Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO in 76/16 – odl. US), 4. in 63. člena Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti (Uradni list RS, št. 62/16) ter 21. člena Statuta Občine Laško – UPB1 (Uradni list RS, št. 79/15) je Občinski svet Občine Laško na 23. redni seji z dne 20. 12. 2017 sprejel
o pokopališkem redu na območju Občine Laško
1. SPLOŠNE DOLOČBE
(1) Z odlokom o pokopališkem redu se podrobneje določa izvajanje pogrebne in pokopališke dejavnosti na območju Občine Laško.
(2) Na območju Občine Laško se pogrebne in pokopališke dejavnosti izvajajo na pokopališčih:
– Laško,
– Rimske Toplice,
– Rečica,
– Sedraž,
– Širje,
– Kolman,
– Šmiklavž,
– Jurklošter,
– Šentrupert,
– Vrh nad Laškim.
(3) Pokopališča na območju Občine Laško (v nadaljevanju občina) so namenjena pokopavanju umrlih, ne glede na njihovo veroizpoved, državljanstvo, narodnost in raso. V primerih, ko se želje pri dogovorih za izvedbo pogreba razlikujejo med verskimi skupnostmi, različnimi organizacijami in društvi, je potrebno spoštovati pokojnikove želje oziroma želje svojcev pokojnika.
(1) Na pokopališčih se praviloma pokopavajo umrli iz okoliša, kateremu je pokopališče namenjeno, z izjemo oseb, ki so izrazile željo, da želijo biti pokopane na katerem drugem pokopališču ali če tako želijo njihovi svojci.
(2) Na pokopališčih so lahko pokopane tudi osebe, rojene v tem okolišu, ki so živele drugod, izrazile pa so željo, da so pokopane na domačem pokopališču.
(3) Na pokopališčih se lahko pokopavajo tudi drugi umrli, če prostorske možnosti to omogočajo. O tem odloči upravljavec pokopališča.
2. POGREBNA IN POKOPALIŠKA DEJAVNOST IN NJUN NAČIN ZAGOTAVLJANJA
(1) Pokopališka dejavnost obsega upravljanje in urejanje pokopališč, ki vključuje tudi storitve grobarjev in storitve pogrebnega moštva.
(2) Pogrebna dejavnost obsega zagotavljanje 24-urne dežurne službe, ki je obvezna občinska gospodarska javna služba in ostalo pogrebno dejavnost, ki se izvaja na trgu.
(1) Zagotavljanje 24-urne dežurne službe, ki je obvezna občinska gospodarska javna služba, obsega vsak prevoz od kraja smrti do hladilnih prostorov izvajalca javne službe ali zdravstvenega zavoda zaradi obdukcije pokojnika, odvzema organov oziroma drugih postopkov na pokojniku in nato do hladilnih prostorov izvajalca javne službe, vključno z uporabo le-teh. Pogrebna dejavnost, ki se izvaja na trgu, obsega prevoz pokojnika, ki ga ne zagotavlja 24-urna dežurna služba, pripravo pokojnika, ter upepelitev pokojnika in pripravo na izvedbo pogreba.
(2) Pokopališko dejavnost in pogrebno dejavnost zagotavlja občina z Javnim komunalnim podjetjem Laško, d.o.o., skladno z določbami Odloka o preoblikovanju javnega podjetja Komunala Laško p.o. (Uradni list RS, št. 60/95, 94/09 in 51/12).
3. NAČIN ZAGOTAVLJANJA 24-URNE DEŽURNE SLUŽBE
(1) 24-urna dežurna služba se zagotavlja z javno službo na celotnem območju občine. Izvajalec 24-urne dežurne službe mora izpolnjevati zakonske obveze in ravnati v skladu s pokopališkim redom in drugimi predpisi občine.
(2) Tarifo za storitev zagotavljanja 24-urne dežurne službe predlaga izvajalec javne službe na podlagi Uredbe Vlade Republike Slovenije o metodologiji za oblikovanje cen 24-urne dežurne službe, potrdi pa jo pristojni občinski organ.
(3) Stroški 24-urne dežurne službe vključujejo stroške prevozov, hladilnih prostorov in druge splošne stroške izvajalca, potrebne za izvajanje te službe.
