v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov.
18. Gradbeno dovoljenje iz prejšnje točke se mora v skladu z 19. točko prvega odstavka 100. člena Uredbe glasiti na upravičenca.
19. Objekt iz 17. točke tega podpoglavja mora biti v skladu z 20. točko prvega odstavka 100. člena Uredbe namenjen dejavnosti, ki je predmet podprte naložbe, kar je razvidno iz gradbenega dovoljenja.
20. Če gre za naložbo v nakup opreme za obstoječi objekt, ki je v skladu s predpisi s področja graditve objektov zahtevni, manj zahtevni ali nezahtevni objekt, mora upravičenec predložiti pravnomočno gradbeno dovoljenje.
21. Računi in predračuni se morajo v skladu z 22. točko prvega odstavka 100. člena Uredbe glasiti na upravičenca. Če gre za upravičenca iz tretje alineje 10. točke prejšnjega poglavja, se račun in predračun glasi na vse člane skupine kmetov.
22. V skladu s 23. točko prvega odstavka 100. člena Uredbe mora v vlogi na javni razpis opredeliti časovno dinamiko vlaganja zahtevkov za izplačilo sredstev.
23. Če gre za upravičenca iz tretje alineje 10. točke prejšnjega poglavja, morajo pogoje iz 3. do vključno prejšnje točke tega poglavja izpolnjevati vsi člani skupine kmetov.
24. V skladu s 24. točko prvega odstavka 100. člena Uredbe mora vlogi na ta javni razpis priložiti izjavo, da pred vložitvijo vloge na javni razpis ni začel z deli v okviru naložbe, ali popis že izvedenih del in stroškov, ki so nastali pred vložitvijo vloge na javni razpis, če ne gre za naložbo iz 14. točke tega podpoglavja.
25. Če je naložba poseg v okolje v skladu s predpisom, ki ureja posege v okolje, mora upravičenec v skladu s petim odstavkom 100. člena Uredbe pridobiti okoljevarstveno soglasje ali sklep, da postopek presoje vplivov na okolje ni potreben. Šteje se, da je pogoj izpolnjen, če je bilo upravičencu najpozneje v treh mesecih po datumu zaprtja javnega razpisa izdano okoljevarstveno soglasje ali sklep, da postopek presoje vplivov na okolje ni potreben.
26. V skladu z 2. točko 10. člena Uredbe mora vložiti zbirno vlogo v skladu s predpisi, ki urejajo izvedbo ukrepov kmetijske politike za leto 2017.
27. Če ima v uporabi do enega hektarja kmetijskih površin in vzreja samo čebele ter uveljavlja podporo za naložbe, povezane s čebelarsko dejavnostjo iz 18. člena Uredbe, v skladu s 3. točko 10. člena Uredbe oddaja zbirne vloge, ne glede na prejšnjo točko, ni obvezna, vendar pa mora imeti upravičenec urejene podatke v RKG v skladu s predpisom, ki ureja RKG.
28. V skladu s 4. točko 10. člena Uredbe mora biti naložba ekonomsko upravičena, kar se izkazuje s pozitivno interno stopnjo donosnosti. Ta pogoj se ne uporablja za naložbo v prestrukturiranje kmetijskih gospodarstev iz 2. točke pod a) 2. poglavja tega javnega razpisa.
29. V skladu s 5. točko 10. člena Uredbe mora predložiti poslovni načrt, v katerem izkaže:
– ekonomsko upravičenost naložbe iz prejšnje točke in
– prispevek naložbe k horizontalnim ciljem iz drugega pododstavka šestega odstavka 5. člena Uredbe 1305/2013/EU, če iz tega naslova uveljavlja dodatne točke v okviru meril za izbor vlog. Prispevek naložbe k horizontalnim ciljem se ugotavlja na podlagi seznama upravičenih stroškov in najvišjih priznanih vrednosti, ki so opredeljeni v Prilogi št. 2 k razpisni dokumentaciji tega javnega razpisa. Če naložba ni opredeljena v Prilogi št. 2 k razpisni dokumentaciji tega javnega razpisa, upravičenec utemeljuje prispevek k horizontalnim ciljem naložbe na podlagi treh ponudb, na način iz 4. točke pod e) 5. poglavja tega javnega razpisa.
30. Ne glede na določbo prejšnje točke za naložbo v prestrukturiranje kmetijskih gospodarstev iz 1. točke drugega odstavka 5. člena Uredbe ni potrebno predložiti poslovnega načrta.
31. Naložba v ureditev objektov z uporabo večjega deleža lesa prispeva k horizontalnim ciljem iz druge alineje 29. točke tega podpoglavja, če v skladu s 7. točko 10. člena Uredbe delež lesa pri naložbi znaša vsaj 0,073 m3 lesa na m2 zazidane površine objekta v skladu s standardom SIST ISO 9836, kar je razvidno iz projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja. Če gre za objekt, za katerega ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja, mora biti delež lesa razviden iz opisa naložbe in tlorisa objekta v skladu s 3. točko 24. člena Uredbe.
32. Pri naložbi v zbiranje vode morajo v skladu z 8. točko 10. člena Uredbe imeti objekti za shranjevanje vode zmogljivost vsaj 10 m3.
33. Poslovni načrt iz 29. točke tega podpoglavja mora v skladu z 9. točko 10. člena Uredbe vsebovati sestavine, določene v Prilogi 4 Uredbe, in mora biti izdelan za ekonomsko dobo naložbe, vendar najmanj za obdobje petih let od datuma vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev, ki ga opredeli v vlogi na javni razpis.
34. Poslovni načrt iz 29. točke tega podpoglavja mora v skladu z 10. točko 10. člena Uredbe za:
a) zahtevne naložbe temeljiti na dejanskih prihodkih in odhodkih iz zadnjega izkaza poslovnega izida oziroma iz zadnjih standardnih rezultatov FADN za obdobje od 1. januarja do 31. decembra;
b) enostavne naložbe temeljiti na:
– dejanskih prihodkih in odhodkih iz zadnjega izkaza poslovnega izida oziroma iz zadnjih standardnih rezultatov FADN za obdobje od 1. januarja do 31. decembra ali
– pokritju, opredeljenem v Prilogi 5 Uredbe.
35. Ne glede na drugo alinejo pod b) prejšnje točke poslovni načrt v skladu z 11. točko 10. člena Uredbe ne sme biti izdelan na podlagi pokritja, če upravičenec ali član kmetije, katere nosilec je upravičenec, v letu pred oddajo vloge na javni razpis vodi knjigovodstvo v skladu s prvo alinejo pod b) prejšnje točke.
36. Če gre za skupino kmetov iz tretje alineje 10. točke prejšnjega poglavja, se poslovni načrt iz 29. točke tega podpoglavja izdela na podlagi:
– dejanskih prihodkov in odhodkov iz zadnjega izkaza poslovnega izida oziroma iz zadnjih standardnih rezultatov FADN za obdobje od 1. januarja do 31. decembra, če vsi člani skupine kmetov vodijo knjigovodstvo, ali
– pokritja, opredeljenega v Prilogi 5 Uredbe.
37. Upravičenec mora v skladu s 13. točko 10. člena Uredbe v koledarskem letu pred oddajo vloge na javni razpis iz poslovanja kmetijskega gospodarstva ustvariti primeren prihodek, ki mu omogoča dolgoročno sposobnost preživetja. Kot primeren prihodek se šteje prihodek v višini letne bruto minimalne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji na polno delovno moč (v nadaljnjem besedilu: PDM), ki je v letu 2016 znašala 9.488,76 eurov. Ta pogoj se ne uporablja za naložbe v prestrukturiranje kmetijskih gospodarstev iz 2. točke pod a) 2. poglavja tega javnega razpisa.
38. Ena PDM iz prejšnje točke je obseg dela 1.800 ur na leto. Izračunana vrednost PDM na kmetiji pomeni naslednje vrednosti:
– oseba, ki je pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovana iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti (1 PDM),
– oseba, ki je za polni delovni čas zaposlena na kmetiji (1 PDM),
– osebi, ki je za krajši delovni čas zaposlena na kmetiji, se PDM izračuna glede na število ur zaposlitve,
– član kmetije, ki je brezposelna oseba po zakonu, ki ureja trg dela, in je zdravstveno zavarovan iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti (0,8 PDM),
– član kmetije, ki je brezposelna oseba po zakonu, ki ureja trg dela (0,5 PDM),
– član kmetije, ki ni v delovnem razmerju na kmetiji (0,5 PDM),
– član kmetije, ki je študent ali študentka (0,3 PDM),
– član kmetije, ki je upokojenec ali upokojenka (0,3 PDM),
– član kmetije, ki je dijak ali dijakinja (0,2 PDM).
39. Za eno PDM pri pravnih osebah in samostojnem podjetniku posamezniku se upošteva:
– oseba v delovnem razmerju za polni delovni čas oziroma
– oseba, ki je nosilec dejavnosti.
40. Če gre za kolektivno naložbo, ki jo izvaja skupina kmetov iz tretje alineje 10. točke prejšnjega poglavja, se, ne glede na določbo 37. točke tega podpoglavja, v skladu s 14. točko 10. člena Uredbe pri izračunu primernega prihodka upravičenca upošteva letni prihodek članov skupine kmetov iz tretje alineje 10. točke prejšnjega poglavja, pri čemer se primeren letni prihodek ugotavlja na podlagi:
– dejanskih prihodkov in odhodkov iz zadnjega izkaza poslovnega izida oziroma iz zadnjih standardnih rezultatov FADN za obdobje od 1. januarja do 31. decembra, če vsi člani skupine kmetov vodijo knjigovodstvo, ali
– pokritja, opredeljenega v Prilogi 5 Uredbe, če vsi člani skupine kmetov ne vodijo knjigovodstva.
41. Če gre za kolektivno naložbo organizacije proizvajalcev iz prve alineje 10. točke prejšnjega poglavja, se, ne glede na določbo 37. točke tega podpoglavja, pri izračunu primernega prihodka za prvo koledarsko leto priznanja organizacije proizvajalcev upošteva letni prihodek članov organizacije proizvajalcev, ki se ugotavlja na podlagi:
– dejanskih prihodkov in odhodkov iz zadnjega izkaza poslovnega izida oziroma iz zadnjih standardnih rezultatov FADN za obdobje od 1. januarja do 31. decembra, če vsi člani organizacije proizvajalcev vodijo knjigovodstvo, ali
– pokritja, opredeljenega v prilogi 5 Uredbe, če vsi člani skupine kmetov ne vodijo knjigovodstva.
42. Če gre za kolektivno naložbo, morajo pogoj iz 4. in 26. točke tega podpoglavja v skladu s 16. točko 10. člena Uredbe izpolnjevati vsi člani skupine kmetov oziroma člani zadruge ali organizacije proizvajalcev, ki bodo uporabljali to naložbo, kar je razvidno iz poslovnega načrta.
43. Pri zahtevni naložbi mora upravičenec v skladu s 17. točko 10. člena Uredbe zagotavljati obseg dela v višini vsaj 1 PDM. Pri enostavnih naložbah mora upravičenec zagotavljati obseg dela v višini vsaj 0,5 PDM.
44. Če gre za kolektivno naložbo, ki jo izvaja skupina kmetov iz tretje alineje 10. točke prejšnjega poglavja, morajo v skladu z 18. točko 10. člena Uredbe obseg dela iz prejšnje točke zagotavljati vsi člani skupine kmetov skupaj.
45. Upravičenec lahko v skladu z 20. točko 10. člena Uredbe na posamezen sklop javnega razpisa vloži eno vlogo.
46. Do podpore za naložbe v prestrukturiranje kmetijskih gospodarstev iz 2. točke pod a) 2. poglavja tega javnega razpisa je v skladu s prvim odstavkom 11. člena Uredbe upravičen le nosilec majhne kmetije.
47. Majhna kmetija iz prejšnje točke je v skladu z drugim odstavkom 11. člena Uredbe kmetija, ki ima prihodek iz poslovanja, ki je enak ali višji od 4.000 eurov in nižji od ene letne minimalne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji na PDM v višini iz 37. točke tega podpoglavja. Višina prihodka iz poslovanja majhne kmetije se določi v skladu s prilogo 4 Uredbe.
48. Naložba v prestrukturiranje kmetijskih gospodarstev iz 2. točke pod a) 2. poglavja tega javnega razpisa se v skladu s tretjim odstavkom 11. člena Uredbe ne izvaja kot kolektivna naložba.
4.2. Posebni pogoji, ki jih mora izpolnjevati upravičenec
1. Če gre za kolektivne naložbe, mora upravičenec poleg splošnih pogojev iz prejšnjega podpoglavja v skladu z 12. členom Uredbe izpolnjevati tudi naslednje pogoje:
a) ob vložitvi vloge na javni razpis mora upravičenec iz druge alineje 10. točke prejšnjega poglavja predložiti seznam vseh svojih članov in članov, ki bodo uporabljali to naložbo;
b) iz poslovnega načrta iz 29. točke prejšnjega podpoglavja mora biti razvidno, da kolektivna naložba izhaja iz upoštevanja potreb vseh članov zadruge ali organizacije proizvajalcev, ki bodo uporabljali kolektivno naložbo, oziroma vseh članov skupine kmetov iz tretje alineje 10. točke prejšnjega poglavja;
c) najkasneje do vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev mora biti kolektivna naložba v skupni rabi upravičenca. Če gre za zadrugo ali organizacijo proizvajalcev, skupna raba pomeni, da naložbo uporablja najmanj toliko članov, kolikor jih je bilo predvidenih za rabo naložbe s poslovnim načrtom, pri čemer njihov skupni proizvodni obseg (npr. GVŽ, ha) ne sme biti manjši od proizvodnega obsega, predvidenega v poslovnem načrtu;
d) upravičenec vodi seznam o skupni rabi iz prejšnje podtočke, iz katerega so razvidni raba kolektivne naložbe po članih zadruge, organizacije proizvajalcev ter skupine kmetov iz tretje alineje 10. točke prejšnjega poglavja, obdobje uporabe ipd. Seznam skupne rabe je opredeljen v Prilogi št. 3 k razpisni dokumentaciji tega javnega razpisa.
2. Če gre za naložbe v nakup kmetijskih zemljišč, ki so lahko v skladu s 14. členom Uredbe le del naložbe iz 15. do 22. člena Uredbe, mora upravičenec poleg splošnih pogojev iz prejšnjega podpoglavja izpolnjevati tudi naslednje pogoje:
a) naložba mora biti najkasneje do vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev izvedena na zemljišču, ki je predmet nakupa;
b) vlogi na javni razpis je treba priložiti pogodbo o nakupu kmetijskega zemljišča ali odločbo o odobritvi pravnega posla v skladu z zakonom, ki ureja kmetijska zemljišča, če pogodba še ni sklenjena;
c) upravičen je strošek nakupa zemljišča do višine posplošene tržne vrednosti nepremičnin, kot je evidentirana v registru trga nepremičnin v skladu s predpisi, ki urejajo množično vrednotenje nepremičnin, pri čemer strošek nakupa kmetijskih zemljišč ne sme presegati 10 odstotkov skupnih upravičenih stroškov naložbe v skladu z 69. členom Uredbe 1303/2013/EU.
3. Če gre za naložbe v trajne nasade, mora upravičenec poleg splošnih pogojev iz prejšnjega podpoglavja v skladu s 15. členom Uredbe ob vložitvi vloge na javni razpis izpolnjevati tudi naslednje pogoje:
a) pri naložbah v obnovo intenzivnih sadovnjakov, oljčnikov in hmeljišč se podpira obnova nasadov, ki so starejši od navedenih vrednosti, razvidnih iz RKG:
– pečkarji: 16 let,
– koščičarji: 12 let,
– jagodičje (razen malin in robid): 15 let,
– maline in robide: 8 let,
– lupinarji: 33 let,
– oljke: 33 let,
– namizno grozdje: 25 let,
– hmelj: 12 let;
b) pri naložbah v obnovo ekstenzivnih sadovnjakov se podpira prestrukturiranje nasadov, ki so starejši od navedenih vrednosti, razvidnih v RKG:
– slive: 20 let,
– jablane: 40 let,
– hruške: 40 let,
– mešani nasadi: 30 let;
c) določbe iz te točke pod a) in pod b) se ne uporabljajo v primeru, če je obnova sadovnjakov, oljčnikov in hmeljišč posledica naravne nesreče ali izjemnih pojavov, ki se sofinancirajo v skladu z drugimi predpisi;
d) ob spremembi tehnologije pridelave hmelja se lahko v hmeljišča v obdelavi sadi le material, ki ga je dovoljeno saditi v proizvodna hmeljišča v skladu s predpisom, ki ureja trženje razmnoževalnega materiala in sadik hmelja;
e) upravičenec je prijavil pridelek oljk in oljčnega olja v skladu s 143. členom zakona, ki ureja kmetijstvo;
f) upravičenec je prijavil pridelek hmelja v skladu s 150. členom zakona, ki ureja kmetijstvo;
g) za naložbe v postavitev vinogradov mora upravičenec pridobiti dovoljenje v skladu s predpisom, ki ureja sistem dovoljenj za zasaditev vinske trte;
h) upravičenec mora k vlogi na javni razpis priložiti načrt kmetijskega zemljišča, ki vključuje popis del in materiala, ter skico tega zemljišča na ortofoto posnetku GERK-a kmetijskega zemljišča, na katerega se naložba nanaša, oziroma z izrisom digitalnega zemljiškokatastrskega načrta, če zemljišča niso vključena v GERK.
4. Ob zaključku naložbe morajo upravičenci za naložbe v rastlinsko pridelavo iz 4., 5., 6., 8. in 9. točke prvega odstavka 7. člena Uredbe izpolnjevati naslednja pogoja:
– strošek postavitve mreže proti toči iz 4., 6., 8. in 9. točke prvega odstavka 7. člena Uredbe, ki ga upravičenec lahko uveljavlja tudi kot prispevek v naravi v obliki lastnega dela, lahko znaša do 20 odstotkov upravičene vrednosti naložbe v nakup in postavitev mreže proti toči v skladu s Seznamom upravičenih stroškov in najvišjih priznanih vrednosti, ki je Priloga št. 2 k razpisni dokumentaciji tega javnega razpisa;
– pri naložbah v postavitev oziroma obnovo hmeljišča iz 5. točke prvega odstavka 7. člena Uredbe je dovoljeno saditi le certificirane sadike v skladu s pravilnikom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev.
5. Če gre za naložbe v nakup in postavitev rastlinjakov in pripadajoče opreme iz 7. točke prvega odstavka 7. člena Uredbe, mora upravičenec poleg splošnih pogojev iz prejšnjega podpoglavja v skladu s 16. členom Uredbe ob vložitvi vloge na javni razpis izpolnjevati tudi naslednje pogoje:
a) imeti mora pravnomočno vodno dovoljenje za rabo vode v rastlinjakih v skladu s predpisi, ki urejajo vode, razen kadar se kot vir vode uporablja meteorna voda z objektov;
b) imeti mora pravnomočno odločbo o uvedbi namakanja kmetijskega zemljišča, če so rastlinjaki postavljeni neposredno na kmetijskem zemljišču, ki se namaka;
c) prizna se strošek postavitve rastlinjakov do 20 odstotkov priznane vrednosti celotne naložbe, ki ga upravičenec lahko uveljavlja tudi kot prispevek v naravi v obliki lastnega dela v skladu s 97. členom Uredbe.
6. Če gre za naložbe s področja živinoreje, mora upravičenec poleg splošnih pogojev iz prejšnjega podpoglavja v skladu s 17. členom Uredbe ob vložitvi vloge na javni razpis izpolnjevati tudi naslednje pogoje:
– pri naložbi v ureditev hleva mora biti hlevska površina za živali v skladu s predpisi, ki urejajo dobrobit živali;
– pri naložbah v ureditev objektov za skladiščenje živinskih gnojil so do podpore upravičene le skladiščne zmogljivosti, ki presegajo minimalne zahteve iz predpisa, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem iz kmetijskih virov, razen v primeru naložb v novogradnjo objektov za rejo domačih živali;
– ne glede na prejšnjo alinejo so do podpore upravičene naložbe v skladiščne zmogljivosti, ki ne presegajo minimalnih zahtev iz predpisa, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem iz kmetijskih virov, če je upravičenec mladi kmet iz 2. točke prejšnjega poglavja in naložbo izvede v 24 mesecih od datuma vzpostavitve kmetije;
– pri naložbi v rejo polžev na kmetijskem zemljišču mora upravičenec k vlogi na javni razpis priložiti načrt kmetijskega zemljišča, ki vključuje popis del in materiala, ter skico tega zemljišča na ortofoto posnetku GERK-a kmetijskega zemljišča, na katerega se naložba nanaša, oziroma z izrisom digitalnega zemljiškokatastrskega načrta, če zemljišča niso vključena v GERK. Za kmetijsko zemljišče, ki je predmet naložbe, mora imeti odločbo MKGP o uvedbi namakanja;
– pri naložbi v ureditev pašnikov za nadzorovano pašo domačih živali oziroma postavitev obor za rejo gojene divjadi iz 10. točke prvega odstavka 7. člena Uredbe mora povprečna obtežba z živino na kmetijskem gospodarstvu znašati vsaj 0,5 GVŽ/ha kmetijskih površin iz predpisa, ki ureja neposredna plačila, prijavljenih v zbirni vlogi, ki je vložena v letu 2017. Pri izračunu obtežbe se upošteva število živali, ki je razvidno iz evidence rejnih živali v skladu s pravilnikom, ki ureja evidenco imetnikov rejnih živali in evidenco rejnih živali;
– če naložba v postavitev pašnikov za nadzorovano pašo domačih živali oziroma postavitev obor za rejo gojene divjadi iz 10. točke prvega odstavka 7. člena Uredbe posega na gozdno zemljišče, mora biti za to naložbo na podlagi Zakona o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, 56/99 – ZON, 67/02, 110/02 – ZGO-1, 115/06 – ORZG40, 110/07, 106/10, 63/13, 101/13 – ZdavNepr, 17/14, 24/15, 9/16 – ZGGLRS in 77/16; v nadaljnjem besedilu: zakon, ki ureja gozdove) pridobljeno soglasje Zavoda za gozdove Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZGS). Upravičenec mora k vlogi na javni razpis priložiti načrt gozdnega zemljišča, ki vključuje popis del in materiala, ter skico tega zemljišča na ortofotu posnetku z izrisom digitalnega zemljiškokatastrskega načrta za zemljišče, na katero se naložba nanaša oziroma na katerem se ta izvaja;
– če se naložba v postavitev pašnikov za nadzorovano pašo domačih živali oziroma postavitve obor za rejo gojene divjadi iz 10. točke prvega odstavka 7. člena Uredbe izvaja na kmetijskih zemljiščih, mora upravičenec k vlogi na javni razpis priložiti načrt kmetijskega zemljišča, ki vključuje popis del in materiala, ter skico tega zemljišča na ortofoto posnetku GERK-a kmetijskega zemljišča, na katerega se naložba nanaša, oziroma z izrisom digitalnega zemljiškokatastrskega načrta, če zemljišča niso vključena v GERK, ter opis tehnologije paše;
– če se naložba v postavitev pašnikov za nadzorovano pašo domačih živali oziroma postavitev obor za rejo gojene divjadi iz 10. točke prvega odstavka 7. člena Uredbe izvaja na območju pojavljanja medveda in volka, se priznajo 30 odstotkov višji stroški ureditve za tako naložbo iz dodatne zaščite pred pojavom velikih zveri v skladu s 95. členom Uredbe;
– če ima najmanj 30 odstotkov kmetijskih površin iz predpisa, ki ureja neposredna plačila, kar je razvidno iz zbirne vloge za leto 2017, v uporabi na najožjem vodovarstvenem območju, določenem s predpisom Vlade Republike Slovenije, ki ureja vodovarstvena območja, je v okviru naložbe v ureditev hleva upravičen do podpore za naložbe v ureditev hleva na hlevski gnoj, na globoki nastilj oziroma na tlačen gnoj. Kot zemljišča v uporabi se štejejo zemljišča iz zbirne vloge, ki je bila vložena v letu 2017;
– ne glede na prejšnjo alinejo je upravičen do podpore za naložbo v ureditev hlevov na tekoče frakcije, če kmetijsko gospodarstvo, katerega nosilec je upravičenec, ne presega 170 kg letnega vnosa dušika iz živinskih gnojil na ha kmetijskih površin iz predpisa, ki ureja neposredna plačila, ki ležijo zunaj najožjega vodovarstvenega območja, določenega s predpisom Vlade Republike Slovenije, ki ureja vodovarstvena območja, pri čemer se upoštevajo kmetijske površine iz zbirne vloge, ki je bila vložena v letu 2017;
– če gre za kolektivno naložbo, je pogoj iz prejšnje alineje izpolnjen, če imajo vsi člani zadruge ali organizacije proizvajalcev, ki bodo uporabljali kolektivno naložbo, oziroma člani skupine kmetov iz tretje alineje 10. točke 3. poglavja tega javnega razpisa najmanj 30 odstotkov kmetijskih površin iz predpisa, ki ureja neposredna plačila, kar je razvidno iz zbirne vloge za leto 2017, v uporabi na najožjem vodovarstvenem območju.