4. NAČIN IZVAJANJA POGREBNE SLOVESNOSTI
(1) Pogrebna slovesnost obsega dejanja slovesa pred pokopom pokojnika oziroma pred upepelitvijo.
(2) Minimalna pogrebna slovesnost obsega prevoz ali prenos pokojnika iz mrliške vežice oziroma upepeljevalnice do mesta pokopa.
(3) Pogrebna slovesnost se opravi v skladu z voljo pokojnika in na način, določen s tem pokopališkim redom. Pogrebni slovesnosti lahko praviloma prisostvuje vsakdo. Na željo umrlega ali svojcev, se pogreb lahko opravi tudi v ožjem družinskem krogu.
(1) Če pokojnik ni izrazil svoje volje o načinu pokopa in pogrebni slovesnosti, odloča o tem naročnik pogreba.
(2) Pri pogrebni slovesnosti lahko sodelujejo tudi predstavniki verskih skupnosti, društev in organizacij.
(3) Izjemoma lahko pogrebno slovesnost organizirajo tudi državni organi v skladu s protokolarnimi predpisi, usklajenimi z zakonom, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost.
(4) Pogrebne svečanosti za tujce se lahko opravijo v skladu s pravili in navadami v njihovi domovini, če je bila taka želja pokojnika ali njegovih svojcev, vendar se morajo svojci o tem pred pogrebom dogovoriti z izvajalcem pogrebnih in pokopaliških dejavnosti.
(1) Pogrebna slovesnost se prične na poziv vodje pogrebne svečanosti z dvigom pokojnikove krste ali žare. Če že v začetni pogrebni slovesnosti sodelujejo predstavniki verskih skupnosti, govorci, častna enota, godba ali pevski zbor, najprej opravi obred predstavnik verske skupnosti, sledijo obredi ostalih udeležencev, kot to po dogovoru s svojci odloči vodja slovesnosti upravljavca pokopališča.
(2) Pogrebni sprevod se prične z nosilcem državne zastave z žalnim trakom ali s črno zastavo, temu lahko sledi nosilec cerkvenega znamenja, če se opravlja verski obred; sledijo prapori, za njimi se razvrstijo ostali sodelujoči (godba, pevci, častna enota), nosilci žalnih vencev in odlikovanj; sledijo predstavniki verskih skupnosti, nosilci žare oziroma osebje vozička s krsto; sledijo svojci ter za njimi vsi ostali udeleženci pogrebne slovesnosti.
(3) Pogrebni sprevod se odvija od kraja pričetka pogrebne slovesnosti do groba na pokopališču. Na željo umrlega ali svojcev se lahko opravi verski obred na krajevno običajen način, pred pričetkom sprevoda v poslovilnem objektu oziroma v objektu, namenjenem opravljanju verskih obredov.
(4) Po prihodu pogrebnega sprevoda do groba se krsta ali žara s pokojnikom položi v grob. Ob grobu se zvrstijo svojci, predstavnik verske skupnosti, nosilci zastav in praporov, odlikovanj in vencev, govorniki in drugi udeleženci pogrebne svečanosti.
(5) Po položitvi krste ali žare v grob sledi verski obred, poslovilni govori, igranje oziroma petje žalostink ter častna salva v primeru navzočnosti častne enote. Uradni del pred odprtim grobom se zaključi s poslovilnim poklonom državne zastave.
(6) Udeleženci pogrebne slovesnosti se poslovijo od pokojnika z mimohodom.
Najkasneje dve uri po končani slovesnosti je potrebno grob zasuti oziroma ga začasno urediti tako, da ne predstavlja nevarnosti odtujitve iz groba oziroma poškodovanja premoženja ali ljudi.
Slovesnost v zvezi z raztrosom pepela se izvede na območju raztrosa. Po prihodu pogrebnega sprevoda do območja raztrosa se izvede raztros, pogrebni sprevod se razvrsti pred območjem raztrosa na način kot pri sprevodu do groba s krsto ali žaro.
5. STORITVE GROBARJEV IN POKOPALIŠKO POGREBNEGA MOŠTVA, KI SE ZAGOTAVLJAJO NA POKOPALIŠČIH
Storitve grobarjev obsegajo izkop in zasutje grobne jame, s predhodno zaščito sosednjih grobov, pogrebni ceremonial, prvo ureditev groba, ki zajema odvoz odvečne zemlje in posušenega cvetja na odlagališče, ter prekop posmrtnih ostankov.
Storitve grobarjev in storitve pokopališko pogrebnega moštva upravljavec pokopališča zaračunava izvajalcem pogrebnih storitev v skladu s cenikom, ki ga sprejme pristojni občinski organ in se ga izobesi na oglasno desko pokopališča in objavi na spletnih straneh izvajalca pokopališke in pogrebne dejavnosti.
(1) Osnovni pogreb obsega prijavo pokopa, pripravo pokojnika, minimalno pogrebno slovesnost in pokop, vključno s pogrebno opremo.
(2) Pri izvedbi osnovnega pogreba se obvezno uporabljajo minimalni standardi in normativi: žara oziroma krsto ustreznih dimenzij z oblogo ter spremljajočo opremo za pokojnika, nagrobno obeležje, spremstvo, prevoz pokojnika, pripravo pokojnika, pripravo grobne jame ustreznih dimenzij z zasutjem, pogrebno moštvo ter minimalno pogrebno svečanost.
(1) Pokop prijavi upravljavcu pokopališča naročnik pogreba oziroma izvajalec pogrebne dejavnosti, ki ga je izbral naročnik pogreba ali občina.
(2) Če naročnika ni, prijavi pokop občina, kjer je imel pokojnik zadnje stalno prebivališče. Kadar ni mogoče ugotoviti kraja zadnjega stalnega prebivališča, pokop prijavi občina, kjer je imel pokojnik zadnje začasno prebivališče. Če ni mogoče ugotoviti niti zadnjega začasnega prebivališča, prijavi pokop občina, v kateri je oseba umrla oziroma je bila najdena.
(3) K prijavi pokopa je treba priložiti listino, ki jo izda pooblaščeni zdravnik oziroma zdravstvena organizacija, ali matičar matičnega registra, kjer je bila smrt prijavljena, ter soglasje najemnika groba za pokop prijavljenega pokojnika.
(1) Čas in način pogrebne slovesnosti in pokopa uskladita upravljavec pokopališča in naročnik pogreba oziroma izvajalec pogrebne dejavnosti.
(2) Pogrebne slovesnosti se opravljajo v dogovoru z izvajalcem javne službe vsak dan, in sicer od 10.00 do 17.00 ure.
O pokopu je upravljavec pokopališča dolžan obvestiti javnost z obvestilom na oglasni deski pokopališča, na katerem se bo pokop odvijal ter na spletnih straneh upravljalca. Navesti je potrebno najmanj ime in priimek pokojnika ter datum in uro pričetka pokopa. Na željo naročnika pokopa se obvestilo o pokopu ne objavi.
8. NAČIN POKOPA, ČE JE PLAČNIK OBČINA
(1) V primeru, če je plačnik pokopa občina, se praviloma izvede osnovni pogreb, praviloma z raztrosom. Evidenca pokopanih je javna in na vpogled pri upravljavcu pokopališča.
(2) Neidentificirana in najdena trupla na območju občine, se pokopljejo na pokopališču v Laškem. Plačnik storitev je občina.
9. MOŽNOST POKOPA ZUNAJ POKOPALIŠČA, Z DOLOČITVIJO PROSTORA
(1) Na podlagi izdanega soglasja pristojnega občinskega organa se lahko pepel iz žare raztrosi na določenih prostorih na pokopališčih v občini. Zunaj pokopališča se lahko s soglasjem občinskega organa opravi tudi pokop stanovskih predstavnikov v grobnice verskih skupnosti.
(2) Občinski organ o raztrosu pepela oziroma pokopu zunaj pokopališča odloči v sedmih dneh. Zoper sklep občinskega organa ni pritožbe, dovoljen je upravni spor.
(3) Raztros pepela izven pokopališča se lahko opravi na posebej določenih prostorih, ki jih določi pristojni organ občine. Za raztros izven pokopališč v Občini Laško lahko pristojen občinski organ izda ustrezno dovoljenje, na osnovi vloge svojcev ali naročnika pogreba.
(4) Pokop lahko opravi le izvajalec pogrebne dejavnosti v skladu s pokopališkim redom.