7. Če gre za naložbe v ureditev zaščite čebeljih panjev pred medvedi iz 11. točke prvega odstavka 7. člena Uredbe in naložbe v pridelavo medu in drugih čebeljih proizvodov ter vzrejo čebeljih matic iz 12. točke prvega odstavka 7. člena Uredbe, mora upravičenec poleg splošnih pogojev iz prejšnjega podpoglavja v skladu z 18. členom Uredbe ob vložitvi vloge na javni razpis izpolnjevati tudi naslednje pogoje:
– naložbe v ureditev zaščite čebeljih panjev pred medvedi so upravičene do podpore, če je kmetijsko gospodarstvo uvrščeno v gorsko območje iz predpisa, ki določa razvrstitev kmetijskih gospodarstev v OMD, oziroma je lokacija čebeljih panjev na območjih pojavljanja medveda in volka;
– če naložba v ureditev zaščite čebeljih panjev pred medvedi posega na gozdno zemljišče, mora biti zanjo na podlagi zakona, ki ureja gozdove, pridobljeno soglasje ZGS. Upravičenec mora k vlogi na javni razpis priložiti načrt gozdnega zemljišča, ki vključuje popis del in materiala, ter skico tega zemljišča na ortofoto posnetku z izrisom digitalnega zemljiškokatastrskega načrta za zemljišče in identifikacijskimi podatki čebelnjakov oziroma stojišč iz registra čebelnjakov za zemljišče, na katero se naložba nanaša oziroma na katerem se ta izvaja;
– če se naložba v ureditev zaščite čebeljih panjev pred medvedi izvaja na kmetijskih zemljiščih, mora upravičenec k vlogi na javni razpis priložiti načrt kmetijskega zemljišča, ki vključuje popis del in materiala, ter skico tega zemljišča na ortofoto posnetku GERK-a kmetijskega zemljišča, na katerega se naložba nanaša, oziroma z izrisom digitalnega zemljiškokatastrskega načrta, če zemljišča niso vključena v GERK;
– ne priznajo se stroški čebelarske opreme, ki je financirana na podlagi Programa na področju čebelarstva v Republiki Sloveniji v letih 2017–2019;
– lastnik čebeljih panjev na kmetijskem gospodarstvu mora poročati o številu čebeljih družin v skladu s pravilnikom, ki ureja register čebelnjakov;
– kmetijskemu gospodarstvu s pravnomočno odločbo Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (v nadaljnjem besedilu: UVHVVR) ni prepovedano dajanje medu v promet za javno potrošnjo v skladu s predpisi, ki urejajo področje zdravil za uporabo v veterinarski medicini.
8. Če gre za naložbe, namenjene učinkoviti rabi energije (v nadaljnjem besedilu: URE) in pridobivanju energije iz OVE iz 13. in 14. točke prvega odstavka 7. člena Uredbe, mora upravičenec poleg splošnih pogojev iz prejšnjega podpoglavja v skladu z 19. členom Uredbe ob vložitvi vloge na javni razpis izpolnjevati tudi naslednje pogoje:
a) proizvedena energija iz naložbe, ki je predmet tega javnega razpisa, ni namenjena prodaji. Proizvedena energija ni namenjena prodaji, če skupna količina proizvedene energije iz obnovljivih virov v koledarskem letu pred vložitvijo vloge na javni razpis ne presega porabe energije na kmetijskem gospodarstvu v tem letu. Če gre za naložbe v povečanje proizvodnih kapacitet, skupna količina proizvedene energije iz obnovljivih virov ne sme presegati načrtovane porabe energije na kmetijskem gospodarstvu, kar mora biti razvidno iz dokazil iz te točke pod b);
b) naložbe iz 6. točke prvega odstavka 5. člena Uredbe morajo zagotavljati vsaj desetodstotno zmanjšanje porabe energije na ravni objekta, kar je razvidno iz:
– elaborata gradbene fizike, če gre za naložbo v rekonstrukcijo zahtevnih in manj zahtevnih objektov v skladu s predpisi s področja graditve objektov, ali
– energetskega pregleda v skladu s pravilnikom, ki ureja učinkovito rabo energije v stavbah, če gre za naložbo v nakup opreme ali rekonstrukcijo nezahtevnih objektov v skladu s predpisi s področja graditve objektov;
c) naložbe v pridobivanje toplotne energije iz biomase so upravičene do podpore, če so del naložbe v ureditev objektov;
d) stroški ureditve ogrevanja z OVE na kmetijskih gospodarstvih so upravičeni do podpore, če je pridobljena energija namenjena lastni primarni pridelavi kmetijskih proizvodov kmetijskega gospodarstva;
e) pri pridobivanju toplotne energije iz biomase mora biti surovina za pridobivanje energije lesna biomasa oziroma kmetijski proizvod, pri čemer uporaba žit in drugih poljščin, bogatih s škrobom in sladkorjem, ter oljnic ni dovoljena.
9. Če gre za naložbe v ureditev priključkov kmetijskega gospodarstva na objekte gospodarske javne infrastrukture iz 15. točke prvega odstavka 7. člena Uredbe, mora upravičenec poleg splošnih pogojev iz prejšnjega podpoglavja v skladu z 20. členom Uredbe izpolnjevati tudi naslednje pogoje:
– kmetijsko gospodarstvo mora biti razvrščeno v območje z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (v nadaljnjem besedilu: območje OMD) v skladu s predpisom, ki določa razvrstitev kmetijskih gospodarstev v območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (v nadaljnjem besedilu: pravilnik o OMD),
– če ureditev priključka poteka na zemljiščih, ki niso v lasti upravičenca, in bo ta infrastruktura namenjena njegovi služnostni uporabi, mora upravičenec k vlogi na javni razpis priložiti služnostno pravico gradnje in uporabe priključka,
– služnostne pravice gradnje in uporabe priključka iz prejšnje alineje ni treba priložiti, če je služnost uporabe priključka v korist vsakokratnega lastnika gospodujoče nepremičnine vpisana v zemljiško knjigo,
– upravičenec mora k vlogi na javni razpis priložiti načrt zemljišča, ki vključuje popis del in materiala, ter skico tega zemljišča na ortofoto posnetku z vrisanimi GERK-i kmetijskih zemljišč, na katera se naložba nanaša, oziroma z izrisom digitalnega katastrskega načrta, če zemljišča niso vključena v GERK.
10. Če gre za naložbe v izvedbo agromelioracijskih del na kmetijskih gospodarstvih iz 16. točke prvega odstavka 7. člena Uredbe, mora upravičenec poleg splošnih pogojev iz prejšnjega podpoglavja v skladu z 21. členom Uredbe ob vložitvi vloge na javni razpis izpolnjevati tudi naslednje pogoje:
– pri zahtevni agromelioraciji mora imeti upravičenec pravnomočno odločbo o uvedbi agromelioracije v skladu z zakonom, ki ureja kmetijska zemljišča,
– pri nezahtevni agromelioraciji na območju varovanj in omejitev po posebnih predpisih mora upravičenec vlogi na javni razpis priložiti predpisana soglasja in dovoljenja pristojnih organov,
– če se agromelioracija izvaja na zemljišču, ki glede na evidenco dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč ni uvrščeno med kmetijske površine, mora biti to zemljišče najkasneje do vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev v evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč uvrščeno med kmetijske površine,
– upravičenec mora k vlogi na javni razpis priložiti načrt kmetijskega zemljišča, ki vključuje popis del in materiala, ter skico tega zemljišča na ortofoto posnetku z vrisanimi GERK-i kmetijskih zemljišč, na katera se naložba nanaša, oziroma z izrisom digitalnega zemljiškokatastrskega načrta, če zemljišča niso vključena v GERK.
11. Če gre za naložbe v ureditev ZNS in njihovih tehnoloških posodobitev, izgradnjo pripadajočih vodnih virov ter nakup in postavitev namakalne opreme iz 17. točke prvega odstavka 7. člena Uredbe, mora upravičenec poleg splošnih pogojev iz prejšnjega podpoglavja v skladu z 22. členom Uredbe ob vložitvi vloge na javni razpis izpolnjevati tudi naslednje pogoje:
a) imeti mora pravnomočno odločbo MKGP o uvedbi namakanja v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijska zemljišča, ali drug akt o uvedbi namakanja;
b) če gre za ureditev odvzemnega objekta, mora imeti vodno soglasje;
c) najpozneje do zaključka naložbe mora biti namakalni sistem opremljen z vodomerom;
d) predložiti mora načrt namakanja, ne glede na to, ali se namakanje vrši na prostem ali v zaprtih prostorih. Načrt namakanja zajema obvezne vsebine, določene v Prilogi 6 Uredbe;
e) naložbe v tehnološke posodobitve namakalnih sistemov morajo zagotavljati najmanj 15 odstotkov potencialnega prihranka vode glede na tehnične parametre obstoječega namakalnega sistema in pripadajoče opreme za namakanje;
f) če naložba vpliva na telesa podzemnih ali površinskih voda, pri katerih je bilo v zadevnem načrtu upravljanja povodja količinsko stanje ocenjeno z manj kot dobro, se z naložbo v tehnološko posodobitev namakalnih sistemov zagotovi učinkovito zmanjšanje porabe vode najmanj v višini 50 odstotkov potencialnega prihranka vode na ravni naložbe;
g) pogoja iz te točke pod d) in e) se ne uporabljata za naložbe v obstoječe objekte in pripadajočo opremo za namakanje, ki vplivajo le na njihovo energetsko učinkovitost, naložbe v izgradnjo vodnih zbiralnikov ali naložbe v uporabo reciklirane vode, ki ne vplivajo na telesa podzemnih ali površinskih voda. V teh primerih je treba zagotoviti vsaj deset odstotkov prihranka energije glede na tehnične parametre obstoječega namakalnega sistema;
h) naložba v nakup namakalne opreme na obstoječih namakalnih sistemih, ki so namenjeni več uporabnikom, in s katero se neto poveča namakalno območje, kar vpliva na določeno telo podzemnih ali površinskih voda, je upravičena do podpore, če:
– količinsko stanje vodnega telesa v zadevnem načrtu upravljanja povodja ni bilo ocenjeno z manj kot dobro in
– je iz analize presoje vplivov na okolje v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, razvidno, da naložba ne bo pomembno negativno vplivala na okolje;
i) ne glede na prvo alinejo te točke pod h) je lahko naložba v nakup namakalne opreme na obstoječih namakalnih sistemih, ki so namenjeni več uporabnikom, katere rezultat je neto povečanje namakalnega območja, upravičena do podpore, če:
– se izvede v povezavi z naložbo v obstoječi namakalni sistem in pripadajočo opremo za namakanje, za katero je predhodna ocena pokazala, da zagotavlja najmanj 15 odstotkov potencialnega prihranka vode glede na tehnične parametre obstoječega namakalnega sistema in pripadajoče opreme za namakanje, ter
– se z naložbo zagotovi učinkovito zmanjšanje porabe vode na ravni naložbe kot celote za vsaj 50 odstotkov potencialnega prihranka vode, ki ga zagotavlja naložba v obstoječi namakalni sistem in pripadajočo opremo ali element namakalne infrastrukture;
j) pogoji iz te točke pod d), e), f), g) in h) se dokazujejo z elaboratom, ki ga upravičenec priloži vlogi na javni razpis. Vsebina elaborata je določena v Prilogi 6 Uredbe;
k) vlogi na javni razpis mora priložiti načrt kmetijskega zemljišča, ki je predmet podpore, s popisom del in materiala, ter skico tega zemljišča na ortofoto posnetku z vrisanimi GERK-i na kmetijskih zemljiščih, na katere se naložba nanaša, oziroma z izrisom digitalnega katastrskega načrta, če zemljišča niso vključena v GERK.
12. Če gre za prispevek v naravi, mora upravičenec poleg splošnih pogojev iz prejšnjega podpoglavja v skladu s 23. in 97. členom Uredbe ob vložitvi vloge na javni razpis izpolnjevati tudi naslednje pogoje:
a) priznana vrednost prispevka v naravi je opredeljena v Seznamu upravičenih stroškov in najvišjih priznanih vrednosti, ki je Priloga št. 2 k razpisni dokumentaciji tega javnega razpisa, in ne sme presegati 50 odstotkov upravičene vrednosti naložbe;
b) prispevek v naravi, ki ga upravičenec zagotovi v obliki lastnih sadik večletnih rastlin, se prizna, če so bile sadike med pridelavo uradno pregledane v skladu s predpisi, ki urejajo semenski material kmetijskih rastlin ali zdravstveno varstvo rastlin, in je upravičenec vpisan v register dobaviteljev semenskega materiala kmetijskih rastlin, ki se vodi pri UVHVVR;
c) prispevek v naravi v obliki lastnega dela lahko upravičenec uveljavlja pri:
– ureditvi enostavnih in nezahtevnih objektov,
– postavitvi mrež proti toči,
– ureditvi trajnih nasadov,
– ureditvi pašnikov in obor ter
– postavitvi namakalne opreme;
d) ne glede na določbo te točke pod a) obseg prispevka v naravi v obliki lastnega dela ne sme biti višji od 40 odstotkov upravičene vrednosti naložbe ter presegati obsega dela, izraženega v ekvivalentu PDM, ki ga je upravičenec opredelil v vlogi oziroma poslovnem načrtu, pri čemer vrednost dela ne sme preseči naslednjih urnih postavk, in sicer 5,76 eurov/uro bruto za ročno delo ter 15,31 eurov/uro bruto za strojno delo;
e) prispevek v naravi v obliki zagotavljanja lesa iz lastnega gozda lahko upravičenec uveljavlja, če vlogi priloži odločbo o poseku, ki jo izda ZGS v skladu s predpisom, ki ureja gozdove, pri čemer vrednost žaganega lesa ne sme preseči 200 eurov/m3 žaganega lesa.
5. Upravičeni stroški
1. V skladu s prvim odstavkom 7. člena Uredbe so upravičeni stroški podpore za naložbe v kmetijska gospodarstva:
a) stroški ureditve objektov za kmetijsko dejavnost, nakup in namestitev oziroma vgradnja pripadajoče opreme za kmetijsko proizvodnjo, ureditev greznic in čistilnih naprav, nakup informacijsko-komunikacijske tehnologije (v nadaljnjem besedilu: IKT) in strojne opreme. Pri posameznih gradbenih in obrtniških delih se priznavajo tudi stroški dobave gotovih elementov, njihovega prevoza in montaže ter stroški izvedbe del na kraju samem (stroški materiala, prevoza in opravljenih del);
b) stroški nakupa zemljišč, ki so v prostorskem aktu lokalne skupnosti opredeljena kot kmetijska;
c) stroški postavitve oziroma obnove sadovnjakov in oljčnikov, vključno s postavitvijo jagodišč: priprava zemljišča (zemeljska dela), priprava poti, nakup in posaditev sadik, nakup in postavitev ograj za zaščito pred divjadjo, opore ter nakup in postavitev mrež proti toči. Kot obnova sadovnjakov in oljčnikov se šteje:
– zamenjava obstoječih sort s sortami, ki so manj občutljive zoper bolezni oziroma pozebo,
– zamenjava obstoječih sort s tržno primernimi sortami oziroma kloni iste sorte s Seznama sadnega izbora za Slovenijo, ki ga pripravi Kmetijski inštitut Slovenije, ki je Priloga št. 4 k razpisni dokumentaciji tega javnega razpisa, ali Sortne liste Republike Slovenije, ki jo izda UVHVVR, in je priloga št. 5 k razpisni dokumentaciji tega javnega razpisa, ali
– sprememba tehnologije pridelave (gostota in število sadik na hektar, vzgojna oblika ipd.);
d) stroški postavitve oziroma obnove hmeljišč, k čemur spadajo priprava zemljišča (zemeljska dela), ureditev hmeljske žičnice, nakup sadik in njihova saditev. Kot obnova hmeljišč se šteje:
– zamenjava obstoječih sort s sortami, ki so manj občutljive zoper bolezni oziroma pozebo,
– zamenjava obstoječih sort s tržno primernimi sortami oziroma z različnimi kloni iste sorte s sortnega seznama hmelja iz Sortne liste rastlin poljščin, zelenjadnic, sadnih rastlin in trte za leto 2016,
– sprememba tehnologije pridelave (gostota in število sadik na hektar, vzgojna oblika ipd.) ali
– obnova hmeljskih žičnic;
e) stroški postavitve novih vinogradov: priprava zemljišča (zemeljska dela), priprava poti, nakup in postavitev sadik, nakup in postavitev ograj za zaščito pred divjadjo, opore ter nakup in postavitev mreže proti toči;
f) stroški nakupa in postavitve rastlinjakov ter pripadajoče opreme. Za rastlinjake se štejejo steklenjaki, plastenjaki in tuneli;
g) stroški nakupa in postavitve mreže proti toči. Za mrežo proti toči se štejejo zaščitne mreže proti toči, zaščitne folije proti pokanju in ožigu plodov ter zaščitne mreže proti ptičem in insektom;
h) stroški ureditve nasadov trajnih rastlin na njivskih površinah: priprave zemljišča (zemeljska dela) in priprave poti, nakup in posaditev sadik, nakup in postavitev ograj za zaščito pred divjadjo ter opor, pa tudi nakup in postavitev mreže proti toči;
i) stroški postavitve pašnikov in obor ter nakup pripadajoče opreme za nadzorovano pašo domačih živali oziroma rejo gojene divjadi: nakup in postavitev lesene, žičnate oziroma elektroograje in pripadajoče opreme, nakup in postavitev zaščitne mreže proti ujedam, nakup in postavitev farmskega pletiva z ojačitvijo ter pripadajoče opreme, postavitev krmišča in zavetišča na pašniku oziroma obori ter nakup pripadajoče opreme, ureditev zajetja in zbiralnika za kapnico na pašniku oziroma obori, nakup dodatne opreme za oskrbo z vodo (cisterna), premične elektromreže in prikolice za prevoz živali z največjo mogočo zmogljivostjo 2,6 t ter nakup žičnatih kletk in pripadajoče opreme za rejo gojene divjadi perutnine;
j) stroški ureditve zaščite čebeljih panjev pred medvedi: nakup in postavitev žičnate oziroma elektroograje in pripadajoče opreme – pašni aparat in solarni modul, ter nakup in postavitev elektronske opreme, namenjene zvočnemu ali svetlobnemu odvračanju živali;
k) stroški naložb v pridelavo medu in drugih čebeljih proizvodov ter vzrejo čebeljih matic;
l) stroški naložb, namenjenih URE;
m) stroški pridobivanja energije iz OVE na kmetijskih gospodarstvih;
n) stroški ureditve priključkov kmetijskega gospodarstva na objekte gospodarske javne infrastrukture (cesta, objekti energetske infrastrukture, objekti za oskrbo s pitno vodo, priključek za odvajanje odpadne vode);
o) stroški izvedbe agromelioracijskih del na kmetijskih gospodarstvih, med katera spadajo pripravljalna, zemeljska, gradbena in obrtniška dela;
p) stroški ureditve ZNS in njihovih tehnoloških posodobitev, stroški izgradnje pripadajočih vodnih virov ter nakupa in postavitve namakalne opreme;
r) prispevek v naravi kot lastno delo in material upravičenca v skladu z 69. členom Uredbe 1303/2013/EU in 97. členom Uredbe;
s) splošni stroški iz 98. člena Uredbe, ki so neposredno povezani s pripravo in izvedbo naložb iz 1. točke drugega poglavja tega javnega razpisa, med katere spadajo:
– plačila storitev arhitektov, inženirjev in svetovalcev,
– stroški pridobitve gradbene, projektne ali tehnične dokumentacije,
– stroški izdelave poslovnega načrta,
– plačila storitev svetovanja v zvezi z okoljsko in ekonomsko trajnostjo, vključno s stroški študij izvedljivosti,
– stroški geodetskih in agronomskih del,
– stroški nadzora nad izvedbo gradbenih in obrtniških del,
– stroški arheoloških izkopavanj in arheološkega nadzora,
– stroški priprave občinskih podrobnih prostorskih načrtov v skladu s predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje,
– stroški informiranja in obveščanja javnosti v skladu s sedemnajstim odstavkom 102. člena Uredbe ter
– stroški sodnega tolmača.
2. V skladu z 98. členom Uredbe stroški za študije izvedljivosti ostanejo upravičen strošek tudi takrat, ko glede na njihove rezultate niso nastali nobeni stroški v okviru izvedbe naložbe.
3. V skladu z 98. členom Uredbe višina upravičenih splošnih stroškov znaša do vključno deset odstotkov upravičenih stroškov naložbe.
4. V skladu s 95. členom Uredbe se višina upravičenih stroškov določi na naslednji način:
a) za stroške iz javnega razpisa se uporablja katalog stroškov iz Pravilnika o katalogu stroškov in najvišjih priznanih vrednosti (Uradni list RS, št. 7/16 in 38/16);
b) upravičeni stroški se določijo do višine stroškov, ki je določena v katalogu stroškov iz prejšnje podtočke in so navedeni v Seznamu upravičenih stroškov in najvišjih priznanih vrednosti, ki je Priloga št. 2 k razpisni dokumentaciji tega javnega razpisa. Za stroške, ki so navedeni v Prilogi št. 2 k razpisni dokumentaciji tega javnega razpisa, mora upravičenec k vlogi na javni razpis priložiti eno ponudbo. Če upravičenec v vlogi za pridobitev sredstev uveljavlja višje stroške, kot so določeni v Prilogi št. 2 k razpisni dokumentaciji tega javnega razpisa, se pri izračunu priznane vrednosti stroškov upoštevajo najvišje priznane vrednosti iz Priloge št. 2 k razpisni dokumentaciji tega javnega razpisa. Če upravičenec v vlogi za pridobitev sredstev uveljavlja nižje stroške, kot so navedeni Prilogi št. 2 k razpisni dokumentaciji tega javnega razpisa, se pri izračunu priznane vrednosti stroškov upoštevajo vrednosti iz predložene ponudbe;
c) če je upravičenec naročnik v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje, in je izvedel javno naročilo pred vložitvijo vloge na javni razpis, se pri določitvi višine upravičenih stroškov upošteva ponudba izbranega izvajalca. Če je vrednost ponudbe izbranega izvajalca višja, kot je priznana vrednost iz Priloge št. 2 k razpisni dokumentaciji tega javnega razpisa, se pri izračunu priznane vrednosti stroškov upoštevajo najvišje priznane vrednosti stroškov iz Priloge št. 2 k razpisni dokumentaciji tega javnega razpisa. Če upravičenec v vlogi za pridobitev sredstev uveljavlja nižje stroške, kot so navedeni v Prilogi št. 2 k razpisni dokumentaciji tega javnega razpisa, se pri izračunu priznane vrednosti stroškov upoštevajo vrednosti iz predložene ponudbe izbranega izvajalca;
d) če se naložba nanaša na objekt, ki je vpisan v register nepremične kulturne dediščine, se višina upravičenih stroškov, ki se nanašajo na gradbeno-obrtniška dela, določi na podlagi tržno primerljive pisne ponudbe najmanj treh ponudnikov, pri čemer se pri izračunu višine upravičenih stroškov upošteva vrednost ponudbe z najnižjo ceno;
e) če stroški niso določeni v Prilogi št. 2 k razpisni dokumentaciji tega javnega razpisa, mora upravičenec k vlogi na javni razpis priložiti tržno primerljive pisne ponudbe najmanj treh ponudnikov. Ponudbe so tržno primerljive, če je upravičenec vsem potencialnim ponudnikom poslal enako povpraševanje, v katerem je navedel minimalne pogoje, ki jih mora predmet povpraševanja vsebovati, da je lahko izbran. Pri izračunu višine upravičenih stroškov se upošteva vrednost ponudbe z najnižjo ceno;
f) podatki o stroških realiziranih naložb se lahko uporabijo za potrebe ažuriranja kataloga stroškov iz te točke pod a);
g) pri izvedbi naložbe upravičenec ne sme sodelovati s podjetji ali posamezniki, s katerimi bi zaradi sodelovanja lahko prišlo do dogovarjanja o netržnih pogojih poslovanja. Če ta pogoj ni upoštevan, se ponudbe iz te točke ne upoštevajo.
6. Neupravičeni stroški
1. V skladu z 8. ter 96. členom Uredbe se podpora ne dodeli za:
– naložbe zunaj območja Republike Slovenije;
– stroške priprave vloge na javni razpis in zahtevka za izplačilo sredstev;
– stroške naložb, ki se financirajo iz sredstev operativnih skladov v okviru programov organizacij pridelovalcev, v skladu z Uredbo (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 671), zadnjič spremenjeno z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2017/891 z dne 13. marca 2017 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s sektorjema sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave, dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s kaznimi, ki se uporabijo v teh sektorjih, in spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 543/2011 (UL L št. 138 z dne 25. 5. 2016, str. 4);
– plačilo davkov, carin in dajatev pri uvozu;
– DDV, razen če upravičenec ob oddaji vloge na javni razpis poda izjavo, da DDV ni izterljiv v skladu s predpisi, ki urejajo DDV;
– obresti na dolgove, bančne stroške in stroške garancij;
– upravne takse;
– stroške leasinga in zakupa objektov, naprav in opreme, pridobitev patentov, licenc, plačilnih pravic, avtorskih pravic in blagovnih ter storitvenih znamk;
– druge stroške, povezane s pogodbami o zakupu, kot so marža najemodajalca, stroški refinanciranja obresti, režijski stroški in stroški zavarovanja;
– stroške materiala, opreme ali drugih del v okviru naložbe, ki so bila izvedena pred oddajo vloge na javni razpis, razen splošnih stroškov iz 98. člena Uredbe, ter
– stroške nakupa rabljene opreme.