10. RAVNANJE S POKOJNIKOM DO POKOPA V KRAJIH, KJER NA POKOPALIŠČIH NI MRLIŠKE VEŽICE
Uporaba mrliških vežic je predpisana na celotnem območju občine. Izjemoma se krsta pokojnika ali žara s posmrtnimi ostanki lahko položi na domu umrlega, za umrle predstavnike verskih skupnosti in zaslužne predstavnike stanovskih društev in organizacij pa v prostorih skupnosti oziroma društev in organizacij. Najmanj štiri ure pred pogrebom pa je potrebno krsto ali žaro prenesti v mrliško vežico.
11. POKOPALIŠČA, KI MORAJO IMETI MRLIŠKE VEŽICE
Pokopališka služba se na območju občine opravlja na vseh pokopališčih. Vsa pokopališča, razen pokopališča Kolman in Šmiklavž, imajo mrliške vežice. Za pokopališči Šmiklavž in Kolman se uporablja mrliška vežica na pokopališču Rimske Toplice.
12. OBRATOVANJE MRLIŠKIH VEŽIC
(1) Mrliške vežice obratujejo v času od dovoza pokojnika do pogrebne slovesnosti vsak dan po dogovoru med upravljavcem in med naročnikom, predvidoma med 8. in 19. uro v poletnem času in med 8. in 18. uro v zimskem času.
(2) Umrli oskrbovanci doma za ostarele, ki bodo pokopani na pokopališčih izven občine, se lahko do organiziranega prevoza na pokopališče nahajajo v namenskem prostoru tega doma ali v mrliški vežici na pokopališču v Laškem.
13. OBSEG PRVE UREDITVE GROBA
Prva ureditev groba zajema odvoz odvečne zemlje in posušenega cvetja na odlagališče. Prvo ureditev izvajajo grobarji upravljavca pokopališča po ceniku, ki ga potrdi pristojni občinski organ. Prvo ureditev groba lahko izvedejo tudi svojci sami po predhodnem dogovoru z upravljavcem pokopališča. Prva ureditev groba mora biti izvedena v roku 14 dni od pokopa.
14. VZDRŽEVANJE REDA, ČISTOČE IN MIRU NA POKOPALIŠČU
(1) Območje pokopališča je javni prostor, kjer se zagotavlja javni red in mir in kjer se smiselno uporabljajo določbe o javnem redu in miru na javnem mestu.
(2) Na območju pokopališča morajo najemniki in obiskovalci skrbeti za red, mir in spoštljivo vedenje.
(3) Območje pokopališča se lahko uporablja le za izvajanje pogrebnih in pokopaliških dejavnosti ter za obiskovanje pokopališča zaradi poklona spomina pokojnim oziroma zaradi vzdrževanja groba.
(1) Na območju pokopališča je prepovedano:
– hoja po grobovih oziroma prostorih za grobove,
– nedostojno vedenje, vpitje in razgrajanje,
– odlaganje smeti in odpadkov izven za to določenega prostora,
– druge vrste onesnaženja pokopališkega prostora in objektov v območju pokopališča,
– poškodovanje mrliške vežice, grobov nasadov in drugih naprav in predmetov v območju pokopališča,
– vodenje živali na pokopališče,
– vožnja s kolesom ali motornim vozilom ter njihovo shranjevanje na pokopališču,
– odtujevanje predmetov s tujih grobov, pokopaliških prostorov in iz objektov na območju pokopališč.
(2) Z globo 200 eurov se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena.
(3) Z globo 1.500 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 500 eurov.
(1) Najemniki grobov morajo skrbeti za urejenost svojih grobov ter premične in nepremične opreme na njih. Premično in nepremično nagrobno opremo večje vrednosti lahko na svoje stroške zavarujejo proti poškodovanju in kraji s strani tretje osebe.
(2) Napisi na nagrobnih ploščah ne smejo žaliti narodnostnega čuta, pietete do mrtvih, niti ne smejo vzbujati nejevolje ali zgražanja občanov.
(3) Najemniki grobov morajo redno in pravočasno odstranjevati izrabljeno cvetje in nagrobne sveče, ter jih prepustiti v tipizirane namenske posode za odpadke.
(1) Na območju pokopališča se lahko uporabljajo le otroški, invalidski in ročni vozički ter službena vozila upravljavca.
(2) Upravljavec sme izjemoma, v upravičenih primerih, pismeno dovoliti uporabo prevoznega sredstva po utrjenih poteh pokopališča izvajalcem rednega vzdrževanja, izvajalcem obnovitvenih in kamnoseških del zaradi izvajanja del za najemnike grobov.