2. V skladu s prvim odstavkom 94. člena Uredbe se sredstva ne odobrijo in izplačajo upravičencu, ki je za iste upravičene stroške, kot jih navaja v vlogi na javni razpis in v zahtevku za izplačilo sredstev, že prejel sredstva državnega proračuna Republike Slovenije ali sredstva Evropske unije oziroma druga javna sredstva.
3. Ne glede na prejšnjo točko se v skladu z drugim odstavkom 94. člena Uredbe podpora po tem javnem razpisu v okviru istih upravičenih stroškov lahko združuje z drugimi podporami iz naslova državnih pomoči, če z združitvijo podpor niso preseženi najvišji zneski oziroma intenzivnost podpore, določene z Uredbo 1305/2013/EU, Uredbo 702/2014/EU, Smernicami Evropske unije o državni pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za obdobje od 2014 do 2020 (UL C št. 201 z dne 1. 7. 2014, str. 1), drugim odstavkom 5. člena Uredbe Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (UL L št. 352 z dne 24. 12. 2013, str. 1) ter drugimi predpisi, ki urejajo državne pomoči, ne glede na to, ali se podpora za projekt ali dejavnost v celoti financira iz nacionalnih sredstev ali pa se delno financira iz sredstev Evropske unije.
7. Merila za ocenjevanje vlog
1. Vloge, ki so prispele na javni razpis, se ocenjujejo na podlagi meril, ki so določena v dokumentu »Merila za izbor operacij«, ki ga je sprejel Organ upravljanja PRP 2014–2020 in je dostopen na spletni strani MKGP: http://www.program-podezelja.si/images/Merila_za_izbor_2_SPREMEMBA_OBJAVA_NA_SPLETU_%C4%8Dista.doc. Med vlogami na javni razpis, ki presežejo vstopno mejo 30 odstotkov najvišjega možnega števila točk, ki za ta javni razpis znaša 30 točk, se izberejo tiste, ki dosežejo višje število točk, do porabe razpisanih sredstev.
2. Pri ocenjevanju vlog na podlagi meril za izbor se upošteva stanje ob vložitvi vloge na javni razpis oziroma planirano stanje ob zaključku naložbe. Ocenjevanje vlog bo temeljilo na podlagi predložene dokumentacije, in sicer: prijavnega obrazca, poslovnega načrta, projektne dokumentacije oziroma dokumentacije o projektu in ustreznih dokazil, ter podatkov iz uradnih evidenc. V primeru, da za posamezno merilo upravičenec ne priloži vseh zahtevanih ustreznih dokazil oziroma so dokazila neustrezna, se vloga na podlagi tega merila oceni z 0 točkami.
3. Merila za ocenjevanje vlog se določijo ločeno po posameznih sklopih tega javnega razpisa.
4. V skladu s petim odstavkom 25. člena in tretjim odstavkom 93. člena Uredbe se vloga oceni na podlagi meril, določenih v Uredbi, podrobneje opredeljenih v tem javnem razpisu, in točkovnika za ocenjevanje vlog.
5. Če ima upravičenec stalno prebivališče ali sedež na območju iz 9. člena Zakona o Triglavskem narodnem parku (Uradni list RS, št. 52/10 in 46/14 – ZON-C, v nadaljnjem besedilu: ZTNP-1) in naložbe prispevajo k razvojnim usmeritvam iz 1., 4., 14. in 15. točke prvega odstavka 10. člena ZTNP-1, se v skladu s prvim in tretjim odstavkom 93.a člena Uredbe vloga na javni razpis oceni z dodatnimi desetimi odstotki možnih točk v skladu s šestim odstavkom 11. člena ZTNP-1, kar za ta javni razpis pomeni 10 točk, pri čemer se dodatno pridobljene točke ne upoštevajo pri doseganju vstopnega praga točk iz 1. točke tega poglavja.
6. Ne glede na prejšnjo točko se vloga na javni razpis v skladu z drugim odstavkom 93.a člena Uredbe oceni z dodatnimi desetimi odstotki možnih točk, kar za ta javni razpis pomeni 10 točk, če je upravičenec fizična oseba, ki ima stalno prebivališče zunaj območja narodnega parka, v narodnem parku pa ima kmetijske površine v uporabi.
Merila za naložbe nosilcev majhnih kmetij (sklop A)
Merila | Maksimalno št. točk |
1. EKONOMSKI VIDIK NALOŽBE | 24 |
Načrtovani obseg skupnega prihodka iz poslovanja kmetijskega gospodarstva na enoto vloženega dela po zaključku naložbe | 12 |
Načrtovana velikost kmetijskega gospodarstva glede na obseg primarne kmetijske pridelave | 12 |
2. GEOGRAFSKI VIDIK UPRAVIČENCA | 26 |
Naslov ali sedež kmetijskega gospodarstva je na območjih OMD. Točke dobijo samo kmetijska gospodarstva, ki imajo 50 odstotkov ali več kmetijskih zemljišč v uporabi (v nadaljnjem besedilu: KZU) na območju OMD. | 12 |
Naslov ali sedež kmetijskega gospodarstva je na vodovarstvenih območjih, ki so določena s predpisi Vlade Republike Slovenije | 4 |
Naslov ali sedež kmetijskega gospodarstva je na problemskih območjih iz PRP 2014–2020 | 10 |
3. PROIZVODNA USMERITEV KMETIJSKIH GOSPODARSTEV | 20 |
Vključenost v sheme kakovosti hrane oziroma pridelava vina z zaščitenim geografskim poreklom | 5 |
Vključenost v ukrep M10 Kmetijsko-okoljska-podnebna plačila | 5 |
Vključenost v ukrep M11 Ekološko kmetovanje | 5 |
Vključenost v ukrep M14 Dobrobit živali | 5 |
4. PRISPEVEK K HORIZONTALNIM CILJEM NA PODROČJU SKRBI ZA OKOLJE, INOVACIJ IN PODNEBNIH SPREMEMB – se določi na ravni upravičenih stroškov | 30 |
Okoljski prispevek izvedene naložbe | 10 |
Inovacije | 10 |
Podnebne spremembe ter prilagoditev nanje | 10 |
SKUPAJ 1–4 | 100 |
Podrobnejša merila za naložbe nosilcev majhnih kmetij
Št. | MERILO | Maks. št. točk |
1. | EKONOMSKI VIDIK NALOŽBE | 24 |
1.1. | NAČRTOVANI OBSEG SKUPNEGA PRIHODKA IZ POSLOVANJA KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA NA ENOTO VLOŽENEGA DELA PO ZAKLJUČKU NALOŽBE (maksimalno št. točk 12) Navodilo: upošteva se načrtovani obseg skupnega letnega prihodka iz poslovanja kmetijskega gospodarstva, vključno z vrednostjo neposrednih in izravnalnih plačil v letu zaključka naložbe na enoto vloženega dela. | 12 |
| 12 – kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 40.000 eurov do vključno 50.000 eurov skupnega prihodka/PDM, | |
| 10 – kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 30.000 eurov do vključno 40.000 eurov skupnega prihodka/PDM, | |
| 8 – kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 25.000 eurov do vključno 30.000 eurov skupnega prihodka/PDM, | |
| 5 – kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 20.000 eurov do vključno 25.000 eurov skupnega prihodka/PDM, | |
| 3 – kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 15.000 eurov do vključno 20.000 eurov skupnega prihodka/PDM, | |
| 1 – kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 10.000 eurov skupnega prihodka/PDM do vključno 15.000 eurov skupnega prihodka/PDM. | |
1.2. | NAČRTOVANA VELIKOST KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA GLEDE NA OBSEG PRIMARNE KMETIJSKE PRIDELAVE (maksimalno št. točk 12) Navodilo: upošteva se načrtovani obseg primerljivih KZU, število čebeljih panjev v lasti ter obseg reje živali, izražen v GVŽ ekvivalentu, na dan oddaje zahtevka za izplačilo sredstev, glede na vrsto pridelave, za katero se upravičenec opredeli v prijavnem obrazcu. | 12 |
| 12 – kmetijsko gospodarstvo bo imelo v reji več kot 8 GVŽ rejnih živali oziroma bo imelo v lasti več kot 50 čebeljih panjev oziroma bo imelo v uporabi več kot 2,0 ha trajnih nasadov sadovnjakov, vinogradov, oljčnikov in hmeljišč oziroma bo imelo v uporabi več kot 0,6 ha površin, zasajenih z zelenjadnicami, vključno z rastlinjaki, pridelavo jagod in nasadov trajnih rastlin na njivskih površinah oziroma bo imelo v uporabi več kot 5 ha njivskih površin, | |
| 10 – kmetijsko gospodarstvo bo imelo v reji več kot 7 do vključno 8 GVŽ rejnih živali oziroma bo imelo v lasti več kot 40 do vključno 50 čebeljih panjev oziroma bo imelo v uporabi več kot 1,5 do vključno 2 ha trajnih nasadov sadovnjakov, vinogradov, oljčnikov in hmeljišč oziroma bo imelo v uporabi več kot 0,5 do vključno 0,6 ha površin, zasajenih z zelenjadnicami, vključno z rastlinjaki, pridelavo jagod in nasadov trajnih rastlin na njivskih površinah oziroma bo imelo v uporabi več kot 4 do vključno 5 ha njivskih površin, | |
| 8 – kmetijsko gospodarstvo bo imelo v reji več kot 6 do vključno 7 GVŽ rejnih živali oziroma bo imelo v lasti več kot 30 do vključno 40 čebeljih panjev oziroma bo imelo v uporabi več kot 1,2 do vključno 1,5 ha trajnih nasadov sadovnjakov, vinogradov, oljčnikov in hmeljišč oziroma bo imelo v uporabi več kot 0,4 do vključno 0,5 ha površin, zasajenih z zelenjadnicami, vključno z rastlinjaki, pridelavo jagod in nasadov trajnih rastlin na njivskih površinah oziroma bo imelo v uporabi več kot 3 do vključno 4 ha njivskih površin, | |
| 5 – kmetijsko gospodarstvo bo imelo v reji več kot 5 do vključno 6 GVŽ rejnih živali oziroma bo imelo v lasti več kot 25 do vključno 30 čebeljih panjev oziroma bo imelo v uporabi več kot 1,0 ha do vključno 1,2 ha trajnih nasadov sadovnjakov, vinogradov, oljčnikov in hmeljišč oziroma bo imelo v uporabi več kot 0,3 do vključno 0,4 ha površin, zasajenih z zelenjadnicami, vključno z rastlinjaki, pridelavo jagod in nasadov trajnih rastlin na njivskih površinah oziroma bo imelo v uporabi več kot 2,5 do vključno 3 ha njivskih površin, | |
| 3 – kmetijsko gospodarstvo bo imelo v reji več kot 4 do vključno 5 GVŽ rejnih živali oziroma bo imelo v lasti več kot 20 do vključno 25 čebeljih panjev oziroma bo imelo v uporabi več kot 0,8 ha do vključno 1 ha trajnih nasadov sadovnjakov, vinogradov, oljčnikov in hmeljišč oziroma bo imelo v uporabi več kot 0,2 do vključno 0,3 ha površin, zasajenih z zelenjadnicami, vključno z rastlinjaki, pridelavo jagod in nasadov trajnih rastlin na njivskih površinah oziroma bo imelo v uporabi več kot 2 do vključno 2,5 ha njivskih površin, | |
| 1 – kmetijsko gospodarstvo bo imelo v reji od 3 do vključno 4 GVŽ rejnih živali oziroma bo imelo v lasti od 15 do vključno 20 čebeljih panjev oziroma bo imelo v uporabi od 0,6 do vključno 0,8 ha trajnih nasadov sadovnjakov, vinogradov, oljčnikov in hmeljišč oziroma bo imelo v uporabi od 0,15 do vključno 0,20 ha površin, zasajenih z zelenjadnicami, vključno z rastlinjaki, pridelavo jagod in nasadov trajnih rastlin na njivskih površinah oziroma bo imelo v uporabi od 1,5 do vključno 2 ha njivskih površin. | |
2. | GEOGRAFSKI VIDIK UPRAVIČENCA | 26 |
2.1. | NASLOV ALI SEDEŽ KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA JE NA OBMOČJIH OMD (maksimalno št. točk 12) Navodilo: upošteva se povprečno število točk, ki jih prejme kmetijsko gospodarstvo, ki ima 50 odstotkov ali več kmetijskih zemljišč v uporabi na območjih OMD. Možna je samo ena izbira. Upoštevajo se podatki na dan oddaje vloge na javni razpis. | 12 |
| 12 – kmetijsko gospodarstvo prejme 500 točk ali več | |
| 10 – kmetijsko gospodarstvo prejme od 450 do vključno 499 točk | |
| 7 – kmetijsko gospodarstvo prejme od 350 do vključno 449 točk | |
| 5 – kmetijsko gospodarstvo prejme od 250 do vključno 349 točk | |
| 3 – kmetijsko gospodarstvo prejme od 150 do vključno 249 točk | |
| 1 – kmetijsko gospodarstvo prejme do vključno 149 točk. | |
2.2. | NASLOV ALI SEDEŽ KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA JE NA VODOVARSTVENIH OBMOČJIH, KI SO DOLOČENA S PREDPISI VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE (maksimalno št. točk 4) Navodilo: upošteva se obseg površin, ki jih ima kmetijsko gospodarstvo v uporabi na vodovarstvenih območjih, določenih s predpisi Vlade Republike Slovenije. Možna je samo ena izbira. Upoštevajo se podatki iz zbirne vloge za leto 2017. | 4 |
| 4 – kmetijsko gospodarstvo ima vsaj 3 ha kmetijskih površin v uporabi na vodovarstvenih območjih (VVO), od tega vsaj 1 ha na najožjih vodovarstvenih območjih (VVO 1) | |
| 3 – kmetijsko gospodarstvo ima vsaj 3 ha kmetijskih površin v uporabi na VVO | |
| 2 – kmetijsko gospodarstvo ima vsaj 1 ha kmetijskih površin v uporabi na VVO, od tega vsaj 0,5 ha na VVO1 | |
| 1 – kmetijsko gospodarstvo ima vsaj 1 ha kmetijskih površin v uporabi na VVO. | |
2.3. | NASLOV ALI SEDEŽ KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA JE NA PROBLEMSKIH OBMOČJIH IZ PRP 2014–2020 (maksimalno št. točk 10) Navodilo: upošteva se obseg površin, ki jih ima kmetijsko gospodarstvo v uporabi na problemskih območjih iz Priloge 9 Uredbe (v nadaljnjem besedilu: problemska območja iz PRP 2014–2020). Možna je samo ena izbira. Upoštevajo se podatki iz zbirne vloge za leto 2017. | 10 |
| 10 – kmetijsko gospodarstvo ima najmanj 6 ha kmetijskih površin v uporabi na problemskih območjih iz PRP 2014–2020 | |
| 8 – kmetijsko gospodarstvo ima od 3 do 6 ha kmetijskih površin v uporabi na problemskih območjih iz PRP 2014–2020 | |
| 6 – kmetijsko gospodarstvo ima od 1,5 do vključno 3 ha kmetijskih površin v uporabi na problemskih območjih iz PRP 2014–2020 | |
| 4 – kmetijsko gospodarstvo ima od 1 do vključno 1,5 ha kmetijskih površin v uporabi na problemskih območjih iz PRP 2014–2020 | |
| 2 – kmetijsko gospodarstvo ima od 0,5 do vključno 1 ha kmetijskih površin v uporabi na problemskih območjih iz PRP 2014–2020. | |
3. | PROIZVODNA USMERITEV KMETIJSKIH GOSPODARSTEV | 20 |
3.1. | VKLJUČENOST V SHEME KAKOVOSTI HRANE OZIROMA PRIDELAVA VINA Z ZAŠČITENIM GEOGRAFSKIM POREKLOM (maksimalno št. točk 5) Navodilo: upoštevajo se dokazila, ki so bila dodeljena kmetijskemu gospodarstvu. Možna je samo ena izbira. | 5 |
| 5 – kmetijskemu gospodarstvu so bili v preteklem ali tekočem koledarskem letu za enega ali več kmetijskih proizvodov dodeljeni certifikati oziroma potrdila za proizvode iz shem kakovosti hrane za ekološko proizvodnjo: pridelava, pridelava in predelava, predelava | |
| 5 – kmetijskemu gospodarstvu so bili v preteklem ali tekočem koledarskem letu za enega ali več kmetijskih proizvodov dodeljeni certifikati oziroma potrdila za proizvode iz shem kakovosti hrane: zaščiteni kmetijski pridelki oziroma živila (zaščitena označba porekla, zaščitena geografska označba, zajamčena tradicionalna posebnost, višja kakovost), integrirana pridelava ter izbrana kakovost | |
| 5 – kmetijskemu gospodarstvu je bila v preteklem ali tekočem koledarskem letu izdana vsaj 1 odločba o oceni vina za vino z zaščitenim geografskim poreklom: vrhunsko vino ZGP, kakovostno vino ZGP in vino PTP. | |
3.2. | VKLJUČENOST V UKREP KMETIJSKO-OKOLJSKO-PODNEBNA PLAČILA (maksimalnošt. točk 5) Navodilo: upošteva se vključenost kmetijskega gospodarstva v izvajanje ene ali več operacij iz naslova ukrepa Kmetijsko-okoljsko-podnebna plačila iz PRP 2014–2020 v letu 2017 (v nadaljevanju: ukrep KOPOP). Upoštevajo se podatki iz zbirne vloge za leto 2017. | 5 |
| 5 – nosilec kmetijskega gospodarstva se je leta 2017 vključil v izvajanje vsaj treh operacij iz naslova ukrepa KOPOP | |
| 3 – nosilec kmetijskega gospodarstva se je leta 2017 vključil v izvajanje vsaj dveh operacij iz naslova ukrepa KOPOP | |
| 1 – nosilec kmetijskega gospodarstva se je leta 2017 vključil v izvajanje vsaj ene operacije iz naslova ukrepa KOPOP. | |
3.3. | VKLJUČENOST V UKREP EKOLOŠKO KMETOVANJE (maksimalno št. točk 5) Navodilo: upošteva se vključenost kmetijskega gospodarstva v izvajanje ukrepa Ekološko kmetovanje iz PRP 2014–2020. Če nosilec kmetijskega gospodarstva trži ekološke proizvode v okviru organizirane tržne prodaje, kar dokazuje z pogodbami o odkupu, pridobi dodatno točko. Upoštevajo se podatki iz zbirne vloge za leto 2017. | 5 |
| 4 – nosilec kmetijskega gospodarstva se je leta 2017 preusmeril v prakse in metode ekološkega kmetovanja na celotni kmetiji | |
| 3 – nosilec kmetijskega gospodarstva se je leta 2017 preusmeril v prakse in metode ekološkega kmetovanja samo na delu kmetije | |
| 2 – nosilec kmetijskega gospodarstva se je leta 2017 vključil v izvajanje praks in metod ekološkega kmetovanja na celotni kmetiji | |
| 1 – nosilec kmetijskega gospodarstva se je leta 2017 vključil v izvajanje praks in metod ekološkega kmetovanja samo na delu kmetije. | |
3.4. | VKLJUČENOST V UKREP DOBROBIT ŽIVALI (maksimalno št. točk 5) Navodilo: upošteva se vključenost kmetijskega gospodarstva v izvajanje ukrepa Dobrobit živali iz PRP 2014–2020 v letu 2017. Upoštevajo se podatki iz zbirne vloge za leto 2017. | 5 |
| 5 – nosilec kmetijskega gospodarstva se je leta 2017 vključil v izvajanje ukrepa Dobrobit živali | |
4. | PRISPEVEK K HORIZONTALNIM CILJEM NA PODROČJU SKRBI ZA OKOLJE, INOVACIJ IN PODNEBNIH SPREMEMB | 30 |
4.1. | OKOLJSKI PRISPEVEK IZVEDENE NALOŽBE (maksimalno št. točk 10) Navodilo: prispevek k horizontalnemu cilju se upošteva na ravni upravičenih stroškov, kot je opredeljeno v Prilogi št. 2 k razpisni dokumentaciji tega javnega razpisa. Če je posamezni strošek namenjen izboljšanju stanja okolja, oziroma je strošek gradnje objektov, ki vključujejo uporabo lesa, prevladujoč, kar pomeni, da predstavlja več kot 50 odstotkov celotne naložbe, se temu strošku ocenitev podvoji. Točke se seštevajo, razen pri ocenitvah, ki se nanašajo na isto kategorijo. Pri ugotavljanju obsega GVŽ se upoštevajo podatki iz RKG na dan 1. 2. 2017, pri ugotavljanju kmetijskih površin v uporabi pa se upoštevajo podatki iz zbirne vloge za leto 2017. | 10 |
| 5 – če se naložba nanaša na objekt, ki je vpisan v register nepremične kulturne dediščine | |
| 5 – povprečna letna obtežba kmetijskih zemljišč z živino na kmetijskem gospodarstvu znaša več kot 0,8 do vključno 1,2 GVŽ/ha kmetijskih zemljišč v uporabi | |
| 5 – delež lesa pri gradnji objektov je več kot 0,093 m3 lesa na m2 zazidane površine objekta, kot je razvidno iz projektne dokumentacije za gradnjo objektov | |
| 5 – z naložbo se povprečna poraba vode za namakanje kmetijskih zemljišč zmanjša za vsaj 60 odstotkov glede na stanje pred naložbo | |
| 5 – delež lastne krme na kmetijskem gospodarstvu znaša več kot 90 odstotkov | |
| 4 – delež lesa pri gradnji objektov je več kot 0,082 do vključno 0,093 m3 lesa na m2 zazidane površine objekta, kot je razvidno iz projektne dokumentacije za gradnjo objektov | |
| 4 – delež lastne krme na kmetijskem gospodarstvu znaša od 80 do vključno 90 odstotkov | |
| 4 – povprečna letna obtežba kmetijskih zemljišč z živino na kmetijskem gospodarstvu znaša od vključno 0,5 do vključno 0,8 GVŽ/ha kmetijskih zemljišč v uporabi | |
| 4 – z naložbo se povprečna poraba vode za namakanje kmetijskih zemljišč zmanjša za vsaj 50 odstotkov glede na stanje pred naložbo | |
| 3 – naložba v ureditev vodnih zbiralnikov in vodohranov za zbiranje meteorne vode s kapaciteto 200 m3 ali več | |
| 3 – delež lesa pri gradnji objektov je od 0,073 do vključno 0,082 m3 lesa na m2 zazidane površine objekta, kot je razvidno iz projektne dokumentacije za gradnjo objektov | |
| 3 – naložba se nanaša na zamenjavo azbestne kritine z okolju bolj prijazno kritino | |
| 3 – z naložbo se povprečna poraba vode za namakanje kmetijskih zemljišč zmanjša za vsaj 35 odstotkov glede na stanje pred naložbo | |
| 3 – delež lastne krme na kmetijskem gospodarstvu znaša več kot 60 do vključno 80 odstotkov | |
| 2 – naložba v ureditev vodnih zbiralnikov in vodohranov za zbiranje meteorne vode s kapaciteto več kot 50 m3 do vključno 200 m3 | |
| 2 – naložba v ureditev čistilnih naprav na kmetijskem gospodarstvu | |
| 2 – delež lastne krme na kmetijskem gospodarstvu znaša več kot 40 do vključno 60 odstotkov | |
| 2 – povprečna letna obtežba kmetijskih zemljišč z živino na kmetijskem gospodarstvu znaša več kot 1,2 do vključno 1,9 GVŽ/ha kmetijskih zemljišč v uporabi | |
| 1 – naložba v ureditev vodnih zbiralnikov in vodohranov za zbiranje meteorne vode s kapaciteto vsaj 50 m3 | |
| 1 – z naložbo se povprečna poraba vode za namakanje kmetijskih zemljišč zmanjša za vsaj 25 odstotkov glede na stanje pred naložbo | |
| 1 – delež lastne krme na kmetijskem gospodarstvu znaša od 20 do vključno 40 odstotkov. | |
4.2. | INOVACIJE (maksimalno št. točk 10) Navodilo: prispevek k horizontalnemu cilju se upošteva na ravni upravičenih stroškov, kot je opredeljeno v Prilogi št. 2 k razpisni dokumentaciji tega javnega razpisa. Točke se seštevajo, razen pri ocenitvah, ki se nanašajo na isto kategorijo. Če je posamezen strošek, ki je namenjen inovacijam prevladujoč, kar pomeni, da predstavlja več kot 50 odstotkov celotne naložbe, se temu strošku ocenitev podvoji. Pri ugotavljanju obsega GVŽ se upoštevajo podatki iz RKG na dan 1. 2. 2017, pri ugotavljanju kmetijskih površin v uporabi pa se upoštevajo podatki iz zbirne vloge za leto 2017. | 10 |
| 4 – naložba se nanaša na uporabo zavarovanih sort rastlin na trgu iz Sortne liste poljščin, zelenjadnic, sadnih rastlin in trte za leto 2016, ki je Priloga št. 5 k razpisni dokumentaciji tega javnega razpisa (velja samo za sorte večletnih sadnih rastlin in trte). Uporaba zavarovanih sort rastlin mora obsegati vsaj 10 odstotkov površine kmetijskih zemljišč, zasajenih z večletnmi sadnimi rastlinami in trto, ki se uporabljajo na kmetijskem gospodarstvu | |
| 4 – upravičenec je lastnik veljavnega patenta, na katerega se naložba nanaša, oziroma je nosilec patentne pravice za naprave oziroma tehnologije, ki imajo veljaven patetnt, na katero se naložba nanaša | |
| 3 – naložba se nanaša na objekte, namenjene reji domačih živali, ki jim grozi prenehanje reje iz prvega odstavka 111. člena Uredbe o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 16/16, 51/16, 84/16 in 15/17, v nadaljnjem besedilu: Uredba KOPOP). Obseg reje domačih živali, ki jim grozi prenehanje reje, mora ob vložitvi vloge na javni razpis predstavljati vsaj 20 odstotkov vseh živali v reji na kmetijskem gospodarstvu | |