15. NAČIN ODDAJE GROBOV V NAJEM
Grob odda v najem upravljavec pokopališča na podlagi najemne pogodbe. Z najemno pogodbo se določi:
– osebe najemnega razmerja,
– trajanje najema oziroma uporabe groba,
– polje, vrsto, zaporedno številko in velikost groba,
– višino in način plačevanja grobnine (letne najemnine),
– obveznost najemnika glede urejanja groba,
– ukrepe v primeru neizvajanja obveznosti iz pogodbe.
(1) Najemnik ali najemnica (v nadaljnjem besedilu: najemnik) groba je lahko za posamezen grob pravna ali fizična oseba.
(2) Če naročnik pogreba ob prijavi pogreba nima v najemu groba, mu ga v najem dodeli upravljavec pokopališča, s katerim mora naročnik pogreba pred naročilom pogreba skleniti najemno pogodbo, razen pri raztrosu pepela ali pokopu zunaj pokopališča.
(3) S pisnim pooblastilom naročnika pogreba lahko namesto njega najemno pogodbo z upravljavcem pokopališča sklene druga fizična ali pravna oseba. Če nobena druga oseba ob pisnem soglasju naročnika z upravljavcem pokopališča ne sklene najemne pogodbe, jo mora skleniti naročnik pogreba v skladu s prejšnjim odstavkom.
(4) Ob smrti najemnika groba se morajo njegovi dediči dogovoriti, kateri izmed njih bo prevzel pravico do najema groba. Prednostno pravico do najema groba ima tisti, ki je poravnal stroške pogreba umrlega najemnika.
(5) Določila prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo tudi, če je imel najemnik groba, ki je umrl, v najemu več grobov.
(6) Najemno razmerje je mogoče prenesti na drugo osebo, ki ima za to interes, pod pogoji, ki so določeni z najemno pogodbo. Prenos najemnega razmerja je brezplačen.
(7) Če dedič najemnika groba ne uveljavi pravice do najema groba v 90 dneh po smrti najemnika, izgubi pravico do najema groba.
Najemniki grobov so dolžni:
– skleniti najemno pogodbo,
– vzdrževati grobove,
– spoštovati vse določbe iz najemne pogodbe,
– redno plačevati najemnino za grob,
– urejati grob v skladu z načrtom pokopališča in soglasji upravljavca ter
– spoštovati pokopališki red.
Najem groba se lahko prekine:
– če najemnik ne poravna grobnine za preteklo leto po predhodnem opozorilu,
– če najemnik ne vzdržuje groba v skladu s pogodbo,
– ob opustitvi pokopališča,
– kadar to zahteva načrt preureditve pokopališča,
– s potekom najemne pogodbe.
Po prekinitvi najema groba se šteje grobni prostor kot opuščen do konca mirovalne dobe, nato se prekoplje in odda v najem drugemu. Najemnik groba mora ob prekinitvi najema na lastne stroške odstraniti nagrobnik, sicer to na njegove stroške stori upravljavec pokopališča. Upravljavec je dolžan spomenik in drugo opremo z groba hraniti v skladiščnih prostorih najmanj šest mesecev po prenehanju najemne pogodbe.
16. POSTAVLJANJE, SPREMINJANJE ALI ODSTRANITEV SPOMENIKOV, OBNOVA SPOMENIKOV IN GROBNIC TER VSAK DRUG POSEG V PROSTOR NA POKOPALIŠČU
Upravljavec pokopališča daje soglasja za postavitev, popravilo, odstranitev spomenikov in drugih nagrobnih obeležij na območju pokopališča najemnikom, izvajalcem pogrebnih storitev, kamnosekom, vrtnarjem itd.
Objekti, ki so kulturna dediščina ali kulturni spomenik, se urejajo v skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
Najemnik groba, ki se nahaja ob pokopališkem zidu in katerega grobna znamenja se nahajajo neposredno na zidu, je dolžan nositi sorazmerni del stroškov vzdrževanja in morebitne investicijske obnove dela zidu, ki služi grobu oziroma grobnim znamenjem.
(1) Na vseh pokopališčih se mora zagotavljati enakopravna obravnava kamnosekov, vrtnarjev in drugih izvajalcev storitev na pokopališču.