| 3 – končni rezultat proizvodnega procesa bosta vsaj dva nova proizvoda na kmetijskem gospodarstvu. Uporaba novih proizvodov ob vložitvi vloge na javni razpis obsega vsaj 40 odstotkov površine kmetijskih zemljišč v uporabi na kmetijskem gospodarstvu oziroma vsaj 40 odstotkov vseh živali, ki so v reji na kmetijskem gospodarstvu | |
| 3 – upravičenec uporablja sorte rastlin, ki jim grozi genska erozija iz Priloge 12 k uredbi KOPOP. Upravičenec mora uporabljati sorte rastlin, ki jim grozi genska erozija, na vsaj 10 odstotkih kmetijskih zemljišč, ki jih ima v uporabi na kmetijskem gospodarstvu. | |
| 2 – končni rezultat proizvodnega procesa bo vsaj en nov proizvod na kmetijskem gospodarstvu. Uporaba novega proizvoda ob vložitvi vloge na javni razpis obsega vsaj 20 odstotkov površine kmetijskih zemljišč v uporabi na kmetijskem gospodarstvu oziroma vsaj 20 odstotkov vseh živali, ki so v reji na kmetijskem gospodarstvu | |
| 2 – naložba se nanaša na nove naprave oziroma tehnologije, ki imajo ob vložitvi vloge na javni razpis veljavni patent. | |
4.3. | PODNEBNE SPREMEMBE TER PRILAGAJANJE NANJE (maksimalno št. točk 10) Navodilo: prispevek k horizontalnemu cilju se upošteva na ravni upravičenih stroškov, kot je opredeljeno v Prilogi št. 2 k razpisni dokumentaciji tega javnega razpisa. Če je posamezni strošek namenjen podnebnim spremembam prevladujoč, kar pomeni, da predstavlja več kot 50 odstotkov celotne naložbe (ne velja za tehnološke posodobitve hlevov), se temu strošku ocenitev podvoji. Točke se seštevajo, razen pri ocenitvah, ki se nanašajo na isto kategorijo. | 10 |
| 3 – ureditev objektov za skladiščenje živinskih gnojil | |
| 3 – nakup in postavitev mobilnih objektov za skladiščenje živinskih gnojil in nakup pripadajoče opreme | |
| 3 – nakup in postavitev mrež proti toči | |
| 3 – nakup opreme za protislansko zaščito | |
| 3 – ureditev trajnih nasadov sadovnjakov, oljčnikov in hmeljišč s sajanjem sort rastlin in podlag, ki so manj občutljive zoper bolezni, škodljivce, pozebo in sušo iz Priloge št. 6 k razpisni dokumentaciji tega javnega razpisa, ter postavitev travniških sadovnjakov | |
| 3 – ureditve hlevov, ki zmanjšujejo stres živali in povečujejo zračenje ter osvetlitev (velja tudi za novogradnje hlevov), predstavljajo vsaj 20 odstotkov vrednosti hlevske opreme oziroma vzdrževalnih del | |
| 2 – zatesnitev lagun za skladiščenje živinskih gnojil | |
| 2 – ureditev kompostarn | |
| 2 – z naložbo se bo povečal delež energije iz OVE na kmetijskem gospodarstvu za vsaj 20 odstotkov glede na stanje ob vložitvi vloge | |
| 2 – rezultat naložbe bo povečanje URE na kmetijskem gospodarstvu za vsaj 20 odstotkov glede na stanje pred naložbo | |
| 2 – rezultat naložbe bo povečanje OVE za potrebe kmetijskega gospodarstva za vsaj 20 odstotkov glede na stanje pred naložbo | |
| 2 – ureditve hlevov, ki zmanjšujejo stres živali in povečujejo zračenje ter osvetlitev (velja tudi za novogradnjo hlevov) predstavljajo vsaj 10 odstotkov vrednosti hlevske opreme oziroma vzdrževalnih del | |
| 1 – nakup opreme za skladiščenje in transport živinskih izločkov | |
| 1 – naložbo se bo povečal delež energije iz obnovljivih virov na kmetijskem gospodarstvu za vsaj 10 odstotkov glede na stanje ob vložitvi vloge | |
| 1 – ureditve hlevov, ki zmanjšujejo stres živali in povečujejo zračenje ter osvetlitev (velja tudi za novogradnje hlevov), predstavljajo vsaj 5 odstotkov vrednosti hlevske opreme oziroma vzdrževalnih del | |
| 1 – rezultat naložbe bo povečanje URE na kmetijskem gospodarstvu za vsaj 10 odstotkov glede na stanje pred naložbo | |
| 1 – rezultat naložbe bo povečanje OVE za potrebe kmetijskega gospodarstva za vsaj 10 odstotkov glede na stanje pred naložbo. | |
Merila za naložbe fizičnih oseb, razen samostojnih podjetnikov posameznikov in nosilcev majhnih kmetij, oziroma za naložbe skupin kmetov iz tretje alineje 10. točke 3. poglavja tega javnega razpisa (sklop B)
Merila | Enostavne naložbe (Maks. št. točk) | Zahtevne naložbe (Maks. št. točk) |
1. EKONOMSKI VIDIK NALOŽBE | 30 | 30 |
Interna stopnja donosnosti | 10 | 5 |
Načrtovani obseg skupnega prihodka iz poslovanja kmetijskega gospodarstva na enoto vloženega dela po zaključku naložbe | 10 | 5 |
Ekonomski učinek javnih sredstev | / | 10 |
Število zaposlenih oseb na kmetijskem gospodarstvu ob vložitvi vloge | 10 | 10 |
2. DRUŽBENO-SOCIALNI VIDIK UPRAVIČENCA | 10 | 10 |
Izobrazba upravičenca | 5 | 5 |
Naložbe mladih kmetov za uskladitev s standardi EU | 5 | 5 |
3. GEOGRAFSKI VIDIK UPRAVIČENCA | 10 | 10 |
Naslov ali sedež kmetijskega gospodarstva je na območjih OMD. Točke dobijo samo kmetijska gospodarstva, ki imajo 50 odstotkov ali več KZU na območjih OMD | 6 | 6 |
Naslov ali sedež kmetijskega gospodarstva je na vodovarstvenih območjih, ki so določena s predpisi Vlade Republike Slovenije | 2 | 2 |
Naslov ali sedež kmetijskega gospodarstva je na problemskih območjih iz PRP 2014–2020 | 2 | 2 |
4. PROIZVODNA USMERITEV KMETIJSKIH GOSPODARSTEV | 15 | 15 |
Vključenost v sheme kakovosti hrane oziroma pridelava vina z zaščitenim geografskim poreklom | 5 | 5 |
Vključenost v ukrep M10 Kmetijsko-okoljska-podnebna plačila | 5 | 5 |
Vključenost v ukrep M11 Ekološko kmetovanje | 3 | 3 |
Vključenost v ukrep M14 Dobrobit živali | 2 | 2 |
5. HORIZONTALNO IN VERTIKALNO POVEZOVANJE | 5 | 5 |
Vključenost upravičenca v različne oblike proizvodnega sodelovanja in pogodbenega povezovanja v okviru organizacij proizvajalcev, branžnih in medbranžnih organizacij, kmetijskih zadrug, agrarnih, pašnih oziroma melioracijskih skupnosti | 5 | 5 |
6. PRISPEVEK K HORIZONTALNIM CILJEM NA PODROČJU SKRBI ZA OKOLJE, INOVACIJ IN PODNEBNIH SPREMEMB – se določi na ravni upravičenih stroškov | 30 | 30 |
Okoljski prispevek izvedene naložbe | 10 | 10 |
Inovacije | 10 | 10 |
Podnebne spremembe ter prilagoditev nanje | 10 | 10 |
SKUPAJ 1–6 | 100 | 100 |
Podrobnejša merila za naložbe fizičnih oseb, razen samostojnih podjetnikov posameznikov in nosilcev majhnih kmetij, oziroma za enostavne in zahtevne naložbe skupine kmetov iz tretje alineje 10. točke 3. poglavja tega javnega razpisa:
Št. | MERILO | Maks. št. točk za enostavne naložbe | Maks. št. točk za zahtevne naložbe |
1. | EKONOMSKI VIDIK NALOŽBE | 30 | 30 |
1.1. | INTERNA STOPNJA DONOSNOSTI (maksimalno št. točk 10) – velja za enostavne naložbe Navodilo: upošteva se izračun interne stopnje donosnosti (v nadaljnjem besedilu: ISD) na podlagi pokritja oziroma na podlagi dejanskih knjigovodskih podatkov. Pri izračunu ISD se ne upošteva morebitno dodeljenih sredstev na podlagi tega javnega razpisa. | 10 | 0 |
| 10 – ISD od vključno 5 odstotkov do vključno 7 odstotkov | | |
| 7 – ISD več kot 3 odstotkov do 5 odstotkov ter več kot 7 odstotkov do vključno 10 odstotkov | | |
| 5 – ISD od 2 odstotkov do vključno 3 odstotkov ter več kot 10 odstotkov do vključno 12 odstotkov | | |
| 3 – ISD več kot 12 odstotkov do vključno 15 odstotkov | | |
| 1 – ISD več kot 15 odstotkov. | | |
1.2. | INTERNA STOPNJA DONOSNOSTI (maksimalno št. točk 5) – velja za zahtevne naložbe Navodilo: upošteva se izračun interne stopnje donosnosti (ISD) na podlagi dejanskih knjigovodskih podatkov (velja za individualne naložbe in kolektivne naložbe) oziroma na podlagi pokritja, če gre za kolektivno naložbo, ki jo izvaja skupina kmetov iz tretje alineje 10. točke 3. poglavja tega javnega razpisa in pri kateri vsi člani ne vodijo knjigovodstva. Pri izračunu ISD se ne upošteva morebitno dodeljenih sredstev. | 0 | 5 |
| 5 – ISD od vključno 5 odstotkov do vključno 7 odstotkov | | |
| 4 – ISD več kot 3 odstotkov do 5 odstotkov ter več kot 7 odstotkov do vključno 10 odstotkov | | |
| 3 – ISD od 2 odstotkov do vključno 3 odstotkov ter več kot 10 odstotkov do vključno 12 odstotkov | | |
| 2 – ISD več kot 12 odstotkov do vključno 15 odstotkov | | |
| 1 – ISD več kot 15 odstotkov. | | |
1.3. | NAČRTOVANI OBSEG SKUPNEGA PRIHODKA IZ POSLOVANJA KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA NA ENOTO VLOŽENEGA DELA PO ZAKLJUČKU NALOŽBE (maksimalno št. točk 10) | 10 | 0 |
1.3.1. | Velja za enostavne individualne naložbe Navodilo: upošteva se načrtovani obseg skupnega letnega prihodka iz poslovanja kmetijskega gospodarstva, vključno z vrednostjo neposrednih in izravnalnih plačil v letu zaključka naložbe. Obseg skupnega letnega prihodka se ugotavlja na podlagi pokritja oziroma dejanskih knjigovodskih podatkov (FADN ali enostavno ali dvostavno knjigovodstvo). Če se obseg skupnega letnega prihodka iz poslovanja kmetijskega gospodarstva izračuna na podlagi dejanskih knjigovodskih podatkov (FADN oziroma enostavno ali dvostavno knjigovodstvo), potem se številu točk po posameznih ocenitvah dodata 2 točki. | 10 | 0 |
| 8 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno 70.000 eurov in več skupnega prihodka/PDM | | |
| 6 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 50.000 eurov do vključno 70.000 eurov skupnega prihodka/PDM | | |
| 4 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 40.000 eurov do vključno 50.000 eurov skupnega prihodka/PDM | | |
| 3 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 30.000 eurov do vključno 40.000 eurov skupnega prihodka/PDM | | |
| 2 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 20.000 eurov do vključno 30.000 eurov skupnega prihodka/PDM | | |
| 1 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno do vključno 20.000 eurov skupnega prihodka/PDM. | | |
1.3.2. | Velja za enostavne kolektivne naložbe Navodilo: upošteva se načrtovani obseg skupnega letnega prihodka iz poslovanja kmetijskih gospodarstev članov skupine kmetov iz tretje alineje 10. točke 3. poglavja tega javnega razpisa, ki izvajajo kolektivno naložbo, vključno z vrednostjo neposrednih in izravnalnih plačil, v letu zaključka naložbe. | 10 | 0 |
| 10 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno 70.000 eurov in več skupnega prihodka/PDM | | |
| 7 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 50.000 eurov skupnega prihodka/PDM do 70.000 eurov skupnega prihodka/PDM | | |
| 5 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 40.000 eurov do vključno 50.000 eurov skupnega prihodka/PDM | | |
| 3 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 30.000 eurov do vključno 40.000 eurov skupnega prihodka/PDM | | |
| 2 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 20.000 eurov do vključno 30.000 eurov skupnega prihodka/PDM | | |
| 1 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno do vključno 20.000 eurov skupnega prihodka/PDM. | | |
1.4. | NAČRTOVANI OBSEG SKUPNEGA PRIHODKA IZ POSLOVANJA KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA NA ENOTO VLOŽENEGA DELA PO ZAKLJUČKU NALOŽBE (maksimalno št. točk 5) | 0 | 5 |
1.4.1. | Velja za zahtevne individualne naložbe Navodilo: upošteva se načrtovani obseg skupnega letnega prihodka iz poslovanja kmetijskega gospodarstva, vključno z vrednostjo neposrednih in izravnalnih plačil v letu zaključka naložbe. | 0 | 5 |
| 5 – kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno 100.000 in več eurov skupnega prihodka/PDM | | |
| 4 – kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 70.000 eurov do 100.000 eurov skupnega prihodka/PDM | | |
| 3 – kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 50.000 eurov do vključno 70.000 eurov skupnega prihodka/PDM | | |
| 2 – kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 30.000 eurov do vključno 50.000 eurov skupnega prihodka/PDM | | |
| 1 – kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno od 20.000 eurov do vključno 30.000 eurov skupnega prihodka/PDM. | | |
1.4.2. | Velja za zahtevne kolektivne naložbe Navodilo: upošteva se načrtovani obseg skupnega letnega prihodka iz poslovanja kmetijskih gospodarstev članov skupine kmetov iz tretje alineje 10. točke 3. poglavja tega javnega razpisa, ki izvajajo kolektivno naložbo, vključno z vrednostjo neposrednih in izravnalnih plačil v letu zaključka naložbe. | 0 | 5 |
| 5 – kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno 100.000 eurov in več skupnega prihodka/PDM | | |
| 4 – kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 70.000 eurov do 100.000 eurov skupnega prihodka/PDM | | |
| 3 – kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 50.000 eurov do vključno 70.000 eurov skupnega prihodka/PDM | | |
| 2 – kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 30.000 eurov do vključno 50.000 eurov skupnega prihodka/PDM | | |
| 1 – kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno od 20.000 eurov do vključno 30.000 eurov skupnega prihodka/PDM. | | |
1.5. | EKONOMSKI UČINEK JAVNIH SREDSTEV (maksimalno št. točk 10) – velja za zahtevne naložbe | 0 | 10 |
| Navodilo: ocena temelji na predpostavki, da mora desetkrat večji vložek javnih sredstev dati vsaj desetkrat večji ekonomski učinek (večja naložba ima večje učinke ekonomije obsega). Če večji projekti ne dosegajo večkratnih učinkov, je racionalneje podpirati manjše projekte. Za točkovanje uporabimo poenostavitev načela indeksa neto sedanje vrednosti. Merilo je količnik med ocenjeno neto sedanjo vrednostjo (v nadalnjem besedilu: NSV) projekta (pri 5-odstotni obrestni meri) in višino zaprošenih nepovratnih sredstev. Pri izračunu NSV se ne upošteva morebitno dodeljenih sredstev na podlagi tega javnega razpisa. | | |
| Število točk se določi po linearni lestvici in je na celo vrednost zaokrožen dvajsetkratnik razmerja med NSV projekta in zaprošenimi javnimi sredstvi. Če je rezultat večji od 10, se dodeli maksimalno število točk. | | |
| Primer 1: Ocenjena NSV projekta: 20.000 EUR Zaprošena javna sredstva: 60.000 EUR Št. točk = 20*(20.000 ÷ 60.000)=7 à 7 točk | | |
| Primer 2: Ocenjena NSV projekta: 2.000 EUR Zaprošena sredstva: 100.000 EUR Št. točk = 20*(2.000÷100.000)=0 à 0 točk | | |
1.6. | ŠTEVILO ZAPOSLENIH OSEB NA KMETIJSKEM GOSPODARSTVU OB VLOŽITVI VLOGE (maksimalno št. točk 10) Navodilo: upošteva se pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje iz kmetijske dejavnosti članov kmetije. V primeru kolektivnih naložb, ki jih izvajajo skupine kmetov iz tretje alineje 10. točke 3. poglavja tega javnega razpisa, bodo dodatno število točk pridobili upravičenci, pri katerih ima več kot polovica nosilcev kmetijskih gospodarstev (članov skupine kmetov) vsaj enega ali dva člana pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovana iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti. | 10 | 10 |
| 10 – vsaj 2 člana kmetijskega gospodarstva sta pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovana iz kmetijske dejavnosti oziroma sta na kmetiji zavarovana iz delovnega razmerja kot kmetijska delavca/-ke ob vložitvi vloge na javni razpis | | |
| 5 – vsaj 1 član kmetijskega gospodarstva je pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovan iz kmetijske dejavnosti oziroma je na kmetiji zavarovan iz delovnega razmerja kot kmetijski delavec/-ka ob vložitvi vloge na javni razpis. | | |
2. | DRUŽBENO-SOCIALNI VIDIK UPRAVIČENCA | 10 | 10 |
2.1. | IZOBRAZBA UPRAVIČENCA (maksimalno št. točk 5) Navodilo: upoštevajo se dokazila, ki jih upravičenec priloži k prijavnemu obrazcu glede izobrazbe nosilca kmetijskega gospodarstva. Kot kmetijski sorodna izobrazba se upošteva: agro-živilska (vključno s čebelarstvom), veterinarska, gozdarska in lesarska. V primeru kolektivnih naložb, ki jih izvajajo skupine kmetov iz tretje alineje 10. točke 3. poglavja tega javnega razpisa, bodo dodatno število točk pridobili upravičenci, pri katerih ima več kot polovica članov zahtevano izobrazbo. Kadar je član skupine kmetov pravna oseba, se upošteva izobrazba odgovorne osebe pravne osebe. | 5 | 5 |
| 5 – končana vsaj univerzitetna izobrazba, vključno s specializacijo po visokih strokovnih programih (7. raven) ter magisterij stroke (2. bolonjska stopnja) – velja za kmetijsko in kmetijski sorodno izobrazbo | | |
| 4 – končana vsaj univerzitetna izobrazba, vključno s specializacijo po visokih strokovnih programih (7. raven) ter magisterij stroke (2. bolonjska stopnja) | | |
| 4 – končana vsaj višja izobrazba (6. raven) – velja za kmetijsko in kmetijski sorodno izobrazbo | | |
| 3 – končana vsaj višja izobrazba (6. raven) | | |
| 3 – končana vsaj srednja strokovna izobrazba (5. raven) – velja za kmetijsko in kmetijski sorodno izobrazbo | | |
| 2 – končana vsaj srednja strokovna izobrazba (5. raven) | | |
| 2 – končana vsaj srednja poklicna izobrazba (4 raven) – velja za kmetijsko in kmetijski sorodno izobrazbo | | |
| 1 – končana vsaj srednja poklicna izobrazba (4 raven) | | |
| 1 – končana vsaj nižja poklicna izobrazba (3 raven) – velja za kmetijsko in kmetijski sorodno izobrazbo. | | |
2.2. | MLADI KMETJE (maksimalno št. točk 5) Navodilo: dodatne točke se dodeli upravičencem, ki bodo izvedli naložbe v prilagoditev na obstoječe standarde EU v skladu z nitratno direktivo – ureditev skladiščnih kapacitet za živinska gnojila v obsegu, ki zagotavlja 6-mesečno skladiščenje živinskih gnojil. V primeru kolektivnih naložb, ki jih izvajajo skupine kmetov iz tretje alineje 10. točke 3. poglavja tega javnega razpisa, dodatno število točk pridobijo upravičenci, pri katerih je vsaj polovica članov mladih kmetov, ki bodo izvedli naložbe v prilagoditev na obstoječe standarde EU v skladu z nitratno direktivo – ureditev skladiščnih kapacitet za živinska gnojila v obsegu, ki zagotavlja 6-mesečno skladiščenje živinskih gnojil, če bodo te naložbe izvedli v roku 24 mesecev od datuma vzpostavitve kmetije. | 5 | 5 |
| 5 – naložba v ureditev skladiščnih kapacitet za živinska gnojila predstavlja več kot 50 odstotkov vrednosti celotne naložbe | | |
| 3 – naložba v ureditev skladiščnih kapacitet za živinska gnojila predstavlja več kot 20 do vključno 50 odstotkov vrednosti celotne naložbe | | |
| 1 – naložba v ureditev skladiščnih kapacitet za živinska gnojila predstavlja 20 ali manj odstotkov vrednosti celotne naložbe. | | |
3. | GEOGRAFSKI VIDIK UPRAVIČENCA | 10 | 10 |
3.1. | NASLOV ALI SEDEŽ KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA JE NA OBMOČJIH OMD (maksimalno št. točk 6) Navodilo: upošteva se povprečno število točk/ha, ki jih prejme kmetijsko gospodarstvo, ki ima več kot 50 odstotkov kmetijskih zemljišč v uporabi na območjih OMD. Pri kolektivnih naložbah, ki jih izvajajo skupine kmetov iz tretje alineje 10. točke 3. poglavja tega javnega razpisa, se pri ocenitvi upošteva povprečno število točk, ki jih prejmejo kmetijska gospodarstva članov, ki sodelujejo pri izvajanju kolektivne naložbe, če ima vsaj polovica članov več kot 50 odstotkov kmetijskih zemljišč v uporabi na območjih OMD. Povprečno število točk se izračuna na način, da se skupni seštevek povprečnega števila točk/ha, ki jih prejmejo kmetijska gospodarstva članov, deli s skupnim številom vseh članov skupine kmetov. Možna je samo ena izbira. Upoštevajo se podatki na dan oddaje vloge na javni razpis. | 6 | 6 |
| 6 – kmetijsko gospodarstvo prejme 500 točk ali več | | |
| 5 – kmetijsko gospodarstvo prejme od 450 do vključno 499 točk | | |
| 4 – kmetijsko gospodarstvo prejme od 350 do vključno 449 točk | | |
| 3 – kmetijsko gospodarstvo prejme od 250 do vključno 349 točk | | |
| 2 – kmetijsko gospodarstvo prejme od 150 do vključno 249 točk | | |
| 1 – kmetijsko gospodarstvo prejme do vključno 149 točk. | | |
3.2. | NASLOV ALI SEDEŽ KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA JE NA VODOVARSTVENIH OBMOČJIH, KI SO DOLOČENA S PREDPISI VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE (maksimalno št. točk 2) Navodilo: upošteva se obseg površin, ki jih ima kmetijsko gospodarstvo v uporabi na vodovarstvenih območjih, določenih s predpisi Vlade Republike Slovenije. V primeru kolektivnih naložb, ki jih izvajajo skupine kmetov iz tretje alineje 10. točke 3. poglavja tega javnega razpisa, dodatno število točk pridobijo upravičenci, pri katerih vsaj polovica članov izpolnjuje spodnje zahteve. Možna je samo ena izbira. Upoštevajo se podatki iz zbirne vloge za leto 2017. | 2 | 2 |
| 2 – kmetijsko gospodarstvo ima vsaj 3 ha kmetijskih površin v uporabi na VVO, od tega vsaj 1 ha na VVO 1 | | |
| 1 – kmetijsko gospodarstvo ima vsaj 1 ha kmetijskih površin v uporabi na VVO, od tega vsaj 0,5 ha na VVO1. | | |
3.3. | NASLOV ALI SEDEŽ KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA JE NA PROBLEMSKIH OBMOČJIH IZ PRP 2014–2020 (maksimalno št. točk 2) Navodilo: upošteva se obseg površin, ki jih ima kmetijsko gospodarstvo v uporabi na problemskih območjih iz PRP 2014–2020. V primeru kolektivnih naložb, ki jih izvajajo skupine kmetov iz tretje alineje 10. točke 3. poglavja tega javnega razpisa, dodatno število točk pridobijo upravičenci, pri katerih ima vsaj polovica članov naslov kmetijskega gospodarstva oziroma se lokacija naložbe nahaja na problemskih območjih iz PRP 2014–2020. Možna je samo ena izbira. Upoštevajo se podatki iz zbirne vloge za leto 2017. | 2 | 2 |
| 2 – kmetijsko gospodarstvo ima vsaj 6 ha kmetijskih površin v uporabi na problemskih območjih iz PRP 2014–2020 | | |
| 1 – kmetijsko gospodarstvo ima vsaj 3 ha kmetijskih površin v uporabi na problemskih območjih iz PRP 2014–2020. | | |
4. | PROIZVODNA USMERITEV KMETIJSKIH GOSPODARSTEV | 15 | 15 |