(2) Zidarska, kamnoseška in druga dela, ki so namenjena urejanju pokopališč in s tem povezanimi prevozi, se lahko opravljajo le s pisnim soglasjem upravljavca pokopališča.
(1) Najemniki grobov so dolžni vzdrževati grobove in vmesne prostore med grobovi.
(2) Če je grob tako zanemarjen, da kvari videz sosednjih grobov in pokopališča kot celote, se smatra, da je zapuščen. Upravljavec pokopališča je dolžan v takem primeru najemnika opozoriti ter določiti rok za ureditev groba, ki ne more biti daljši od enega meseca.
(1) Na pokopališčih so lahko naslednje zvrsti grobov in prostorov za pokope:
– enojni, dvojni, otroški, povečani grobni prostor, vrstni grobovi in grobnice;
– grobišča, kostnice in skupna grobišča;
– žarni grobovi;
– prostor za anonimne pokope;
– prostor za raztros pepela.
(2) Če so na območju pokopališč tudi vojna grobišča, njihovo varstvo ureja predpis o vojnih grobiščih.
18. OKVIRNI TEHNIČNI NORMATIVI ZA GROBOVE
Enojni grobovi so tisti grobovi, ki omogočajo pokop odrasle osebe. V enojne grobove se pokopavajo krste in žare. Globina groba znaša 1,8 m in se lahko poglablja do 2,2 m. Širina groba znaša 1,2 m, dolžina pa 2,0 m.
Dvojni grobovi so tisti grobovi, ki omogočajo pokop ene krste poleg druge na enaki višini v grobu. V dvojne grobove se lahko poleg krst pokopavajo tudi žare. Globina groba znaša 1,8 m in se lahko poglablja do 2,2 m. Širina groba znaša 2,0 m, dolžina pa 2,0 m.
Otroški grobovi so tisti grobovi, ki omogočajo pokop otroka. V otroške grobove se pokopavajo otroške krste in žare. Globina groba znaša 1,8 m in se lahko poglablja do 2,2 m. Širina groba znaša 0,7 m, dolžina pa 1,5 m.
Povečani grobni prostor je grobni prostor večjih dimenzij od standardnega grobnega prostora. Vanj se poleg krst lahko pokopavajo tudi žare. Globina groba znaša 1,8 m in se lahko poglablja do 2,2 m. Širina groba znaša do 2,4 m, dolžina pa 2,3 m.
Vrstni grobovi so tisti grobovi, ki so razporejeni drug ob drugem ter oblikovani in urejeni po enotnih merilih. V njih se pokojniki pokopavajo brez poglobitve po vrstnem redu. Vrstni grobovi se oddajajo v najem samo za določeno dobo, ki ni krajša od 25 let. Po preteku te dobe se grobovi prekopljejo in ponovno oddajo, najdeni posmrtni ostanki pa položijo v skupno grobišče. V vrstne grobove se pokopavajo krste in žare. Globina groba znaša 1,8 m, širina groba znaša 1,2 m, dolžina pa 2,0 m.
Grobnice imajo v celoti obzidani podzemni del. V grobnice se krste pokopavajo tako, da se polagajo ena na drugo ali pa na police. V grobnice se pokopavajo krste s kovinskimi vložki in žare. Novih grobnic ni dovoljeno graditi.
Žarni grobovi so talni ali zidni. V žarne grobove se pokopavajo le žare. Globina groba znaša 0,7 m, širina 0,8 m, dolžina 0,8 m.
(1) Grobišča, kostnice in skupna grobišča so prostori za skupni pokop ob morebitnih naravnih in drugih nesrečah, v vojni in izrednih razmerah ter skupna grobišča.
(2) Kostnice so prostori, v katere se lahko polagajo posmrtni ostanki prekopanih grobov.
(3) V skupna grobišča se lahko prenesejo posmrtni ostanki iz vrstnih grobov po preteku dobe najema, iz drugih grobov ali zaradi drugih upravičenih razlogov. Na oddelku skupnih grobišč je urejen skupni prostor za polaganje cvetja in sveč.
Prostor za vojno grobišče je prostor na posebnem delu pokopališča, ki se ureja po posebnem zakonu.
Prostor za anonimni pokop je prostor na oddelku pokopališča, ki je enotno urejen po načrtu razdelitve in je brez označbe in imen pokojnikov, namenjen pokopu krst ali žar. Podatke o pokojnikih, ki so bili anonimno pokopani, vodi upravljavec pokopališča. Na prostoru za anonimne pokope mora biti urejen skupni prostor za polaganje cvetja in prižiganje sveč.
Prostor za raztros pepela je prostor na posebnem oddelku pokopališča, namenjen raztrosu pepela. Imena pokojnih, razen pri anonimnem pokopu, so, če naročniki pogrebov to želijo, napisana na skupnem nagrobniku. Na prostoru za raztros pepela je urejen skupni prostor za polaganje cvetja in prižiganje sveč. Zunaj tega prostora ni dovoljeno polagati cvetja, sveč in drugih predmetov ali hoditi po tem prostoru, razen za namene vzdrževanja pokopališč.
Za obstoječe grobove se uporabljajo obstoječe oblike in velikosti. Vsi novi grobovi morajo biti izvedeni v enotnih velikostih grobnega polja oziroma v enotni velikosti nagrobne plošče. Višina nagrobne plošče ne sme presegati 0,8 metra pri žarnih grobovih in 1,3 m pri ostalih grobovih. Razmik med grobovi ne sme biti manjši od 0,25 m.
19. MIROVALNA DOBA ZA GROBOVE
(1) Prekop groba in pokop pokojnika na isto mesto v grobu, kjer je bil kdo pokopan, se sme opraviti po preteku mirovalne dobe.
(2) Mirovalna doba je čas, ki mora preteči od zadnjega pokopa na istem mestu v istem grobu. Mirovalna doba za pokop s krsto ne sme biti krajša od 20 let, pri čemer je treba upoštevati značilnosti zemljišča, na katerem je pokopališče.
(3) Za pokop z žaro prejšnji odstavek ne velja.
20. ENOTNI CENIK UPORABE POKOPALIŠČA, POKOPALIŠKIH OBJEKTOV IN NAPRAV TER DRUGE POKOPALIŠKE INFRASTRUKTURE
(1) Upravljavec pokopališča zaračunava storitev vzdrževanja pokopališča ter pokopaliških objektov in naprav ter druge pokopališke infrastrukture, storitve grobarjev in storitve pokopališko pogrebnega moštva, izvajalcem pogrebnih storitev v skladu z enotnim cenikom, ki ga potrdi pristojni občinski organ.
(2) Cenik mora biti naročnikom pogreba na voljo na vidnem mestu v prostorih izvajalca pokopališke dejavnosti ter na oglasni deski pokopališča in objavljen na njegovih spletnih straneh ali na krajevno običajen način.
21. RAZMERJE GROBNINE ZA POSAMEZNO VRSTO GROBA GLEDE NA ENOJNI GROB
Za najem groba plačuje najemnik groba grobnino. Grobnina je sorazmerni delež letnih stroškov izvajanja pokopališke dejavnosti, preračunano na posamezno vrsto groba. Izračun temelji na podlagi seštevka vseh vrst grobov in njihovih razmerij do enojnega groba.
Tabela razmerij grobnine v odnosu na enojni grob:
vrsta groba | faktor grobnine |
enojni grob | 1 |
otroški grob | 0,6 |
žarni grob | 0,6 |
dvojni grob | 1,5 |
povečani grob | 1,7 |
vrstni grob | 1 |
grobnica | 2,5 |
prostor anonimnih pokopov | 0,5 |
prostor raztrosa | 0,3 |
(1) Stroški grobnine vključujejo stroške za urejenost pokopališča, oddaje grobov v najem in stroške vodenja evidenc.
(2) Višino grobnine na predlog upravljavca pokopališča, s sklepom določi pristojni občinski organ.
(3) Grobnina se lahko plača za obdobje, daljše od enega leta do največ dvajset let.
(4) Ob prvem najemu groba se grobnina plača v sorazmernem delu do konca letnega obdobja.
(5) Vojna grobišča so oproščena plačila grobnine.
22. DRUGA VPRAŠANJA POGREBNE IN POKOPALIŠKE DEJAVNOSTI TER UPORABNIKOV
Za vsako pokopališče mora biti izdelan in sproti ažuriran pokopališki kataster in načrt pokopališča z razdelitvijo na pokopališke oddelke in grobove, evidenco grobov in pokopanih oseb v posameznem grobu, datum pokopa ter oznako groba.