4.1. | VKLJUČENOST V SHEME KAKOVOSTI HRANE OZIROMA PRIDELAVA VINA Z ZAŠČITENIM GEOGRAFSKIM POREKLOM (maksimalno št. točk 5) Navodilo: upoštevajo se dokazila, ki so bila dodeljena kmetijskemu gospodarstvu. V primeru kolektivnih naložb, ki jih izvajajo skupine kmetov iz tretje alineje 10. točke 3. poglavja tega javnega razpisa, so do dodatnega števila točk upravičeni upravičenci, pri katerih ima vsaj 50 odstotkov kmetijskih gospodarstev članov dodeljene certifikate oziroma potrdila za proizvode iz evropskih ali nacionalnih shem kakovosti hrane oziroma so jim bile izdane odločbe o oceni vina z zaščitenim geografskim poreklom. Možna je samo ena izbira. | 5 | 5 |
| 5 – kmetijskemu gospodarstvu so bili v preteklem ali tekočem koledarskem letu za enega ali več kmetijskih proizvodov dodeljeni certifikati oziroma potrdila za proizvode iz shem kakovosti hrane za ekološko proizvodnjo: pridelava, pridelava in predelava, predelava | | |
| 5 – kmetijskemu gospodarstvu so bili v preteklem ali tekočem koledarskem letu za enega ali več kmetijskih proizvodov dodeljeni certifikati oziroma potrdila za proizvode iz shem kakovosti hrane: zaščiteni kmetijski pridelki oziroma živila (zaščitena označba porekla, zaščitena geografska označba, zajamčena tradicionalna posebnost, višja kakovost), integrirana pridelava ter izbrana kakovost | | |
| 5 – kmetijskemu gospodarstvu je bila v preteklem ali tekočem koledarskem letu izdana vsaj 1 odločba o oceni vina za vino z zaščitenim geografskim poreklom: vrhunsko vino ZGP, kakovostno vino ZGP in vino PTP. | | |
4.2. | VKLJUČENOST V UKREP KMETIJSKO-OKOLJSKA-PODNEBNA PLAČILA (maksimalno št. točk 5) Navodilo: upošteva se vključenost kmetijskega gospodarstva v izvajanje ene ali več operacij iz naslova ukrepa KOPOP. V primeru kolektivnih naložb, ki jih izvajajo skupine kmetov iz tretje alineje 10. točke 3. poglavja tega javnega razpisa, so do dodatnega števila točk upravičeni upravičenci, pri katerih je vsaj 50 odstotkov kmetijskih gospodarstev članov vključenih v izvajanje ene ali več operacij iz naslova ukrepa KOPOP. Upoštevajo se podatki iz zbirne vloge za leto 2017. | 5 | 5 |
| 5 – nosilec kmetijskega gospodarstva se je v letu 2017 vključil v izvajanje vsaj treh operacij iz naslova ukrepa KOPOP | | |
| 3 – nosilec kmetijskega gospodarstva se je v letu 2017 vključil v izvajanje vsaj dveh operacij iz naslova ukrepa KOPOP | | |
| 1 – nosilec kmetijskega gospodarstva se je v letu 2017 vključil v izvajanje vsaj ene operacije iz naslova ukrepa KOPOP. | | |
4.3. | VKLJUČENOST V UKREP EKOLOŠKO KMETOVANJE (maksimalno št. točk 3) Navodilo: upošteva se vključenost kmetijskega gospodarstva v izvajanje ukrepa Ekološko kmetovanje iz PRP 2014–2020 v letu 2017. Če nosilec kmetijskega gospodarstva trži ekološke proizvode v okviru organizirane tržne prodaje, kar dokazuje s pogodbami o odkupu, pridobi dodatno točko. | 3 | 3 |
| V primeru kolektivnih naložb, ki jih izvajajo skupine kmetov iz tretje alineje 10. točke 3. poglavja tega javnega razpisa, so do dodatnega števila točk upravičeni upravičenci, pri katerih je več kot 50 odstotkov članov kmetijskih gospodarstev vključenih v izvajanje ukrepa Ekološko kmetovanje iz PRP 2014–2020 v letu 2017. Pri ugotavljanju obsega kmetijskih zemljišč, namenjenih preusmeritvi oziroma izvajanju ekološke pridelave, se upošteva skupna površina kmetijskih zemljišč, ki jih imajo v uporabi kmetijska gospodarstva vseh njenih članov. Če več kot polovica članov skupine kmetov trži ekološke proizvode v okviru organizirane tržne prodaje, kar dokazujejo s pogodbami o odkupu, pridobi skupina kmetov dodatno točko. Upoštevajo se podatki iz zbirne vloge za leto 2017. | | |
| 2 – nosilec kmetijskega gospodarstva se je leta 2017 preusmeril v prakse in metode ekološkega kmetovanja na vsaj polovici kmetijskih površin, ki jih ima v uporabi kmetijsko gospodarstvo | | |
| 2 – skupina kmetov se je leta 2017 preusmerila v prakse in metode ekološkega kmetovanja na vsaj polovici kmetijskih površin, ki jih imajo v uporabi kmetijska gospodarstva njenih članov | | |
| 1 – nosilec kmetijskega gospodarstva se je leta 2017 vključil v izvajanje praks in metod ekološkega kmetovanja na vsaj polovici kmetijskih površin, ki jih ima v uporabi kmetijsko gospodarstvo | | |
| 1 – skupina kmetov se je leta 2017 vključila v izvajanje praks in metod ekološkega kmetovanja na vsaj polovici kmetijskih površin, ki jih imajo v uporabi kmetijska gospodarstva njenih članov. | | |
4.4. | VKLJUČENOST V UKREP DOBROBIT ŽIVALI (maksimalno št. točk 2) Navodilo: upošteva se vključenost kmetijskega gospodarstva v izvajanje ukrepa Dobrobit živali iz PRP 2014–2020 v letu 2017. V primeru kolektivnih naložb, ki jih izvajajo skupine kmetov iz tretje alineje 10. točke 3. poglavja tega javnega razpisa, so do dodatnega števila točk upravičeni upravičenci, pri katerih je vsaj 50 odstotkov kmetijskih gospodarstev članov skupine kmetov, vključenih v izvajanje ukrepa Dobrobit živali iz PRP 2014–2020 v letu 2017. Upoštevajo se podatki iz zbirne vloge za leto 2017. | 2 | 2 |
| 2 – nosilec kmetijskega gospodarstva se je leta 2017 vključil v izvajanje ukrepa Dobrobit živali | | |
5. | HORIZONTALNO IN VERTIKALNO POVEZOVANJE | 5 | 5 |
5.1. | VKLJUČENOST UPRAVIČENCA V RAZLIČNE OBLIKE PROIZVODNEGA SODELOVANJA IN POGODBENEGA POVEZOVANJA (maksimalno št. točk 5) Navodilo: upošteva se vključenost upravičenca v različne oblike proizvodnega in poslovnega sodelovanja v okviru organizacij proizvajalcev, zadrug, agrarnih, pašnih oziroma melioracijskih skupnosti, gospodarsko interesnih združenj in drugih oblik proizvodnega in poslovnega sodelovanja v letu objave javnega razpisa. Članstvo upravičenca se preveri iz uradnih evidenc (velja za organizacije proizvajalcev) oziroma se dokazuje s potrdilom o članstvu. Če ima organizacija, v katero je vključen upravičenec v letu objave javnega razpisa več kot 100 članov, se k ocenitvi dodata dve točki. Možni sta največ dve izbiri. | 5 | 5 |
| 5 – upravičenec je skupina kmetov, ki izvaja kolektivno naložbo | | |
| 3 – upravičenec je član organizacije proizvajalcev | | |
| 3 – upravičenec je član zadruge | | |
| 1 – upravičenec je član gospodarsko interesnega združenja iz področja podprte dejavnosti | | |
| 1 – upravičenec je član drugih oblik interesnega sodelovanja in povezovanja (npr. članstvo v združenjih in društvih) iz področja podprte dejavnosti. | | |
6. | PRISPEVEK K HORIZONTALNIM CILJEM NA PODROČJU SKRBI ZA OKOLJE, INOVACIJ IN PODNEBNIH SPREMEMB | 30 | 30 |
6.1. | OKOLJSKI PRISPEVEK IZVEDENE NALOŽBE (maksimalno št. točk 10) Navodilo: prispevek k horizontalnemu cilju se upošteva na ravni upravičenih stroškov, kot je opredeljeno v Prilogi št. 5 k razpisni dokumentaciji tega javnega razpisa. Če je posamezni strošek namenjen izboljšanju okolja oziroma strošek gradnje objektov, ki vključujejo uporabo lesa, prevladujoč, kar pomeni, da predstavlja več kot 50 odstotkov celotne naložbe, se temu strošku ocenitev podvoji. Točke se seštevajo, razen pri ocenitvah, ki se nanašajo na isto kategorijo. Pri ugotavljanju obsega GVŽ se upoštevajo podatki iz RKG na dan 1. 2. 2017, pri ugotavljanju kmetijskih površin v uporabi pa se upoštevajo podatki iz zbirne vloge za leto 2017. | 10 | 10 |
| 5 – če se naložba nanaša na objekt, ki je vpisan v register nepremične kulturne dediščine | | |
| 5 – povprečna letna obtežba kmetijskih zemljišč z živino na kmetijskem gospodarstvu znaša več kot 0,8 do vključno 1,2 GVŽ/ha kmetijskih zemljišč v uporabi | | |
| 5 – delež lesa pri gradnji objektov je več kot 0,093 m3 lesa na m2 zazidane površine objekta, kot je razvidno iz projektne dokumentacije za gradnjo objektov | | |
| 5 – z naložbo se povprečna poraba vode za namakanje kmetijskih zemljišč zmanjša za vsaj 60 odstotkov glede na stanje pred naložbo | | |
| 5 – delež lastne krme na kmetijskem gospodarstvu znaša več kot 90 odstotkov | | |
| 4 – delež lesa pri gradnji objektov je več kot 0,082 do vključno 0,093 m3 lesa na m2 zazidane površine objekta, kot je razvidno iz projektne dokumentacije za gradnjo objektov | | |
| 4 – delež lastne krme na kmetijskem gospodarstvu znaša več kot 80 do vključno 90 odstotkov | | |
| 4 – povprečna letna obtežba kmetijskih zemljišč z živino na kmetijskem gospodarstvu znaša od vključno 0,5 do vključno 0,8 GVŽ/ha kmetijskih zemljišč v uporabi | | |
| 4 – z naložbo se povprečna poraba vode za namakanje kmetijskih zemljišč zmanjša za vsaj 50 odstotkov glede na stanje pred naložbo | | |
| 3 – naložba v ureditev vodnih zbiralnikov in vodohranov za zbiranje meteorne vode s kapaciteto 200 m3 ali več | | |
| 3 – delež lesa pri gradnji objektov je od 0,073 do vključno 0,082 m3 lesa na m2 zazidane površine objekta, kot je razvidno iz projektne dokumentacije za gradnjo objektov | | |
| 3 – naložba se nanaša na zamenjavo azbestne kritine z okolju bolj prijazno kritino | | |
| 3 – z naložbo se povprečna poraba vode za namakanje kmetijskih zemljišč zmanjša za vsaj 35 odstotkov glede na stanje pred naložbo | | |
| 3 – delež lastne krme na kmetijskem gospodarstvu znaša več kot 60 do vključno 80 odstotkov | | |
| 2 – naložba v ureditev vodnih zbiralnikov in vodohranov za zbiranje meteorne vode s kapaciteto več kot 50 m3 do vključno 200 m3 | | |
| 2 – naložba v ureditev čistilnih naprav na kmetijskem gospodarstvu | | |
| 2 – delež lastne krme na kmetijskem gospodarstvu znaša več kot 40 do vključno 60 odstotkov | | |
| 2 – povprečna letna obtežba kmetijskih zemljišč z živino na kmetijskem gospodarstvu znaša več kot 1,2 do vključno 1,9 GVŽ/ha kmetijskih zemljišč v uporabi | | |
| 1 – naložba v ureditev vodnih zbiralnikov in vodohranov za zbiranje meteorne vode s kapaciteto vsaj 50 m3 | | |
| 1 – z naložbo se povprečna poraba vode za namakanje kmetijskih zemljišč zmanjša za vsaj 25 odstotkov glede na stanje pred naložbo | | |
| 1 – delež lastne krme na kmetijskem gospodarstvu znaša od 20 do vključno 40 odstotkov. | | |
6.2. | INOVACIJE (maksimalno št. točk 10) Navodilo: prispevek k horizontalnemu cilju se upošteva na ravni upravičenih stroškov, kot je opredeljeno v Prilogi št. 2 k razpisni dokumentaciji tega javnega razpisa. V primeru kolektivnih naložb, ki jih izvajajo skupine kmetov iz tretje alineje 10. točke 3. poglavja tega javnega razpisa, so do dodatnega števila točk upravičeni upravičenci, pri katerih vsaj 50 odstotkov kmetijskih gospodarstev članov skupine kmetov izpolnjuje te zahteve (ne velja za ocenitve glede naprav oziroma tehnologij, ki imajo veljaven patent). V kolikor je posamezen strošek, ki je namenjen inovacijam prevladujoč, kar pomeni, da predstavlja več kot 50 odstotkov celotne naložbe, se temu strošku ocenitev podvoji. Točke se seštevajo, razen pri ocenitvah, ki se nanašajo na isto kategorijo. Pri ugotavljanju obsega GVŽ se upoštevajo podatki iz RKG na dan 1. 2. 2017, pri ugotavljanju kmetijskih površin v uporabi pa se upoštevajo podatki iz zbirne vloge za leto 2017. | 10 | 10 |
| 4 – naložba se nanaša na uporabo zavarovanih sort rastlin na trgu iz Sortne liste poljščin, zelenjadnic, sadnih rastlin in trte za leto 2016, ki je Priloga št. 5 k razpisni dokumentaciji tega javnega razpisa (velja samo za sorte večletnih sadnih rastlin in trte). Uporaba zavarovanih sort rastlin mora obsegati vsaj 10 odstotkov površine kmetijskih zemljišč zasajenih z večletnimi sadnimi rastlinami in trto, ki se uporabljajo na kmetijskem gospodarstvu ob vložitvi vloge na javni razpis | | |
| 4 – upravičenec je lastnik veljavnega patenta, na katerega se naložba nanaša, oziroma je nosilec patentne pravice za naprave oziroma tehnologije, ki imajo veljaven patent, na katero se naložba nanaša | | |
| 3 – naložba se nanaša na objekte, namenjene reji domačih živali, ki jim grozi prenehanje reje iz prvega odstavka 111. člena Uredbe. Obseg reje domačih živali, ki jim grozi prenehanje reje, mora ob vložitvi vloge na javni razpis predstavljati vsaj 20 odstotkov vseh živali v reji na kmetijskem gospodarstvu | | |
| 3 – končni rezultat proizvodnega procesa bosta vsaj dva nova proizvoda na kmetijskem gospodarstvu. Uporaba novih proizvodov ob vložitvi vloge na javni razpis obsega vsaj 40 odstotkov površine kmetijskih zemljišč v uporabi na kmetijskem gospodarstvu oziroma vsaj 40 odstotkov vseh živali, ki so v reji na kmetijskem gospodarstvu | | |
| 3 – upravičenec uporablja sorte rastlin, ki jim grozi genska erozija iz Priloge 12 Uredbe KOPOP. Upravičenec mora uporabljati sorte rastlin, ki jim grozi genska erozija na vsaj 10 odstotkih kmetijskih zemljišč, ki jih ima v uporabi na kmetijskem gospodarstvu ob vložitvi vloge na javni razpis. | | |
| 2 – končni rezultat proizvodnega procesa bo vsaj en nov proizvod na kmetijskem gospodarstvu. Uporaba novega proizvoda ob vložitvi vloge na javni razpis obsega vsaj 20 odstotkov površine kmetijskih zemljišč v uporabi na kmetijskem gospodarstvu oziroma vsaj 20 odstotkov vseh živali, ki so v reji na kmetijskem gospodarstvu | | |
| 2 – naložba se nanaša na nove naprave oziroma tehnologije, ki imajo ob vložitvi vloge na javni razpis veljavni patent. | | |
6.3. | PODNEBNE SPREMEMBE TER PRILAGAJANJE NANJE (maksimalno št. točk 10) Navodilo: prispevek k horizontalnemu cilju se upošteva na ravni upravičenih stroškov, kot je opredeljeno v Prilogi št. 2 k razpisni dokumentaciji tega javnega razpisa. Če je posamezni strošek, namenjen podnebnim spremembam, prevladujoč, kar pomeni, da predstavlja več kot 50 odstotkov celotne naložbe, se temu strošku ocenitev podvoji. Točke se seštevajo, razen pri ocenitvah, ki se nanašajo na isto kategorijo. Pri ugotavljanju obsega GVŽ se upoštevajo podatki iz RKG na dan 1. 2. 2017, pri ugotavljanju kmetijskih površin v uporabi pa se upoštevajo podatki iz zbirne vloge za leto 2017. | 10 | 10 |
| 4 – ureditev objektov za skladiščenje živinskih gnojil | | |
| 4 – nakup in postavitev mobilnih objektov za skladiščenje živinskih gnojil in nakup pripadajoče opreme | | |
| 4 – nakup in postavitev mrež proti toči | | |
| 4 – nakup opreme za protislansko zaščito | | |
| 3 – ureditev trajnih nasadov sadovnjakov, oljčnikov in hmeljišč s sajenjem sort rastlin in podlag, ki so manj občutljive zoper bolezni, škodljivce, pozebo in sušo iz Priloge št. 6 k razpisni dokumentaciji tega javnega razpisa, ter postavitev travniških sadovnjakov | | |
| 3 – ureditve hlevov, ki zmanjšujejo stres živali in povečujejo zračenje ter osvetlitev (velja tudi za novogradnjo hlevov), predstavljajo vsaj 20 odstotkov vrednosti hlevske opreme oziroma vzdrževalnih del | | |
| 2 – zatesnitev lagun za skladiščenje živinskih gnojil | | |
| 2 – ureditev kompostarn | | |
| 2 – rezultat naložbe bo povečanje URE na kmetijskem gospodarstvu za vsaj 20 odstotkov glede na stanje pred naložbo | | |
| 2 – rezultat naložbe bo povečanje OVE za potrebe kmetijskega gospodarstva za vsaj 20 odstotkov glede na stanje pred naložbo | | |
| 2 – ureditve hlevov, ki zmanjšujejo stres živali in povečujejo zračenje ter osvetlitev (velja tudi za novogradnjo hlevov), predstavljajo vsaj 10 odstotkov vrednosti hlevske opreme oziroma vzdrževalnih del | | |
| 1 – nakup opreme za skladiščenje in transport živinskih izločkov | | |
| 1 – ureditve hlevov, ki zmanjšujejo stres živali in povečujejo zračenje ter osvetlitev (velja tudi za novogradnjo hlevov), predstavljajo vsaj 5 odstotkov vrednosti hlevske opreme oziroma vzdrževalnih del | | |
| 1 – rezultat naložbe bo povečanje URE na kmetijskem gospodarstvu za vsaj 10 odstotkov glede na stanje pred naložbo | | |
| 1 – rezultat naložbe bo povečanje OVE za potrebe kmetijskega gospodarstva za vsaj 10 odstotkov glede na stanje pred naložbo. | | |
Merila za naložbe samostojnih podjetnikov posameznikov in pravnih oseb (sklop C)
Merila | Enostavne naložbe (Maks. št. točk) | Zahtevne naložbe (Maks. št. točk) |
1. EKONOMSKI VIDIK NALOŽBE | 30 | 30 |
Interna stopnja donosnosti | 10 | 10 |
Načrtovani obseg skupnega prihodka iz poslovanja kmetijskega gospodarstva na enoto vloženega dela po zaključku naložbe | 10 | 10 |
Razmerje med letnimi prihodki iz poslovanja kmetijskega gospodarstva in višino naložbe brez DDV (samo za enostavne naložbe) | 10 | / |
Ekonomski učinek javnih sredstev (samo za zahtevne naložbe) | / | 10 |
2. DRUŽBENO-SOCIALNI VIDIK UPRAVIČENCA | 10 | 10 |
Inovativnost in razvoj podjetja | 5 | 5 |
Socialni vidik podjetja | 5 | 5 |
3. GEOGRAFSKI VIDIK UPRAVIČENCA | 10 | 10 |
Naslov ali sedež kmetijskega gospodarstva je na območjih OMD. Točke dobijo samo kmetijska gospodarstva, ki imajo 50 odstotkov ali več kmetijskih zemljišč v uporabi na območjih OMD. | 6 | 6 |
Naslov ali sedež kmetijskega gospodarstva je na vodovarstvenih območjih, ki so določena s predpisi Vlade Republike Slovenije | 2 | 2 |
Naslov ali sedež kmetijskega gospodarstva je na problemskih območjih iz PRP 2014–2020 | 2 | 2 |
4. PROIZVODNA USMERITEV KMETIJSKIH GOSPODARSTEV | 15 | 15 |
Vključenost v sheme kakovosti hrane oziroma pridelava vina z zaščitenim geografskim poreklom | 5 | 5 |
Vključenost v ukrep M10 Kmetijsko-okoljska-podnebna plačila | 5 | 5 |
Vključenost v ukrep M11 Ekološko kmetovanje | 3 | 3 |
Vključenost v ukrep M14 Dobrobit živali | 2 | 2 |
5. HORIZONTALNO IN VERTIKALNO POVEZOVANJE | 5 | 5 |
Vključenost upravičenca v različne oblike proizvodnega sodelovanja in pogodbenega povezovanja | 5 | 5 |
6. PRISPEVEK K HORIZONTALNIM CILJEM NA PODROČJU SKRBI ZA OKOLJE, INOVACIJ IN PODNEBNIH SPREMEMB | 30 | 30 |
Okoljski prispevek izvedene naložbe | 10 | 10 |
Inovacije | 10 | 10 |
Podnebne spremembe ter prilagoditev nanje | 10 | 10 |
SKUPAJ 1–6 | 100 | 100 |
Podrobnejša merila za naložbe samostojnih podjetnikov posameznikov in pravnih oseb
Št. | MERILO | Maks. št. točk za enostavne naložbe | Maks. št. točk za zahtevne naložbe |
1. | EKONOMSKI VIDIK NALOŽBE | 30 | 30 |
1.1. | INTERNA STOPNJA DONOSNOSTI (maksimalno št. točk 5) Navodilo: upošteva se izračun interne stopnje donosnosti (ISD) na podlagi dejanskih knjigovodskih podatkov (velja za individualne naložbe in kolektivne naložbe). Pri izračunu ISD se ne upošteva morebitno dodeljenih sredstev. | 10 | 10 |
| 10 – ISD od vključno 5 odstotkov do vključno 7 odstotkov | | |
| 7 – ISD več kot 3 odstotkov do 5 odstotkov ter več kot 7 odstotkov do vključno 10 odstotkov | | |
| 5 – ISD od 2 odstotkov do vključno 3 odstotkov ter več kot 10 odstotkov do vključno 12 odstotkov | | |
| 3 – ISD več kot 12 odstotkov do vključno 15 odstotkov | | |
| 1 – ISD več kot 15 odstotkov. | | |
1.2. | NAČRTOVANI OBSEG SKUPNEGA PRIHODKA IZ POSLOVANJA KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA NA ENOTO VLOŽENEGA DELA PO ZAKLJUČKU NALOŽBE (maksimalno št. točk 20) | 10 | 10 |
1.2.1. | Velja za enostavne individualne naložbe Navodilo: upošteva se načrtovani obseg skupnega letnega prihodka iz poslovanja kmetijskega gospodarstva, vključno z vrednostjo dodeljenih neposrednih in izravnalnih plačil v letu zaključka naložbe. Če se obseg skupnega letnega prihodka iz poslovanja kmetijskega gospodarstva izračuna na podlagi dejanskih knjigovodskih podatkov (FADN oziroma enostavno ali dvostavno knjigovodstvo iz evidence AJPES), se številu točk po posameznih ocenitvah doda 1 točka. | 10 | 0 |
| 9 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 70.000 eurov skupnega prihodka iz poslovanja/PDM | | |
| 8 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 50.000 eurov/ do vključno 70.000 eurov skupnega prihodka iz poslovanja/PDM | | |
| 7 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 40.000 eurov/ do vključno 50.000 eurov skupnega prihodka iz poslovanja/PDM | | |
| 6 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 35.000 eurov do vključno 40.000 eurov skupnega prihodka iz poslovanja/PDM | | |
| 5 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 30.000 eurov do vključno 35.000 eurov skupnega prihodka iz poslovanja/PDM | | |
| 4 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 25.000 eurov do vključno 30.000 eurov skupnega prihodka iz poslovanja/PDM | | |
| 3 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 20.000 eurov do vključno 25.000 eurov skupnega prihodka iz poslovanja/PDM | | |
| 2 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 15.000 eurov do vključno 20.000 eurov skupnega prihodka iz poslovanja/PDM | | |
| 1 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno od 10.000 eurov do vključno 15.000 eurov skupnega prihodka iz poslovanja/PDM. | | |
1.2.2. | Velja za enostavne kolektivne naložbe Navodilo: upošteva se skupni obseg letnega prihodka iz poslovanja organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki izvaja kolektivne naložbe, vključno z vrednostjo neposrednih in izravnalnih plačil v letu zaključka naložbe. Če se obseg skupnega letnega prihodka iz poslovanja kmetijskega gospodarstva izračuna na podlagi dejanskih knjigovodskih podatkov (FADN oziroma enostavno ali dvostavno knjigovodstvo iz evidence AJPES), se številu točk po posameznih ocenitvah doda 1 točka. | 10 | 0 |
| 9 – organizacije proizvajalcev ali zadruge so ustvarile letno več kot 70.000 eurov skupnega prihodka/PDM | | |
| 8 – organizacije proizvajalcev ali zadruge so ustvarile letno več kot 50.000 eurov do vključno 70.000 eurov skupnega prihodka/PDM | | |
| 7 – organizacije proizvajalcev ali zadruge so ustvarile letno več kot 40.000 eurov do vključno 50.000 eurov skupnega prihodka/PDM | | |
| 6 – organizacije proizvajalcev ali zadruge so ustvarile letno več kot 35.000 eurov do vključno 40.000 eurov skupnega prihodka/PDM | | |
| 5 – organizacije proizvajalcev ali zadruge so ustvarile letno več kot 30.000 eurov do vključno 35.000 eurov skupnega prihodka/PDM | | |
| 4 – organizacije proizvajalcev ali zadruge so ustvarile letno več kot 25.000 eurov do vključno 30.000 eurov skupnega prihodka/PDM | | |
| 3 – organizacije proizvajalcev ali zadruge so ustvarile letno letno več kot 20.000 eurov do vključno 25.000 eurov skupnega prihodka/PDM | | |
| 2 – organizacije proizvajalcev ali zadruge so ustvarile letno več kot 15.000 eurov do vključno 20.000 eurov skupnega prihodka/PDM | | |
| 1 – organizacije proizvajalcev ali zadruge so ustvarile letno od 10.000 eurov do vključno 15.000 eurov skupnega prihodka/PDM. | | |
1.2.3. | Velja za zahtevne individualne naložbe Navodilo: upošteva se načrtovani obseg skupnega letnega prihodka iz poslovanja kmetijskega gospodarstva, vključno z vrednostjo dodeljenih neposrednih in izravnalnih plačil v letu zaključka naložbe. | 0 | 10 |
| 10 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 100.000 eurov skupnega prihodka iz poslovanja/PDM | | |
| 9 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 80.000 eurov do vključno 100.000 eurov skupnega prihodka iz poslovanja/PDM | | |
| 8 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 60.000 eurov do vključno 80.000 eurov skupnega prihodka iz poslovanja/PDM | | |
| 7 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 45.000 eurov/ do vključno 60.000 eurov skupnega prihodka iz poslovanja/PDM | | |
| 6 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 35.000 eurov do vključno 45.000 eurov skupnega prihodka iz poslovanja/PDM | | |
| 5 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 30.000 eurov do vključno 35.000 eurov skupnega prihodka iz poslovanja/PDM | | |
| 4 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 25.000 eurov do vključno 30.000 eurov skupnega prihodka iz poslovanja/PDM | | |
| 3 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 20.000 eurov do vključno 25.000 eurov skupnega prihodka poslovanja/PDM | | |
| 2 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 15.000 eurov do vključno 20.000 eurov skupnega prihodka iz poslovanja/PDM | | |
| 1 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno od 10.000 eurov do vključno 15.000 eurov skupnega prihodka iz poslovanja/PDM. | | |
1.2.4. | Velja za zahtevne kolektivne naložbe Navodilo: upošteva se skupni obseg letnega prihodka iz poslovanja organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki izvaja kolektivne naložbe, vključno z vrednostjo neposrednih in izravnalnih plačil v letu zaključka naložbe. | 0 | 10 |
| 10 – organizacije proizvajalcev ali zadruge so ustvarile letno več kot 100.000 eurov skupnega prihodka iz poslovanja/PDM | | |
| 9 – organizacije proizvajalcev ali zadruge so ustvarile letno več kot 80.000 eurov do vključno 100.000 eurov skupnega prihodka iz poslovanja/PDM | | |
| 8 – organizacije proizvajalcev ali zadruge so ustvarile letno več kot 60.000 eurov do vključno 80.000 eurov skupnega prihodka iz poslovanja/PDM | | |
| 7 – organizacije proizvajalcev ali zadruge so ustvarile letno več kot 45.000 eurov/ do vključno 60.000 eurov skupnega prihodka iz poslovanja/PDM | | |
| 6 – organizacije proizvajalcev ali zadruge so ustvarile letno več kot 35.000 eurov do vključno 45.000 eurov skupnega prihodka iz poslovanja/PDM | | |
| 5 – organizacije proizvajalcev ali zadruge so ustvarile letno več kot 30.000 eurov do vključno 35.000 eurov skupnega prihodka iz poslovanja/PDM | | |
| 4 – organizacije proizvajalcev ali zadruge so ustvarile letno več kot 25.000 eurov do vključno 30.000 eurov skupnega prihodka iz poslovanja/PDM | | |
| 3 – organizacije proizvajalcev ali zadruge so ustvarile letno več kot 20.000 eurov do vključno 25.000 eurov skupnega prihodka iz poslovanja/PDM | | |
| 2 – organizacije proizvajalcev ali zadruge so ustvarile letno več kot 15.000 eurov do vključno 20.000 eurov skupnega prihodka iz poslovanja/PDM | | |
| 1 – organizacije proizvajalcev ali zadruge so ustvarile letno od 10.000 eurov do vključno 15.000 eurov skupnega prihodka iz poslovanja/PDM. | | |
1.3. | RAZMERJE MED LETNIMI PRIHODKI IZ POSLOVANJA KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA IN VIŠINO NALOŽBE (brez DDV) (maksimalno št. točk 10) – velja samo za enostavne naložbe Navodilo: ocenjuje se vrednost razmerja (količnik) med letnimi prihodki iz poslovanja kmetijskega gospodarstva oziroma prihodki iz poslovanja organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki izvajajo kolektivne naložbe, vključno z vrednostjo neposrednih in izravnalnih plačil v letu 2016 (B) in višino naložbe (A) brez DDV. Količnik se izračuna po formuli: (B/A) = višina letnih prihodkov iz poslovanja/celotna višina naložbe brez DDV. | 10 | 0 |
| 10 – količnik je večji od 4 | | |
| 8 – količnik je večji od 3 in manjši ali enak 4 | | |
| 6 – količnik je večji od 2 in manjši ali enak 3 | | |
| 4 – količnik je večji od 0,5 in manjši ali enak 2 | | |
| 2 – količnik je večji od 0,2 in manjši ali enak 0,5 | | |
| 1 – količnik je manjši ali enak od 0,2. | | |
1.4. | EKONOMSKI UČINEK JAVNIH SREDSTEV (maksimalno št. točk 10) – velja samo za zahtevne naložbe | 0 | 10 |
| Navodilo: ocena temelji na predpostavki, da mora desetkrat večji vložek javnih sredstev dati vsaj desetkrat večji ekonomski učinek (večja naložba ima večje učinke ekonomije obsega). Če večji projekti ne dosegajo večkratnih učinkov, je racionalneje podpirati manjše projekte. Za točkovanje uporabimo poenostavitev načela indeksa NSV. Merilo je količnik med ocenjeno NSV projekta (pri 5-odstotni obrestni meri) in višino zaprošenih nepovratnih sredstev. Pri izračunu NSV se ne upošteva morebiti dodeljenih sredstev na podlagi tega javnega razpisa. | | |
| Število točk se določi po linearni lestvici in je na celo vrednost zaokrožen dvajsetkratnik razmerja med NSV projekta in zaprošenimi javnimi sredstvi. Če je rezultat večji od 10, se dodeli maksimalno število točk. | | |
| Primer 1: Ocenjena NSV projekta: 20.000 EUR Zaprošena javna sredstva: 60.000 EUR Št. točk = 20*(20.000 ÷ 60.000)=7 à 7 točk | | |
| Primer 2: Ocenjena NSV projekta: 2.000 EUR Zaprošena sredstva: 100.000 EUR Št. točk = 20*(2.000÷100.000)=0 à 0 točk | | |
2. | DRUŽBENO-SOCIALNI VIDIK UPRAVIČENCA | 10 | 10 |
2.1. | INOVATIVNOST IN RAZVOJ PODJETJA (maksimalno št. točk 5) Navodilo: dodatno število točk dobijo podjetja, ki so vpisana v evidenco izvajalcev raziskovalne in razvojne dejavnosti na področju podprte dejavnosti pri Javni agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije na dan objave javnega razpisa oziroma imajo sklenjeno pogodbo z raziskovalno skupino, ki je vpisana v evidenco izvajalcev raziskovalne in razvojne dejavnosti na področju podprte dejavnosti pri Javni agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije na dan objave javnega razpisa za vsaj 1.800 ur raziskovalnega dela. Dokazilo je potrdilo o zaposlitvi in številka vpisa v evidenco. Kot kmetijski sorodna dejavnost se upošteva: agro-živilska, veterinarska, gozdarska, lesarska. Možna je le ena izbira. | 5 | 5 |
| 5 – podjetje je vpisano v evidenco izvajalcev raziskovalne in razvojne dejavnosti pri Javni agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije s področja kmetijstva oziroma s področja kmetijski sorodne dejavnosti | | |
| 4 – Podjetje je vpisano v evidenco izvajalcev raziskovalne in razvojne dejavnosti pri Javni agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz drugih področij | | |
| 3 – podjetje ima sklenjeno pogodbo z raziskovalno skupino s področja kmetijstva oziroma s področja kmetijski sorodne dejavnosti za vsaj 1.800 ur raziskovalnega dela | | |
| 2 – podjetje ima sklenjeno pogodbo z raziskovalno skupino za vsaj 1.800 ur raziskovalnega dela z drugih področij. | | |
2.2. | SOCIALNI VIDIK PODJETJA (maksimalno št. točk 5) Navodilo: podjetje je vpisano v register invalidskih podjetij v Republiki Sloveniji, ki ga vodi Mnistrstvo za delo, družino in socialne zadeve, oziroma v evidenco socialnih podjetij, ki ga vodi Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Dodatne točke s tega naslova pridobijo tudi upravičenci, ki so registrirani po Zakonu o zadrugah (Uradni list RS, št.97/09). Točke se ne seštevajo. | 5 | 5 |
| Seznam invalidskih podjetij je objavljen na spletni strani: http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/invalidi/invalidska_podjetja_v_sloveniji/register_invalidskih_podjetij). Seznam socialnih podjetij je objavljen na spletni strani: http://www.mgrt.gov.si/si/delovna_podrocja/regionalni_razvoj/socialno_podjetnistvo/evidenca_so_p/. | | |
| 5 – podjetje je vpisano v evidenco socialnih podjetij | | |
| 5 – podjetje je vpisano v register invalidskih podjetij | | |
| 5 – upravičenec je zadruga. | | |
3. | GEOGRAFSKI VIDIK UPRAVIČENCA | 10 | 10 |
3.1. | NASLOV ALI SEDEŽ KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA JE NA OBMOČJIH OMD (maksimalno št. točk 6) Navodilo: pri ocenitvi se upošteva povprečno število točk/ha, ki jih prejme kmetijsko gospodarstvo, ki ima več kot 50 odstotkov kmetijskih zemljišč v uporabi na območjih OMD. Pri kolektivnih naložbah, ki jih izvajajo organizacije proizvajalcev ali zadruge, se pri ocenitvi upošteva povprečno število točk, ki jih prejmejo kmetijska gospodarstva članov, ki sodelujejo pri izvajanju kolektivne naložbe, če ima vsaj polovica članov več kot 50 odstotkov kmetijskih zemljišč v uporabi na območjih OMD. Povprečno število točk se izračuna na način, da se skupni seštevek povprečnega števila točk/ha, ki jih prejmejo kmetijska gospodarstva članov, ki sodelujejo pri izvajanju kolektivne naložbe, deli s skupnim številom vseh članov, ki sodelujejo pri izvajanju kolektivne naložbe. Možna je samo ena izbira. Upoštevajo se podatki na dan oddaje vloge na javni razpis. | 6 | 6 |
| 6 – kmetijsko gospodarstvo prejme 500 točk ali več | | |
| 5 – kmetijsko gospodarstvo prejme od 450 do vključno 499 točk | | |
| 4 – kmetijsko gospodarstvo prejme od 350 do vključno 449 točk | | |
| 3 – kmetijsko gospodarstvo prejme od 250 do vključno 349 točk | | |
| 2 – kmetijsko gospodarstvo prejme od 150 do vključno 249 točk | | |
| 1 – kmetijsko gospodarstvo prejme do vključno 149 točk. | | |
3.2. | NASLOV ALI SEDEŽ KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA JE NA VODOVARSTVENIH OBMOČJIH, KI SO DOLOČENA S PREDPISI VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE (maksimalno št. točk 2) Navodilo: upošteva se obseg površin, ki jih ima kmetijsko gospodarstvo v uporabi na vodovarstvenih območjih, določenih s predpisi Vlade Republike Slovenije. V primeru kolektivnih naložb, ki jih izvajajo organizacije proizvajalcev ali zadruge, dodatno število točk pridobijo upravičenci, pri katerih vsaj polovica kmetijskih gospodarstev članov organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki izvajajo kolektivne naložbe, izpolnjuje spodnje zahteve. Možna je samo ena izbira. Upoštevajo se podatki iz zbirne vloge za leto 2017. | 2 | 2 |
| 2 – kmetijsko gospodarstvo ima vsaj 3 ha kmetijskih površin v uporabi na VVO, od tega vsaj 1 ha na VVO 1 | | |
| 1 – kmetijsko gospodarstvo ima vsaj 1 ha kmetijskih površin v uporabi na VVO, od tega vsaj 0,5 ha na VVO1. | | |
3.3. | NASLOV ALI SEDEŽ KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA JE NA PROBLEMSKIH OBMOČJIH IZ PRP 2014–2020 (maksimalno št. točk 2) Navodilo: upošteva se obseg površin, ki jih ima kmetijsko gospodarstvo v uporabi na problemskih območjih iz PRP 2014–2020. V primeru kolektivnih naložb, ki jih izvajajo zadruge ali organizacije proizvajalcev, dodatno število točk pridobijo upravičenci, pri katerih ima vsaj polovica kmetijskih gospodarstev članov zadruge ali organizacije proizvajalcev, ki izvajajo kolektivno naložbo, naslov ali sedež kmetijskega gospodarstva na problemskih območjih iz PRP 2014–2020. Možna je samo ena izbira. Upoštevajo se podatki iz zbirne vloge za leto 2017. | 2 | 2 |
| 2 – kmetijsko gospodarstvo ima vsaj 6 ha kmetijskih površin v uporabi na problemskih območjih iz PRP 2014–2020 | | |
| 1 – kmetijsko gospodarstvo ima vsaj 3 ha kmetijskih površin v uporabi na problemskih območjih iz PRP 2014–2020. | | |
4. | PROIZVODNA USMERITEV KMETIJSKIH GOSPODARSTEV | 15 | 15 |
4.1. | VKLJUČENOST V SHEME KAKOVOSTI HRANE OZIROMA PRIDELAVA VINA Z ZAŠČITENIM GEOGRAFSKIM POREKLOM (maksimalno št. točk 5) Navodilo: upoštevajo se dokazila, ki so bila dodeljena kmetijskemu gospodarstvu. Pri kolektivnih naložbah, ki jih izvajajo organizacije proizvajalcev ali zadruge, so do dodatnega števila točk upravičeni upravičenci, pri katerih ima vsaj 50 odstotkov kmetijskih gospodarstev članov dodeljene certifikate oziroma potrdila za proizvode iz evropskih ali nacionalnih shem kakovosti hrane oziroma so jim bile izdane odločbe o oceni vina z zaščitenim geografskim poreklom. Možna je samo ena izbira. | 5 | 5 |
| 5 – kmetijskemu gospodarstvu so bili v preteklem ali tekočem koledarskem letu za enega ali več kmetijskih proizvodov dodeljeni certifikati oziroma potrdila za proizvode iz shem kakovosti hrane za ekološko proizvodnjo: pridelava, pridelava in predelava, predelava | | |
| 5 – kmetijskemu gospodarstvu so bili v preteklem ali tekočem koledarskem letu za enega ali več kmetijskih proizvodov dodeljeni certifikati oziroma potrdila za proizvode iz shem kakovosti hrane: zaščiteni kmetijski pridelki oziroma živila (zaščitena označba porekla, zaščitena geografska označba, zajamčena tradicionalna posebnost, višja kakovost), integrirana pridelava ter izbrana kakovost | | |
| 5 – kmetijskemu gospodarstvu je bila v preteklem ali tekočem koledarskem letu izdana vsaj 1 odločba o oceni vina za vino z zaščitenim geografskim poreklom: vrhunsko vino ZGP, kakovostno vino ZGP in vino PTP. | | |
4.2. | VKLJUČENOST V UKREP KMETIJSKO-OKOLJSKA-PODNEBNA PLAČILA (maksimalno št. točk 5) Navodilo: upošteva se vključenost kmetijskega gospodarstva v izvajanje ene ali več operacij iz naslova ukrepa KOPOP. Pri kolektivnih naložbah, ki jih izvajajo organizacije proizvajalcev ali zadruge, so do dodatnega števila točk upravičeni upravičenci, pri katerih je vsaj 50 odstotkov kmetijskih gospodarstev članov organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki izvajajo kolektivno naložbo, vključenih v izvajanje ene ali več operacij iz naslova ukrepa KOPOP. Upoštevajo se podatki iz zbirne vloge za leto 2017. | 5 | 5 |
| 5 – nosilec kmetijskega gospodarstva se je leta 2017 vključil v izvajanje vsaj treh operacij iz naslova ukrepa KOPOP | | |
| 3 – nosilec kmetijskega gospodarstva se je leta 2017 vključil v izvajanje vsaj dveh operacij iz naslova ukrepa KOPOP | | |
| 1 – nosilec kmetijskega gospodarstva se je leta 2017 vključil v izvajanje vsaj ene operacije iz naslova ukrepa KOPOP. | | |
4.3. | VKLJUČENOST V UKREP EKOLOŠKO KMETOVANJE (maksimalno št. točk 3) Navodilo: upošteva se vključenost kmetijskega gospodarstva v izvajanje ukrepa Ekološko kmetovanje iz PRP 2014–2020 v letu 2017. Če nosilec kmetijskega gospodarstva trži ekološke proizvode v okviru organizirane tržne prodaje, kar dokazuje s pogodbami o odkupu, pridobi dodatno točko. | 3 | 3 |
| Pri kolektivnih naložbah, ki jih izvajajo organizacije proizvajalcev ali zadruge, so do dodatnega števila točk upravičeni upravičenci, pri katerih je več kot 50 odstotkov kmetijskih gospodarstev članov zadruge ali organizacije proizvajalcev, ki izvajajo kolektivno naložbo, vključenih v izvajanje ukrepa Ekološko kmetovanje iz PRP 2014–2020 v letu 2017. Pri ugotavljanju obsega kmetijskih zemljišč, namenjenih preusmeritvi oziroma izvajanju ekološke pridelave, se upošteva skupna površina kmetijskih zemljišč, ki jih imajo v uporabi kmetijska gospodarstva vseh njenih članov, ki izvajajo kolektivno naložbo. Če vsaj polovica članov kmetijskih gospodarstev članov zadruge ali organizacije proizvajalcev, ki izvajajo kolektivno naložbo, trži ekološke kmetijske proizvode v okviru organizirane tržne prodaje organizacije proizvajalcev ali zadruge, kar dokazujejo s pogodbami o odkupu, pridobi organizacija proizvajalcev ali zadruga dodatno točko. Upoštevajo se podatki iz zbirne vloge za leto 2017. | | |
| 2 – nosilec kmetijskega gospodarstva se je leta 2017 preusmeril v prakse in metode ekološkega kmetovanja na vsaj polovici kmetijskih površin, ki jih ima v uporabi kmetijsko gospodarstvo | | |
| 2 – kmetijska zadruga ali organizacija proizvajalcev, ki izvaja kolektivno naložbo, se je leta 2017 preusmerila v prakse in metode ekološkega kmetovanja na vsaj polovici kmetijskih površin, ki jih imajo v uporabi kmetijska gospodarstva vseh njenih članov | | |
| 1 – nosilec kmetijskega gospodarstva se je leta 2016 vključil v izvajanje praks in metod ekološkega kmetovanja na vsaj polovici kmetijskih površin, ki jih ima v uporabi kmetijsko gospodarstvo | | |
| 1 – kmetijska zadruga ali organizacija proizvajalcev, ki izvaja kolektivno naložbo, se je leta 2017 vključila v izvajanje praks in metod ekološkega kmetovanja na vsaj polovici kmetijskih površin, ki jih imajo v uporabi kmetijska gospodarstva vseh njenih članov. | | |
4.4. | VKLJUČENOST V UKREP DOBROBIT ŽIVALI (maksimalno št. točk 2) Navodilo: upošteva se vključenost kmetijskega gospodarstva v izvajanje ukrepa Dobrobit živali iz PRP 2014–2020 v letu 2017. Pri kolektivnih naložbah, ki jih izvajajo organizacije proizvajalcev ali zadruge, so do dodatnega števila točk upravičeni upravičenci, pri katerih je vsaj 50 odstotkov kmetijskih gospodarstev članov organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki izvajajo kolektivno naložbo, vključenih v izvajanje ukrepa M14 Dobrobit živali. Upoštevajo se podatki iz zbirne vloge za leto 2017. | 2 | 2 |
| 2 – nosilec kmetijskega gospodarstva se je leta 2017 vključil v izvajanje ukrepa Dobrobit živali | | |
5. | HORIZONTALNO IN VERTIKALNO POVEZOVANJE | 5 | 5 |
5.1. | VKLJUČENOST UPRAVIČENCA V RAZLIČNE OBLIKE PROIZVODNEGA SODELOVANJA IN POGODBENEGA POVEZOVANJA (maksimalno št. točk 5) Navodilo: upošteva se vključenost upravičenca v različne oblike proizvodnega in poslovnega sodelovanja v okviru organizacij proizvajalcev, kmetijskih zadrug, agrarnih, pašnih oziroma melioracijskih skupnostih, gospodarsko interesnih združenjih in drugih oblik proizvodnega in poslovnega sodelovanja v letu objave javnega razpisa. Članstvo upravičenca se preveri iz uradnih evidenc (velja za skupine in organizacije proizvajalcev) oziroma se dokazuje s potrdilom o članstvu. Če ima organizacija, v katero je vključen upravičenec v letu objave javnega razpisa več kot 100 članov, se k ocenitvi dodata dve točki. Možni sta največ dve izbiri. | 5 | 5 |
| 5 – upravičenec je organizacija proizvajalcev ali zadruga, ki izvaja kolektivno naložbo | | |
| 3 – upravičenec je član skupine ali organizacije proizvajalcev | | |
| 3 – upravičenec je član kmetijske zadruge | | |
| 1 – upravičenec je član gospodarsko interesnega združenja s področja podprte dejavnosti | | |
| 1 – upravičenec je član drugih oblik interesnega sodelovanja in povezovanja (npr. članstvo v združenjih in društvih) s področja podprte dejavnosti. | | |
6. | PRISPEVEK K HORIZONTALNIM CILJEM NA PODROČJU SKRBI ZA OKOLJE, INOVACIJ IN PODNEBNIH SPREMEMB | 30 | 30 |
6.1. | OKOLJSKI PRISPEVEK IZVEDENE NALOŽBE (maksimalno št. točk 10) Navodilo: prispevek k horizontalnemu cilju se upošteva na ravni upravičenih stroškov, kot je opredeljeno v Prilogi št. 2 k razpisni dokumentaciji tega javnega razpisa. Če je posamezni strošek namenjen izboljšanju okolja oziroma je strošek gradnje objektov, ki vključujejo uporabo lesa, prevladujoč, kar pomeni, da predstavlja več kot 50 odstotkov celotne naložbe, se temu strošku ocenitev podvoji. Točke se seštevajo, razen pri ocenitvah, ki se nanašajo na isto kategorijo. Pri ugotavljanju obsega GVŽ se upoštevajo podatki iz RKG na dan 1. 2. 2017, pri ugotavljanju kmetijskih površin v uporabi pa se upoštevajo podatki iz zbirne vloge za leto 2017. | 10 | 10 |
| 5 – če se naložba nanaša na objekt, ki je vpisan v register nepremične kulturne dediščine | | |
| 5 – povprečna letna obtežba kmetijskih zemljišč z živino na kmetijskem gospodarstvu znaša več kot 0,8 do vključno 1,2 GVŽ/ha kmetijskih zemljišč v uporabi | | |
| 5 – delež lesa pri gradnji objektov je več kot 0,093 m3 lesa na m2 zazidane površine objekta, kot je razvidno iz projektne dokumentacije za gradnjo objektov | | |
| 5 – z naložbo se povprečna poraba vode za namakanje kmetijskih zemljišč zmanjša za vsaj 60 odstotkov glede na stanje pred naložbo | | |
| 5 – delež lastne krme na kmetijskem gospodarstvu znaša več kot 90 odstotkov | | |
| 4 – delež lesa pri gradnji objektov je več kot 0,082 do vključno 0,093 m3 lesa na m2 zazidane površine objekta, kot je razvidno iz projektne dokumentacije za gradnjo objektov | | |
| 4 – delež lastne krme na kmetijskem gospodarstvu znaša več kot 80 do vključno 90 odstotkov | | |
| 4 – povprečna letna obtežba kmetijskih zemljišč z živino na kmetijskem gospodarstvu znaša od vključno 0,5 do vključno 0,8 GVŽ/ha kmetijskih zemljišč v uporabi | | |