(1) Območje pokopališča mora biti ustrezno ograjeno z ograjo ali živo mejo. Na označevalni tabli na vhodu na pokopališče mora biti označen naziv pokopališča, upravljavec pokopališča ter odpiralni čas pokopališča. Izvleček iz pokopališkega reda mora biti izobešen poleg označevalne table na vhodu na pokopališče. Celoten pokopališki red pa na vpogled na sedežu upravljalca pokopališča.
(2) Območja pokopališč niso varovana, prav tako niso varovane pogrebne slovesnosti. Varovanje pogrebne slovesnosti oziroma premičnega premoženja grobnega polja lahko zagotovijo naročniki pogrebne slovesnosti oziroma najemniki grobov, o čemer morajo obvestiti vodjo pogrebne slovesnosti oziroma upravljavca pokopališča.
(3) Območje pokopališča je lahko video nadzorovano, skladno z veljavno zakonodajo.
Pokopališče mora biti opremljeno:
– najmanj z enim mestom s tekočo vodo,
– z dostopno potjo s parkiriščem,
– z opremo za ozvočenje pogrebne slovesnosti,
– z orodjem in opremo za vzdrževanje javnih površin,
– s prostorom in posodami za prepuščanje mešanih komunalnih odpadkov, biološko razgradljivih odpadkov ter odpadnih nagrobnih sveč.
Upravljavec je dolžan:
– izvajati pogrebno in pokopališko dejavnost ter urejati pokopališče skladno z določili tega odloka,
– imeti spoštljiv pietetni odnos do pokojnika, njegovih svojcev in do vseh drugih udeležencev pogrebne svečanosti,
– skrbeti za red in čistočo na pokopališču ter pokopaliških objektih in njihovi neposredni okolici,
– skrbeti za nadzor in vodenje pogrebne svečanosti,
– opozarjati najemnike grobov o morebitni zapuščenosti grobov,
– po potrebi ustrezno urediti grobove, za katere ne skrbijo svojci,
– uporabnikom pokopaliških storitev omogočiti vpogled v pokopališke katastre.
(1) Na pokopališču ali izven pokopališča mora biti zagotovljen prostor za pokop ob morebitnih naravnih in drugih nesrečah, v vojni in izrednih razmerah.
(2) Pokop v nov grob se izvede po vrsti, razen pri pokopih v obstoječe grobove oziroma pri pokopih v zidni žarni grob.
(3) Uporabniki storitev imajo pravico do uporabe storitev pod pogoji tega odloka, pravico do pritožbe na pristojne organe, če so kršene njihove pravice, in obveznost spoštovanja navodil upravljavca in predpisov, ki urejajo področje varnosti, reda in miru, zdravstvenega in sanitarnega varstva in ostalih predpisov, ki urejajo pokope.
(1) Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka opravlja pristojni medobčinski inšpektorat in redarstvo, ki je tudi prekrškovni organ po tem odloku.
(2) Pristojni organi občinske uprave ter druge pooblaščene osebe imajo pravico kadarkoli vpogleda v evidence, ki jih je dolžan voditi izvajalec javne službe, pri tem pa so dolžni spoštovati varstvo osebnih podatkov.
24. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Obstoječi spomeniki, nagrobni okvirji in druga znamenja, ki so postavljena do uveljavitve tega odloka, lahko ostanejo na obstoječih mestih, v obstoječih dimenzijah in oblikah.
(1) Upravljavec pokopališč je dolžan prevzeti vsa dela v zvezi z opravljanjem pokopališke in pogrebne dejavnosti ter urejanja pokopališč v skladu s tem odlokom v roku do 30 dni po objavi odloka.
(2) Upravljavec je dolžan v roku šestih mesecev po uveljavitvi metodologije za oblikovanje cen storitev javne službe predložiti pristojnemu organu občine v sprejem cenike in tarife storitev javne službe vezane na določila tega odloka. Do sprejema cenikov in tarif velja obstoječi cenik upravljavca.
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati Odlok o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč v Občini Laško (Uradni list RS, št. 40/02, 44/04 in 65/05).
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-0005/2017
Laško, dne 20. decembra 2017
Franc Zdolšek l.r.