| 4 – z naložbo se povprečna poraba vode za namakanje kmetijskih zemljišč zmanjša za vsaj 50 odstotkov glede na stanje pred naložbo | | |
| 3 – naložba v ureditev vodnih zbiralnikov in vodohranov za zbiranje meteorne vode s kapaciteto 200 m3 ali več | | |
| 3 – delež lesa pri gradnji objektov je od 0,073 do vključno 0,082 m3 lesa na m2 zazidane površine objekta, kot je razvidno iz projektne dokumentacije za gradnjo objektov | | |
| 3 – naložba se nanaša na zamenjavo azbestne kritine z okolju bolj prijazno kritino | | |
| 3 – z naložbo se povprečna poraba vode za namakanje kmetijskih zemljišč zmanjša za vsaj 35 odstotkov glede na stanje pred naložbo | | |
| 3 – delež lastne krme na kmetijskem gospodarstvu znaša več kot 60 do vključno 80 odstotkov | | |
| 2 – naložba v ureditev vodnih zbiralnikov in vodohranov za zbiranje meteorne vode s kapaciteto več kot 50 m3 do vključno 200 m3 | | |
| 2 – naložba v ureditev čistilnih naprav na kmetijskem gospodarstvu | | |
| 2 – delež lastne krme na kmetijskem gospodarstvu znaša več kot 40 do vključno 60 odstotkov | | |
| 2 – povprečna letna obtežba kmetijskih zemljišč z živino na kmetijskem gospodarstvu znaša več kot 1,2 do vključno 1,9 GVŽ/ha kmetijskih zemljišč v uporabi | | |
| 1 – naložba v ureditev vodnih zbiralnikov in vodohranov za zbiranje meteorne vode s kapaciteto vsaj 50 m3 | | |
| 1 – z naložbo se povprečna poraba vode za namakanje kmetijskih zemljišč zmanjša za vsaj 25 odstotkov glede na stanje pred naložbo | | |
| 1 – delež lastne krme na kmetijskem gospodarstvu znaša od 20 do vključno 40 odstotkov. | | |
6.2. | INOVACIJE (maksimalno št. točk 10) Navodilo: prispevek k horizontalnemu cilju se upošteva na ravni upravičenih stroškov, kot je opredeljeno v Prilogi št. 2 k razpisni dokumentaciji tega javnega razpisa. V primeru kolektivnih naložb, ki jih izvajajo organizacije proizvajalcev ali zadruge, so do dodatnega števila točk upravičeni upravičenci, pri katerih vsaj 50 odstotkov kmetijskih gospodarstev članov organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki izvajajo kolektivno naložbo, izpolnjuje te zahteve (ne velja za ocenitve glede naprav oziroma tehnologij, ki imajo veljaven patent). Točke se seštevajo, razen pri ocenitvah, ki se nanašajo na isto kategorijo. Če je posamezen strošek, ki je namenjen inovacijam prevladujoč, kar pomeni, da predstavlja več kot 50 odstotkov celotne naložbe, se temu strošku ocenitev podvoji. Pri ugotavljanju obsega GVŽ se upoštevajo podatki iz RKG na dan 1. 2. 2017, pri ugotavljanju kmetijskih površin v uporabi pa se upoštevajo podatki iz zbirne vloge za leto 2017. | 10 | 10 |
| 4 – naložba se nanaša na uporabo zavarovanih sort rastlin na trgu iz Sortne liste poljščin, zelenjadnic, sadnih rastlin in trte za leto 2016, ki je Priloga št. 5 k razpisni dokumentaciji tega javnega razpisa (velja samo za sorte večletnih sadnih rastlin in trte). Uporaba zavarovanih sort rastlin mora obsegati vsaj 10 odstotkov površine kmetijskih zemljišč, zasajenih z večletnimi sadnimi rastlinami in trto, ki se uporabljajo na kmetijskem gospodarstvu ob vložitvi vloge na javni razpis | | |
| 4 – upravičenec je lastnik veljavnega patenta, na katerega se naložba nanaša, oziroma je nosilec patentne pravice za naprave oziroma tehnologije, ki imajo veljaven patent, na katero se naložba nanaša, | | |
| 3 – naložba se nanaša na objekte, namenjene reji domačih živali, ki jim grozi prenehanje reje iz prvega odstavka 111. člena Uredbe KOPOP. Obseg reje domačih živali, ki jim grozi prenehanje reje, mora ob vložitvi vloge na javni razpis predstavljati vsaj 20 odstotkov vseh živali v reji na kmetijskem gospodarstvu, | | |
| 3 – končni rezultat proizvodnega procesa bosta vsaj dva nova proizvoda na kmetijskem gospodarstvu. Uporaba novih proizvodov ob vložitvi vloge na javni razpis obsega vsaj 40 odstotkov površine kmetijskih zemljišč v uporabi na kmetijskem gospodarstvu oziroma vsaj 40 odstotkov vseh živali, ki so v reji na kmetijskem gospodarstvu | | |
| 3 – upravičenec uporablja sorte rastlin, ki jim grozi genska erozija iz Priloge 12 Uredbe KOPOP. Upravičenec mora uporabljati sorte rastlin, ki jim grozi genska erozija na vsaj 10 odstotkih kmetijskih zemljišč, ki jih ima v uporabi na kmetijskem gospodarstvu ob vložitvi vloge na javni razpis | | |
| 2 – končni rezultat proizvodnega procesa bo vsaj en nov proizvod na kmetijskem gospodarstvu. Uporaba novega proizvoda ob vložitvi vloge na javni razpis obsega vsaj 20 odstotkov površine kmetijskih zemljišč v uporabi na kmetijskem gospodarstvu oziroma vsaj 20 odstotkov vseh živali, ki so v reji na kmetijskem gospodarstvu | | |
| 2 – naložba se nanaša na nove naprave oziroma tehnologije, ki imajo ob vložitvi vloge na javni razpis veljavni patent. | | |
6.3. | PODNEBNE SPREMEMBE TER PRILAGAJANJE NANJE (maksimalno št. točk 10) Navodilo: prispevek k horizontalnemu cilju se upošteva na ravni upravičenih stroškov, kot je opredeljeno v Prilogi št. 2 k razpisni dokumentaciji tega javnega razpisa. Če je posamezni strošek, namenjen podnebnim spremembam, prevladujoč, kar pomeni, da predstavlja več kot 50 odstotkov celotne naložbe, se temu strošku ocenitev podvoji. Točke se seštevajo, razen pri ocenitvah, ki se nanašajo na isto kategorijo. Pri ugotavljanju obsega GVŽ se upoštevajo podatki iz RKG na dan 1. 2. 2017, pri ugotavljanju kmetijskih površin v uporabi pa se upoštevajo podatki iz zbirne vloge za leto 2017. | 10 | 10 |
| 4 – ureditev objektov za skladiščenje živinskih gnojil | | |
| 4 – nakup in postavitev mobilnih objektov za skladiščenje živinskih gnojil in nakup pripadajoče opreme | | |
| 4 – nakup in postavitev mrež proti toči | | |
| 4 – nakup opreme za protislansko zaščito | | |
| 3 – ureditev trajnih nasadov sadovnjakov, oljčnikov in hmeljišč s sajenjem sort rastlin in podlag, ki so manj občutljive zoper bolezni, škodljivce, pozebo in sušo iz Priloge št. 6 k razpisni dokumentaciji tega javnega razpisa, ter postavitev travniških sadovnjakov | | |
| 3 – ureditve hlevov, ki zmanjšujejo stres živali in povečujejo zračenje ter osvetlitev (velja tudi za novogradnjo hlevov), predstavljajo vsaj 20 odstotkov vrednosti hlevske opreme oziroma vzdrževalnih del | | |
| 2 – zatesnitev lagun za skladiščenje živinskih gnojil | | |
| 2 – ureditev kompostarn | | |
| 2 – rezultat naložbe bo povečanje URE na kmetijskem gospodarstvu za vsaj 20 odstotkov glede na stanje pred naložbo | | |
| 2 – rezultat naložbe bo povečanje OVE za potrebe kmetijskega gospodarstva za vsaj 20 odstotkov glede na stanje pred naložbo | | |
| 2 – ureditve hlevov, ki zmanjšujejo stres živali in povečujejo zračenje ter osvetlitev (velja tudi za novogradnjo hlevov), predstavljajo vsaj 10 odstotkov vrednosti hlevske opreme oziroma vzdrževalnih del | | |
| 1 – nakup opreme za skladiščenje in transport živinskih izločkov | | |
| 1 – ureditve hlevov, ki zmanjšujejo stres živali in povečujejo zračenje ter osvetlitev (velja tudi za novogradnjo hlevov), predstavljajo vsaj 5 odstotkov vrednosti hlevske opreme oziroma vzdrževalnih del | | |
| 1 – rezultat naložbe bo povečanje URE na kmetijskem gospodarstvu za vsaj 10 odstotkov glede na stanje pred naložbo | | |
| 1 – rezultat naložbe bo povečanje OVE za potrebe kmetijskega gospodarstva za vsaj 10 odstotkov glede na stanje pred naložbo. | | |
8. Obveznosti upravičenca po zadnjem izplačilu sredstev
1. V skladu s 106. členom Uredbe mora upravičenec do podpore za naložbe v kmetijska gospodarstva po zadnjem izplačilu sredstev izpolnjevati naslednje obveznosti:
a) podprta naložba se mora uporabljati za namen podukrepa 4.1, za katerega so bila sredstva po tem javnem razpisu dodeljena, še najmanj naslednjih pet let po zadnjem izplačilu sredstev;
b) upravičenec mora vrniti prispevek iz EKSRP, če v skladu s prvim odstavkom 71. člena Uredbe 1303/2016/EU v petih letih od datuma končnega izplačila sredstev nastopi karkoli od naslednjega:
– prenehanje ali premestitev proizvodne dejavnosti iz območja Republike Slovenije,
– sprememba lastništva postavke infrastrukture, ki daje podjetju ali javnemu organu neupravičeno prednost, ali
– bistvena sprememba, ki vpliva na značaj, cilje ali pogoje izvajanja, zaradi česar bi se razvrednotili njeni prvotni cilji;
c) neupravičeno plačane zneske Republika Slovenija izterja sorazmerno z obdobjem, v katerem ustrezne zahteve niso bile izpolnjene;
d) prispevke iz EKSRP iz podtočke b) mora upravičenec v skladu z drugim odstavkom 71. člena Uredbe 1303/2016/EU vrniti, če se proizvodna dejavnost v 10 letih od zadnjega izplačila sredstev premesti iz Unije, kadar je upravičenec MSP, pa v petih letih od zadnjega izplačila sredstev;
e) upravičenec mora vso dokumentacijo, ki je bila podlaga za pridobitev sredstev po Uredbi, hraniti še najmanj pet let od dneva zadnjega izplačila sredstev;
f) upravičenec mora omogočiti dostop do dokumentacije o naložbi ter omogočiti kontrolo naložbe na kraju samem agenciji, MKGP, revizijskemu organu, izvajalcu vrednotenja, pooblaščenem s strani MKGP, in drugim nadzornim organom Evropske unije in Republike Slovenije;
g) upravičenec mora v skladu s sedemnajstim odstavkom 102. člena Uredbe izpolnjevati zahteve glede označevanja vira sofinanciranja pet let po zadnjem izplačilu sredstev, če upravičena vrednost naložbe znaša najmanj 50.000 eurov.
2. Poleg obveznosti iz prejšnje točke mora upravičenec v skladu s 27. členom Uredbe po zadnjem izplačilu sredstev izpolnjevati še naslednje obveznosti:
a) najpozneje v 36 mesecih od datuma zadnjega izplačila sredstev mora izpolniti vsaj 80 odstotkov proizvodnih zmogljivosti naložbe, načrtovanih v poslovnem načrtu (površine, živali), kar se ugotavlja iz zbirne vloge, vložene v koledarskem letu po letu izpolnitve te obveznosti oziroma iz evidence rejnih živali. Obveznost iz te podtočke ne velja za naložbe v prestrukturiranje kmetijskih gospodarstev iz 2. točke pod a) 2. poglavja tega javnega razpisa;
b) če je upravičenec pri ocenjevanju vloge na javni razpis pridobil točke iz naslova meril iz 3. točke drugega odstavka, 4. točke tretjega odstavka, 4. točke četrtega odstavka ter druge alineje 2. točke četrtega odstavka 25. člena Uredbe, mora upravičenec ta merila kot obveznost izpolnjevati še pet let po zadnjem izplačilu sredstev;
c) zadruga oziroma organizacija proizvajalcev ali vodilni partner skupine kmetov iz tretje alineje 10. točke 3. poglavja tega javnega razpisa vodi seznam skupne rabe iz tretje alineje 15. točke 3. poglavja tega javnega razpisa in o skupni rabi poroča, kot je določeno v Prilogi št. 3 k razpisni dokumentaciji tega javnega razpisa, še najmanj pet celotnih koledarskih let po zadnjem izplačilu sredstev;
d) če gre za naložbo v ureditev pašnikov za nadzorovano pašo domačih živali oziroma postavitev obor iz 5. točke 17. člena Uredbe, mora povprečna letna obtežba z živino na kmetijskem gospodarstvu vsaj pet let po zadnjem izplačilu sredstev znašati najmanj 0,5 GVŽ/ha kmetijskih površin iz predpisa, ki ureja neposredna plačila;
e) če gre za naložbe v vzrejo čebeljih matic, mora imeti kmetijsko gospodarstvo pet let po zaključku naložbe letno vzrejo vsaj 300 čebeljih matic;
f) če gre za naložbe iz 7. točke prvega odstavka 22. člena Uredbe, mora upravičenec izpolnjevati pogoj vsaj 10 odstotkov prihranka energije glede na tehnične parametre obstoječega namakalnega sistema še vsaj pet let po zadnjem izplačilu sredstev;
g) če je upravičenec ob vložitvi vloge na javni razpis izpolnjeval pogoje za mladega kmeta in je iz tega naslova pridobil večji delež podpore, mora biti še pet let po zadnjem izplačilu sredstev vpisan kot nosilec kmetijskega gospodarstva, na katerem je bila izvedena naložba (ne velja za kolektivne naložbe);
h) obveznost vodenja knjigovodstva velja za pet koledarskih let od datuma zadnjega izplačila sredstev (ne velja za kolektivne naložbe ter za naložbe v prestrukturiranje kmetijskih gospodarstev):
– upravičenec, ki vodi knjigovodstvo v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi, mora knjigovodske podatke vsako leto do 31. marca poslati na agencijo,
– upravičenec, ki ne vodi knjigovodstva v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi, mora voditi knjigovodstvo po metodologiji FADN. Zagotoviti mora standardno obdelavo podatkov in jih vsako leto do 31. marca poslati standardno obdelane na MKGP;
i) upravičenec mora o izpolnjenih obveznostih iz prejšnje podtočke oziroma o skupni rabi naložbe iz te točke pod c) ter o učinkih podprte naložbe poročati še pet koledarskih let po izplačilu sredstev. Poročilo, ki vsebuje obvezne elemente iz Priloge 7 Uredbe, pošlje do 31. marca tekočega leta za preteklo leto, in sicer na obrazcu, objavljenem na spletni strani agencije;
j) naložbe v URE iz 6. točke prvega odstavka 5. člena Uredbe morajo še vsaj pet let po zadnjem izplačilu sredstev zagotavljati vsaj desetodstotno zmanjšanje porabe energije na ravni objekta glede na stanje v koledarskem letu pred letom vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev;
k) upravičenec mora vlagati zbirno vlogo v skladu s predpisi, ki urejajo izvedbo ukrepov kmetijske politike, še najmanj pet koledarskih let po zadnjem izplačilu sredstev.
3. Poročilo o uresničevanju obveznosti:
a) v skladu s 103. členom Uredbe mora upravičenec ob vložitvi zahtevka za izplačilo sredstev predložiti poročilo o uresničevanju obveznosti iz prejšnje točke pod i). V primeru kolektivnih naložb, ki jih izvaja skupina kmetov iz tretje alineje 10. točke 3. poglavja tega javnega razpisa, poročilo o uresničevanju obveznosti iz prejšnje točke pod i) predloži vodilni partner;
b) vrste podatkov o uresničevanju obveznosti iz te točke pod a) so določene v Poročilu o izpolnjenih ciljih, ki je Priloga št. 7 k razpisni dokumentaciji tega javnega razpisa.
9. Finančne določbe
1. Splošni finančni pogoji v skladu z 28. členom Uredbe so:
a) stopnja javne podpore za naložbe v kmetijska gospodarstva je 30 odstotkov upravičenih stroškov naložbe in se poveča za:
– 5 odstotnih točk, če se naložba izvaja na območjih z naravnimi in drugimi posebnimi omejitvami iz 32. člena Uredbe 1305/2013/EU in je kmetijsko gospodarstvo upravičenca razvrščeno v območje OMD v skladu s pravilnikom o OMD. Če gre za kolektivno naložbo, morajo imeti vsi člani zadruge ali organizacije proizvajalcev, ki bodo uporabljali kolektivno naložbo, ter člani skupine kmetov iz tretje alineje 10. točke 3. poglavja tega javnega razpisa svoja kmetijska gospodarstva razvrščena v območje OMD v skladu s pravilnikom o OMD,
– 5 odstotnih točk, če je naložba povezana z ukrepom iz 28. oziroma 29. člena Uredbe 1305/2013/EU in ima upravičenec vsaj 50 odstotkov kmetijskih površin vključenih v enega izmed ukrepov iz te alineje, kar mora biti razvidno iz zbirne vloge za leto 2017. Če gre za kolektivno naložbo, morajo imeti vsi člani zadruge ali organizacije proizvajalcev, ki bodo uporabljali kolektivno naložbo, ter člani skupine kmetov iz tretje alineje 10. točke 3. poglavja tega javnega razpisa skupaj več kot 50 odstotkov kmetijskih površin vključenih v enega izmed ukrepov iz te alineje,
– 10 odstotnih točk za naložbe socialnih podjetij,
– 10 odstotnih točk za naložbe, povezane z ukrepom iz 33. člena Uredbe 1305/ 2013/EU, pri čemer mora biti upravičenec vključen v izvajanje tega ukrepa, kar mora biti razvidno iz zbirne vloge za leto 2017. Če gre za kolektivno naložbo, mora biti vsaj polovica članov zadruge ali organizacije proizvajalcev, ki bodo uporabljali kolektivno naložbo, ter vsaj polovica članov skupine kmetov iz tretje alineje 10. točke 3. poglavja tega javnega razpisa vključenih v izvajanje tega ukrepa,
– 10 odstotnih točk za naložbe upravičencev, katerih naslov ali sedež kmetijskega gospodarstva se nahaja na problemskih območjih iz PRP 2014–2020. Če gre za kolektivno naložbo, mora imeti najmanj polovica članov zadruge ali organizacije proizvajalcev, ki bodo uporabljali kolektivno naložbo, ter članov skupine kmetov iz tretje alineje 10. točke 3. poglavja tega javnega razpisa naslov ali sedež kmetijskega gospodarstva na problemskih območjih iz PRP 2014–2020,
– 15 odstotnih točk za dejavnosti, ki prejemajo podporo znotraj Evropskega inovacijskega partnerstva na področju kmetijske produktivnosti in trajnosti,
– 15 odstotnih točk za kolektivne naložbe,
– 20 odstotnih točk za naložbe mladih kmetov iz 2. točke 3. poglavja tega javnega razpisa. Če gre za kolektivno naložbo, mora najmanj polovica članov zadruge ali organizacije proizvajalcev, ki bodo uporabljali kolektivno naložbo, ter članov skupine kmetov iz tretje alineje 10. točke 3. poglavja tega javnega razpisa izpolnjevati pogoje za mladega kmeta iz 2. točke 3. poglavja tega javnega razpisa;
b) stopnje podpore iz te točke pod a) se lahko seštevajo, vendar ne smejo preseči 50 odstotkov upravičenih stroškov naložbe;
c) najnižji znesek javne podpore je 1.000 eurov na vlogo v primeru naložb, namenjenih zaščiti čebeljih panjev pred medvedi, in 2.000 eurov na vlogo pri drugih vrstah naložb;
d) upravičenci, ki so kmetije in mikropodjetja, lahko v celotnem programskem obdobju 2014–2020 iz tega podukrepa pridobijo do vključno 500.000 eurov javne podpore. Upravičenci, ki so mala, srednja in velika podjetja, lahko v celotnem programskem obdobju 2014–2020 iz tega podukrepa pridobijo do vključno 1.750.000 eurov javne podpore;
e) član skupine kmetov iz tretje alineje 10. točke 3. poglavja tega javnega razpisa lahko v celotnem programskem obdobju 2014–2020 iz tega podukrepa pridobi podporo v višini iz prejšnjega odstavka, pri čemer se upoštevajo javna sredstva, ki jih je prejel po Uredbi iz naslova individualnih in kolektivnih naložb;
f) upravičencu je lahko v celotnem programskem obdobju 2014–2020 iz naslova podukrepa 4.1 enkrat odobrena podpora za naložbo v prestrukturiranje kmetijskih gospodarstev iz 2. točke pod a) 2. poglavja tega javnega razpisa.
2. Zaprtost finančne konstrukcije v skladu s 101. členom Uredbe:
– upravičenec mora za zahtevne naložbe iz druge alineje 5. točke 2. poglavja tega javnega razpisa v vlogi na javni razpis izkazati zaprtost finančne konstrukcije, ki omogoča izvedbo naložbe, z izjavo banke o izvedljivosti naložbe;
– ne glede na določbo prejšnje alineje javni zavodi zaprtost finančne konstrukcije izkazujejo s sklepom sveta zavoda ali sklepom pristojnega organa občine, s katerim je bil potrjen finančni načrt in program dela javnega zavoda za leto objave javnega razpisa, iz katerega mora biti razvidna rezervacija finančnih sredstev za namen izvedbe naložbe, za katero se javni zavod prijavlja na javni razpis;
– če gre za upravičenca iz tretje alineje 10. točke 3. poglavja tega javnega razpisa, mora vsak član te skupine kmetov izkazati zaprtost finančne konstrukcije glede na svoj finančno ovrednoten prispevek k naložbi, ki je razviden iz pogodbe o sodelovanju pri naložbi;
– finančno sposobnost upravičenca za kritje stroškov izvedbe naložbe nad 1.000.000 eurov priznane vrednosti lahko oceni agencija s pomočjo izvedenca.
10. Vloga in postopek za dodelitev sredstev
1. V skladu s prvim odstavkom 91. člena Uredbe se sredstva za podukrep 4.1 razpišejo z zaprtim javnim razpisom v skladu s tretjo alinejo prvega odstavka 51. člena zakona, ki ureja kmetijstvo.
2. Vložitev vlog na javni razpis se začne 21. avgusta 2017.
3. V skladu s četrtim in šestim odstavkom 91. člena Uredbe se ta javni razpis deli na:
– sklop A, ki je namenjen naložbam v prestrukturiranje kmetijskih gospodarstev,
– sklop B, ki je namenjen naložbam fizičnih oseb, razen samostojnih podjetnikov posameznikov, ter naložbam skupine kmetov iz tretje alineje 10. točke 3. poglavja tega javnega razpisa, in
– sklop C, ki je namenjen naložbam samostojnih podjetnikov posameznikov in pravnih oseb.
4. V skladu s šestim odstavkom 91. člena Uredbe se vloge obravnavajo po posameznih sklopih, za katere so razpisana sredstva. Če na posameznem sklopu razpisana sredstva niso porabljena, se neporabljena sredstva proporcionalno razdelijo na ostale sklope iz tega javnega razpisa, na katerih zaprošena sredstva presegajo razpoložljiva sredstva.
5. V skladu z drugim in tretjim odstavkom 91. člena Uredbe se na spletni strani MKGP skupaj z javnim razpisom objavi razpisno dokumentacijo, ki jo sestavljajo vzorec vloge in priloge ter navodila za izpolnjevanje prijavnega obrazca, pri čemer se navodila za izpolnjevanje prijavnega obrazca objavijo tudi na spletni strani agencije.
11. Vlaganje vloge
1. V skladu s prvim odstavkom 92. člena Uredbe vlogo sestavlja prijavni obrazec s prilogami.
2. Vloga se izpolni na elektronski način. V skladu z drugim odstavkom 92. člena Uredbe se upravičenec pred elektronsko vložitvijo vloge iz prejšnje točke prijavi pri agenciji.
3. V skladu s tretjim odstavkom 92. člena Uredbe za elektronsko izpolnjevanje vloge iz prejšnje točke agencija vzpostavi spletno vstopno mesto na naslovu: http://e-kmetija.gov.si, prek katerega se upravičenec ali njegov pooblaščenec za elektronsko vložitev vloge s kvalificiranim digitalnim potrdilom prijavi v informacijski sistem agencije. Upravičenec ali njegov pooblaščenec izvede elektronski vnos in vloži prijavni obrazec v informacijski sistem agencije.
4. V skladu s četrtim odstavkom 92. člena Uredbe se prijavni obrazec, ki je izpolnjen in oddan v elektronski sistem, ne šteje za vlogo na javni razpis. Za vlogo na javni razpis se šteje natisnjena vloga z izpisom številke dokumenta skupaj z vsemi sestavnimi deli vloge na ta javni razpis, ki jih določa javni razpis in razpisna dokumentacija.
5. V skladu s četrtim in petim odstavkom 92. člena Uredbe je potrebno prijavni obrazec, ki je izpolnjen oddan v informacijski sistem agencije, natisniti ter z izpisom številke dokumenta in podpisom upravičenca, skupaj s prilogami poslati priporočeno na naslov: Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, Dunajska 160, Ljubljana, ali oddati na vložišču agencije. Vzorec etikete za naslavljanje vloge na javni razpis je v Prilogi št. 8 k razpisni dokumentaciji tega javnega razpisa.
6. V skladu s šestim odstavkom 92. člena Uredbe morajo biti na ovojnici vloge razvidni datum in čas (ura, minuta) oddaje vloge na javni razpis, ki ju označi izvajalec poštnih storitev oziroma vložišče agencije, ter naslov in oznaka javnega razpisa, na katerega se prijavlja, na način: 8. Javni razpis za Podukrep 4.1 Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva za leto 2017 – sklop A / sklop B / sklop C.
7. V skladu s sedmim odstavkom 92. člena Uredbe se podrobnejša navodila o izpolnjevanju vloge v elektronski sistem objavijo na spletni strani MKGP in agencije.
8. V skladu z osmim odstavkom 92. člena Uredbe se morajo predračuni in druga dokazila glasiti na upravičenca. Če gre za upravičenca iz tretje alineje 10. točke 3. poglavja tega javnega razpisa, se predračun glasi na člana skupine kmetov.
12. Obvezna dokazila k vlogi na javni razpis
V skladu s 24. členom Uredbe so obvezne priloge, brez katerih se v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, vloga zavrže brez pozivanja na dopolnitev, naslednje:
a) poslovni načrt iz 29. točke podpoglavja 4.1. tega javnega razpisa;
b) projekt za izvedbo del (v nadaljnjem besedilu: PZI) ter popis materiala in del, če se naložba nanaša na ureditev zahtevnega ali manj zahtevnega objekta v skladu s predpisi s področja graditve objektov;
c) opis stanja pred naložbo, fotografije dejanskega stanja zemljišča, tloris novega objekta in opis naložbe, iz katerega je razviden namen naložbe v ureditev objekta, če se naložba nanaša na ureditev enostavnega in nezahtevnega objekta v skladu s predpisi s področja graditve objektov;
d) fotografije dejanskega stanja objekta, tloris obstoječega objekta in opis naložbe, iz katerega je razviden namen naložbe, če se naložba nanaša na nakup opreme;
e) pogodba o sodelovanju pri naložbi iz 11. točke 3. poglavja tega javnega razpisa, če gre za upravičenca iz tretje alineje 10. točke 3. poglavja tega javnega razpisa.
13. Obravnava vlog
1. V skladu s prvim odstavkom 93. člena Uredbe se obravnava vlog začne s preveritvijo njene popolnosti. Če je vloga nepopolna ali nerazumljiva, agencija vlagatelja pozove k dopolnitvi vloge. Za datum in čas prejema dopolnitve vloge se štejeta datum in čas (ura, minuta) pisne oddaje dopolnjene vloge. Po prejemu dopolnitve se vloga na javni razpis ponovno pregleda.
2. V skladu z drugim odstavkom 93. člena Uredbe se vlagatelja popolne vloge, ki je vsebinsko nerazumljiva, pozove, da jo pojasni. Stranka mora opraviti pojasnitev na način, določen v zahtevi za pojasnitev. Po prejemu pojasnitve se vloga na javni razpis ponovno pregleda.
3. V skladu s tretjim odstavkom 93. člena Uredbe se vloga na javni razpis, ki je popolna, oceni na podlagi meril iz 7. poglavja tega javnega razpisa. Sredstva se odobrijo vlogam, prispelim na javni razpis, ki izpolnjujejo pogoje za dodelitev sredstev in presegajo vstopno mejo točk. Med vlogami, ki presežejo vstopni prag točk iz 1. točke 7. poglavja tega javnega razpisa, se izberejo tiste, ki dosežejo višje število točk, do porabe sredstev za posamezni javni razpis. Vloge, ki ne dosegajo minimalnega vstopnega praga ali ne izpolnjujejo pogojev, se zavrnejo.
4. Če imata na zadnjem mestu seznama ocenjenih vlog na javni razpis dve ali več vlog enako število prejetih točk, se, v skladu s četrtim odstavkom 93. člena Uredbe, vloge na javni razpis odobrijo na podlagi ponderiranja meril za izbor vlog, določenega v javnem razpisu, in sicer na način:
– Ekonomski vidik naložbe: 35 odstotkov;
– Geografski vidik upravičenca: 25 odstotkov;
– Prispevek k horizontalnim ciljem: 15 odstotkov;
– Družbeno socialni vidik: 12 odstotkov;
– Proizvodna usmeritev kmetijskih gospodarstev: 8 odstotkov;
– Horizontalno in vertikalno povezovanje: 5 odstotkov.
5. V skladu s petim odstavkom 93. člena Uredbe se vloga na javni razpis, ki je popolna in izpolnjuje vstopne pogoje iz javnega razpisa, vendar razpoložljiva sredstva ne zadoščajo za dodelitev sredstev v celoti, zavrne.
6. V skladu s šestim odstavkom 93. člena Uredbe se sredstva upravičencu odobrijo z odločbo o pravici do sredstev, ki jo izda agencija.
7. V skladu s 60. členom Uredbe 1306/2013/EU agencija zavrne vlogo na javni razpis in zahtevek za izplačilo sredstev, če ugotovi, da je vlagatelj umetno ustvaril pogoje za izpolnitev zahtev za pridobitev podpore in tako ustvarjeni pogoji niso v skladu s cilji podukrepa 4.1.
14. Vlaganje zahtevkov za izplačilo sredstev ter zahtevkov za predplačilo
1. Ob vložitvi zahtevkov za izplačilo sredstev morajo biti v skladu s 102. in 104. členom Uredbe izpolnjeni naslednji pogoji:
a) sredstva se izplačajo na podlagi zahtevka upravičenca za izplačilo sredstev. V primeru kolektivnih naložb, ki jih izvaja skupina kmetov iz tretje alineje 10. točke 3. poglavja javnega razpisa, zahtevek vloži vodilni partner;
b) zahtevek za izplačilo sredstev vloži upravičenec ali njegov pooblaščenec in ga pošlje na agencijo, razen zahtevka za predplačilo iz drugega odstavka 105. člena Uredbe, ki se vloži v fizični obliki na naslov Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja, Dunajska 160, 1000 Ljubljana;
c) v primeru enega zahtevka za izplačilo sredstev mora biti naložba pred vložitvijo zahtevka za izplačilo sredstev zaključena in plačani vsi računi. V primeru dveh ali več zahtevkov za izplačilo sredstev mora biti zaključen del naložbe, ki predstavlja zaključeno vsebinsko oziroma tehnološko celoto. Če se naložba oziroma del naložbe uporablja pred vložitvijo zahtevka za izplačilo sredstev, se mora uporabljati v skladu z namenom, za katerega so bila sredstva dodeljena;
d) če gre za naložbe v objekte, morajo biti gradbena dela izvedena v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, urejanje prostora, varstvo kulturne dediščine in varstvo okolja;
e) upravičenec mora zahtevku za izplačilo sredstev priložiti naslednja dokazila:
– originalne izvode računov, elektronske in e-račune,
– izjavo o neizterljivosti DDV, če upravičenec uveljavlja DDV kot upravičen strošek,
– dokazilo o plačilu (položnica oziroma blagajniški prejemek, potrdilo banke o izvršenem plačilu, potrjen kompenzacijski nalog, pobotna izjava ali asignacijska pogodba),
– če gre za gradnjo zahtevnih ali manj zahtevnih objektov, mora upravičenec priložiti končno gradbeno situacijo, ki jo potrdijo nadzornik, izvajalec del in upravičenec,
– v primeru naložb, kjer gre za vgrajeno skrito opremo, ki se je po končani naložbi ne more več preveriti (oprema, do katere po končani investiciji med kontrolo na kraju samem ni več možnega dostopa), je treba ob zahtevku priložiti fotografijo vgrajene opreme v času vgradnje ter tehnično dokumentacijo opreme, ki je predmet vgradnje,
– če gre za upravičenca, ki se v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje, šteje za naročnika, je treba k zahtevku za izplačilo sredstev priložiti kopijo celotne dokumentacije postopka izbire izvajalca oziroma dobavitelja po predpisu, ki ureja javno naročanje, s potrdilom, da je kopija enaka originalu,
– v primeru naložb v opremo, mora upravičenec priložiti račun ali račun s specifikacijo, iz katerega je razvidna vsaj serijska številka, tip stroja ali opreme in nazivna moč,
– izjavo o prejetih javnih sredstvih za iste upravičene stroške,
– v primeru uveljavljanja prispevka v naravi v obliki lastnih sadik večletnih rastlin, lastnega dela upravičenca pri ureditvi trajnih nasadov, postavitvi rastlinjakov, postavitvi pašnikov za nadzorovano pašo domačih živali oziroma postavitvi obor za rejo gojene divjadi ter pri gradnji enostavnih ali nezahtevnih objektov, mora upravičenec zahtevku za izplačilo sredstev priložiti popis izvedenih del in materiala, ki mora biti potrjen s strani KGZS (velja za področje kmetijstva in gradnjo enostavnih ali nezahtevnih objektov), Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo RS (velja za hmeljarstvo) ali odgovornega projektanta (velja za gradnjo objektov),
– izjavo o namenski rabi naložbe oziroma dela naložbe, če se je naložba oziroma del naložbe uporabljal pred vložitvijo zahtevka za izplačilo sredstev;
f) v primeru naložb v ureditev zahtevnih ali manj zahtevnih objektov v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, mora imeti upravičenec ob vložitvi zahtevka za izplačilo sredstev pravnomočno uporabno dovoljenje in projekt izvedenih del (v nadaljnjem besedilu: PID). PID in uporabno dovoljenje mora hraniti na kraju samem ter ju predložiti na zahtevo agencije;
g) če gre za naložbo v nakup opreme za obstoječi objekt, ki je v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, zahtevni ali manj zahtevni objekt, mora upravičenec zadnjemu zahtevku za izplačilo sredstev priložiti pravnomočno uporabno dovoljenje za ta objekt;
h) če je upravičenec kandidiral za pridobitev sredstev samo za del naložbe, mora biti ta del naložbe zaključen v celoti in zanj pridobljena vsa upravna dovoljenja, ki se za tovrstno naložbo zahtevajo v skladu s področno zakonodajo;
i) upravičenec mora v primeru vseh vrst gradenj in rekonstrukcij voditi in hraniti knjigo obračunskih izmer, ki mora biti pripravljena v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov. Knjiga obračunskih izmer ni potrebna le v primeru, ko upravičenec izvaja izključno manjša obrtniška dela, kot so npr. pleskanje, fasaderska dela itd. Če so obrtniška dela del gradnje oziroma rekonstrukcije, sta vodenje in hramba knjige obračunskih izmer obvezna. Knjigo obračunskih izmer mora upravičenec hraniti na kraju samem ter jo predložiti na zahtevo agencije;
j) upravičenec mora v primeru nakupa mehanizacije, za katero je obvezno ugotavljanje skladnosti s standardi in predpisi o varnosti strojev, dokument, ki to izkazuje, hraniti na kraju samem ter ga predložiti na zahtevo agencije;
k) v primeru uveljavljanja prispevka v naravi v obliki lesa iz lastnega gozda upravičenca agencija pridobi dokazilo o poseku lesa iz lastnega gozda upravičenca. Kot dokazilo o poseku lesa iz lastnega gozda upravičenca se šteje odločba ZGS v skladu s predpisom, ki ureja gozdove, ali predpisom, ki ureja sanacijo žledu, in kopije obrazca »Kontrola sečišč (izvedba odločbe)«, ki jo agencija pridobi po uradni dolžnosti;
l) upravičenec mora izpolnjevati pogoje iz 3., 7. in 8. točke podpoglavja 4.1. tega javnega razpisa in 5. točke prvega odstavka 100. člena Uredbe;
m) na podlagi vloženega popolnega zahtevka za izplačilo sredstev in po opravljeni kontroli iz 108. člena Uredbe se sredstva izplačajo na transakcijski račun upravičenca oziroma na transakcijski račun člana skupine kmetov iz tretje alineje 10. točke 3. poglavja tega javnega razpisa;
n) če je strošek naložbe določen v Seznamu upravičenih stroškov in najvišjih priznanih vrednosti, ki je Priloga št. 2 k razpisni dokumentaciji tega javnega razpisa, upravičenec ob zahtevku za izplačilo sredstev predloži račun. Če strošek ni določen v Seznamu upravičenih stroškov in najvišjih priznanih vrednosti, se zahtevku za izplačilo sredstev priloži tri tržno primerljive ponudbe;
o) računi in druga dokazila se morajo glasiti na upravičenca. Če gre za upravičenca iz tretje alineje 10. točke 3. poglavja tega javnega razpisa, se mora račun glasiti na vse člane skupine kmetov;
p) upravičenec vlaga zahtevke za izplačilo v skladu s časovno dinamiko, opredeljeno v odločbi o pravici do sredstev. Zahtevek za izplačilo je treba vložiti najkasneje na datum, opredeljen v odločbi o pravici do sredstev;
r) upravičenec lahko vloži največ:
– tri zahtevke za izplačilo sredstev, če gre za zahtevne naložbe;
– dva zahtevka za izplačilo sredstev, če gre za enostavne naložbe, razen za naložbe v prestrukturiranje kmetijskih gospodarstev iz 2. točke pod a) 2. poglavja tega javnega razpisa, pri katerih lahko upravičenec vloži en zahtevek za izplačilo sredstev;
s) upravičenec lahko predlaga spremembo časovne dinamike vlaganja zahtevkov za izplačilo sredstev po izdaji odločbe o pravici do sredstev in pred potekom roka za izpolnitev obveznosti iz odločbe o pravici do sredstev. Upravičenec vloži obrazložen zahtevek za spremembo časovne dinamike vlaganja zahtevkov za izplačilo, določene v odločbi o pravici do sredstev, v skladu s 54. členom zakona, ki ureja kmetijstvo. Agencija lahko podaljša rok za vložitev zahtevka do največ 12 mesecev, vendar ne več kot do datuma vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev, ki je določen v 1. poglavju tega javnega razpisa.
2. Poleg pogojev iz prejšnje točke morajo biti ob vložitvi zahtevkov za izplačilo sredstev v skladu s 26. členom Uredbe izpolnjeni še naslednji pogoji:
a) predložitev izjave o vključitvi naložbe v uporabo;
b) pri naložbah v postavitev oziroma obnovo sadovnjakov, vinogradov, oljčnikov, hmeljišč in trsnic ter naložbah v nakup in postavitev mreže proti toči v sadovnjakih morajo biti nasadi oziroma mreža proti toči, ki so predmet naložbe, vpisani v RKG;
c) mladi kmet mora naložbo za prilagoditev standardom Evropske unije končati v 24 mesecih od datuma prvega vpisa kmetijskega gospodarstva v RKG;
d) pri naložbi za nakup kmetijskega zemljišča mora biti upravičenec vpisan kot lastnik tega zemljišča v zemljiško knjigo;
e) pri naložbi iz 4. do 11. točke prvega odstavka 7. člena Uredbe mora upravičenec predložiti popis izvedenih del, ki ga pripravi neodvisni kmetijski strokovnjak. Neodvisni kmetijski strokovnjak je oseba, ki se ukvarja s svetovanjem v kmetijstvu in ni neposredno povezana z oddajo vloge ter z izvedbo naložbe;
f) če kmetijsko gospodarstvo z naložbo povečuje obseg živinorejske proizvodnje, mora upravičenec ob zadnjem zahtevku za izplačilo sredstev dokazati, da:
– obremenitev kmetijskih zemljišč pri gnojenju z živinskimi gnojili ne presega letnega vnosa dušika v višini 170 kg na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi ali
– obtežba na kmetijskem gospodarstvu ne presega 2 GVŽ na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi, če ima kmetijsko gospodarstvo najmanj 30 odstotkov kmetijskih zemljišč v uporabi na vodovarstvenih območjih;
g) če gre za naložbe v prestrukturiranje kmetijskih gospodarstev iz 2. točke pod a) 2. poglavja tega javnega razpisa, mora kmetijsko gospodarstvo ob vložitvi zahtevka za izplačilo sredstev iz naslova kmetijske dejavnosti ustvariti letni prihodek, ki mu omogoča dolgoročno sposobnost preživetja, kot je določen v 37. točki podpoglavja 4.1. tega javnega razpisa. Če se letni prihodek ugotavlja na podlagi pokritja, se upoštevajo podatki iz zbirne vloge, vložene v letu vložitve zahtevka;
h) če gre za upravičenca iz tretje alineje 10. točke 3. poglavja tega javnega razpisa, morajo biti člani skupine kmetov solastniki na premičnem in nepremičnem premoženju, ki je predmet kolektivne naložbe;
i) pri naložbi v proizvodnjo toplotne ali električne energije je najkasneje do vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev obvezna vgradnja števcev porabe toplotne ali električne energije;
j) pri naložbi v proizvodnjo toplotne energije iz malih in srednjih kurilnih naprav mora predložiti izjavo proizvajalca kurilne naprave, iz katere mora biti razvidno, da kurilna naprava ne presega mejne vrednosti emisij v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav.
3. Upravičenec mora poleg pogojev iz prejšnjega točke ob zadnjem zahtevku za izplačilo sredstev izpolniti cilje iz prve alineje 1. točke in 3. točke drugega odstavka, druge alineje 1. točke in 4. točke tretjega odstavka oziroma druge alineje 1. točke in 4. točke četrtega odstavka 25. člena Uredbe, če je pri ocenjevanju vloge na javni razpis pridobil točke na podlagi teh meril.
4. Poleg pogojev iz 10. člena Uredbe mora upravičenec za naložbe v pridelavo medu in drugih čebeljih proizvodov ter vzrejo čebeljih matic ali čebeljih družin v skladu z drugim odstavkom 18. člena Uredbe ob vložitvi zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev izpolnjevati še naslednje pogoje:
a) pri naložbah v vzrejo čebeljih matic mora imeti kmetijsko gospodarstvo najpozneje ob zaključku naložbe letno proizvodnjo vsaj 300 čebeljih matic avtohtone kranjske čebele in letno dovoljenje za vzrejo čebeljih matic v letu vložitve vloge na javni razpis, ki ga izda MKGP;
b) pri naložbi v nakup prikolice za prevoz čebeljih panjev oziroma za čebeljo pašo prirejenih prevoznih sredstev se strošek nakupa šteje kot upravičen, če ima prikolica oziroma navedeno prevozno sredstvo nosilnost nad 1000 kg.
5. Upravičenec mora v skladu s 13. členom Uredbe 808/2014/EU ter Navodili za informiranje in obveščanje javnosti o aktivnostih, ki prejemajo podporo iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020, objavljenimi na spletni strani programa razvoja podeželja, izpolniti zahteve glede označevanja vira sofinanciranja.
6. Upravičenec lahko v skladu s 105. členom Uredbe uveljavi predplačilo v znesku do vključno 30 odstotkov vrednosti javne podpore (ne velja za naložbe v prestrukturiranje kmetijskih gospodarstev iz 2. točke pod a) 2. poglavja tega javnega razpisa), če so izpolnjeni naslednji pogoji:
a) vložitev zahtevka za predplačilo mora upravičenec napovedati v vlogi na javni razpis. Zahtevek za predplačilo se šteje za zahtevek za izplačilo sredstev;
b) upravičenec lahko uveljavlja predplačilo v 30 dneh od prejema odločbe o pravici do sredstev z vložitvijo zahtevka za predplačilo. Zahtevku za predplačilo mora priložiti bančno garancijo v višini 100 odstotkov zneska predplačila, kot to določa prvi odstavek 63. člena Uredbe 1305/2013/EU. V primeru kolektivnih naložb, ki jih izvajajo skupine kmetov iz tretje alineje 10. točke 3. poglavja tega javnega razpisa, morajo bančno garancijo priložiti vsi člani skupine kmetov glede na njihov finančni prispevek k naložbi v skladu s pogodbo o sodelovanju pri naložbi iz 11. točke 3. poglavja tega javnega razpisa;
c) bančna garancija mora biti veljavna še vsaj šest mesecev od datuma vložitve zahtevka za izplačilo sredstev, katerega vrednost je večja od višine predplačila;
d) bančna garancija se lahko sprosti, ko so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 63. člena Uredbe 1305/2013/EU;
e) bančna garancija se zaseže delno ali v celoti, če pred potekom bančne garancije niso bila predložena ustrezna dokazila o nastanku stroškov v skladu s petim odstavkom 102. člena Uredbe oziroma če dokazila o nastanku stroškov niso predložena v višini izplačanega predplačila;
f) če upravičenec v skladu s 54. členom zakona, ki ureja kmetijstvo, vloži obrazložen zahtevek za spremembo časovne dinamike vlaganja zahtevkov za izplačilo, določene v odločbi o pravici do sredstev, mora v primeru, da je pridobil predplačilo, ki ga je zavaroval z bančno garancijo in ta še ni bila sproščena, zahtevku za spremembo časovne dinamike priložiti tudi podaljšano bančno garancijo;
g) podrobnejši postopek glede zavarovanja predplačila z bančno garancijo je opredeljen z Uredbo o izvajanju sistema varščin za izpolnitev obveznosti, povezanih z ukrepi kmetijske tržno-cenovne politike (Uradni list RS, št. 52/09) in IV. poglavjem Delegirane Uredbe Komisije (EU) št. 907/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s plačilnimi agencijami in ostalimi organi, finančnim upravljanjem, potrditvijo obračunov, varščinami in uporabo eura (UL L št. 255 z dne 28. 8. 2014, str. 18), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2017/40 z dne 3. novembra 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s pomočjo Unije pri oskrbi izobraževalnih ustanov s sadjem in zelenjavo, bananami in mlekom ter o spremembi Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 907/2014 (UL L št. 5 z dne 10. 1. 2017, str. 11).
6. V skladu s tretjim odstavkom 104. člena Uredbe je datum vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev 28. julij 2020.
15. Izvedba kontrol in neizpolnjevanje obveznosti
1. Kontrole se v skladu s prvim odstavkom 108. člena Uredbe izvajajo v skladu z Uredbo 1306/2013/EU in Uredbo 809/2014/EU. Za izvajanje kontrol je odgovorna agencija.
2. V skladu z drugim odstavkom 108. člena Uredbe ter 1. točko 51. člena Uredbe 809/2014/EU agencija izvaja kontrole na kraju samem pred izdajo odločbe o pravici do sredstev.
3. V skladu s tretjim odstavkom 108. člena Uredbe ter prvim odstavkom 66. člena Uredbe 1305/2013/EU lahko MKGP preverja pravilnost izvajanja podukrepa 4.1.
4. V skladu s četrtim odstavkom 108. člena Uredbe se neizpolnitev ali kršitev obveznosti sankcionira v skladu s 63. členom Uredbe 1306/2013/EU, 63. členom Uredbe 809/2014/EU in 57. členom zakona, ki ureja kmetijstvo. Podrobnejša opredelitev kršitev in sankcij je opredeljena v Katalogu kršitev in sankcij iz Priloge 2 Uredbe.
5. V skladu s petim odstavkom 108. člena Uredbe se določba prejšnje točke ne uporablja v primeru višje sile in izjemnih okoliščin iz 109. člena Uredbe.
6. V skladu s prvim odstavkom 109. člena Uredbe se priznavajo primeri višje sile in izjemnih okoliščin, opredeljeni v drugem odstavku 2. člena Uredbe 1306/2013/EU.
7. V skladu z drugim odstavkom 109. člena Uredbe mora o višji sili ali izjemnih okoliščinah upravičenec ali njegova pooblaščena oseba pisno obvestiti agencijo in predložiti ustrezna dokazila v 15 delovnih dneh od dneva, ko je upravičenec oziroma njegova pooblaščena oseba to zmožna storiti.
8. V skladu s tretjim odstavkom 109. člena Uredbe se kraja in uničenje ali poškodovanje opreme, mehanizacije, objektov, razen cestne infrastrukture, v primeru požara in drugih škodnih dogodkov ne šteje za višjo silo ali izjemno okoliščino iz prvega odstavka 109. člena Uredbe. V tem primeru mora upravičenec predmet podpore vrniti v stanje pred nastankom dogodka, v nasprotnem primeru mora upravičenec vrniti vsa dodeljena sredstva.
9. V skladu s četrtim odstavkom 109. člena Uredbe o višji sili ali izjemnih okoliščinah odloči agencija in na podlagi prejetih dokazil izda odločbo.
10. V skladu s šestim odstavkom 108. člena Uredbe v primerih kršitev obveznosti, ki zahtevajo vračilo sredstev, agencija upravičencu izda odločbo v skladu z 57. členom zakona, ki ureja kmetijstvo.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
