Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, ZVO-1B 70/08, ZPNačrt-A 108/09, ZUPUDPP – 80/10, ZKZ-C 43/11, ZPNačrt-B 57/12, ZUPUDPP-A 57/12 in ZPNačrt-C 109/12, Odločba US 76/14, ZUUJFO 14/15 in 61/17 – ZUreP-2) ter 10. in 30. člena Statuta Občine Tržič (Uradni list RS, št. 19/13, 74/15) je Občinski svet Občine Tržič na 28. seji dne 14. 12. 2017 sprejel
o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje enote urejanja prostora z oznako LEŠ 03
V skladu z Občinskim prostorskim načrtom Občine Tržič (Uradni list RS, št. 35/16, 74/16) se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za območje enote urejanja prostora z oznako LEŠ 03 (v nadaljevanju: OPPN).
Namen OPPN je določitev podrobnih pogojev za gradnjo sedmih stanovanjskih stavb, postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov, ureditev obstoječe dostopne javne poti, gradnjo komunalne infrastrukture in vseh pripadajočih ureditev, ki služijo gradnji.
(1) Območje urejanja se nahaja v naselju Leše v Občini Tržič.
(2) Meja območja OPPN izhaja iz Občinskega prostorskega načrta Občine Tržič.
(3) Območje urejanja obsega zemljišča naslednjih parcel: 763/8, 763/7, 763/6, 763/5, 763/4, 763/3, 764 in 856/1-del, vse k.o. Leše in je veliko cca 0,7 ha.
(4) Izven območja OPPN segajo ureditve prometnih površin in obcestnega prostora, odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda, ureditve vodovodnega omrežja, elektroenergetske infrastrukture in telekomunikacijske infrastrukture.
(1) OPPN vsebuje tekstualni in grafični del, ki obsega naslednje načrte:
Št. 1 | Izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela občinskega prostorskega načrta s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju – PNRP | M = 1:2000 |
Št. 2 | Izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela občinskega prostorskega načrta s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju – GJI | M = 1:2000 |
Št. 3 | Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem | M = 1:1000 |
Št. 4 | Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji | M = 1:1000 |
Št. 5 | Zazidalna oziroma ureditvena situacija | M = 1:500 |
Št. 5.1 | Prerezi | M = 1:500 |
Št. 6 | Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro | M = 1:500 |
Št. 7 | Prikaz ureditev, potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave | M = 1:2000 |
Št. 8 | Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom | M = 1:1000 |
Št. 9 | Načrt parcelacije | M = 1:500 |
(2) Grafični prikazi so izdelani na geodetskem načrtu (v nadaljevanju: GN) izdelanem v merilu 1:500.
OPPN ima naslednje obvezne priloge:
1. izvleček iz hierarhično nadrejenih prostorskih aktov,
2. prikaz stanja prostora,
3. strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve v OPPN,
4. smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
5. obrazložitev in utemeljitev OPPN,
6. povzetek za javnost,
7. odločba, iz katere je razvidno, da okoljsko poročilo ni potrebno.
(uporabljeni izrazi in pojmi)
V tem OPPN uporabljeni izrazi in pojmi so povzeti iz veljavnih predpisov s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov, ter Občinskega prostorskega načrta Občine Tržič in Kataloga pomožnih objektov Občine Tržič.
II. DOLOČBE PROSTORSKE UREDITVE
1. Opis prostorske ureditve, ki se načrtuje Z OPPN
(opis prostorske ureditve)
(1) Načrtuje se gradnja sedmih stanovanjskih stavb ter ureditev obstoječe dostopne javne poti.
(2) Z OPPN se ob upoštevanju nadrejenih aktov podrobneje določi arhitekturne, krajinsko arhitekturne in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev. Nova stanovanjska gradnja se komunalno opremi tako, da se priključuje na obstoječo gospodarsko infrastrukturo. Uredi se dostop in navezava na javno prometno omrežje občine.
(3) S podrobnim načrtom se v omenjenem območju ustvari kakovostno bivalno okolje, pri čemer se varuje okolje, ohranja naravo, varuje naravne vire, ohranja krajevno tipologijo in prepoznavno podobo naselja, ter zagotavlja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom in obrambo.
(vrste območij osnovne in podrobnejše namenske rabe prostora znotraj območja OPPN)
Nadrejeni akt znotraj območja OPPN označuje podrobno namensko rabo: Stanovanjske površine (SS).
2. Umestitev načrtovane ureditve v prostor
2.1. Vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji
(vplivi in povezave s sosednjimi območji)
Načrtovana gradnja predstavlja manjše območje, namenjeno bivanju v severovzhodnem delu vasi Leše. Na jugu območje omejuje struga Hudega Grabna z obvodno vegetacijo, na zahodu se predvidena pozidava priključi k obstoječem naselju Leše preko obstoječe javne poti, na severu pa se območje zaključi s travniki. Predvidena gradnja ne bo negativno vplivala na sosednja območja kmetijskih zemljišč (K) in gozdnih zemljišč (G).
2.2. Rešitve načrtovanih objektov in površin
(dopustne vrste objektov in ureditev glede na namen)
Dopustne so naslednje vrste objektov in ureditev glede na namen:
– enostanovanjske stavbe, z dopolnilnimi dejavnostmi, pri čemer mora imeti stavba več kot polovico prostora namenjenega stanovanju,
– objekti, vodi in naprave infrastrukturnih omrežij,
– garaža, drvarnica,
– lopa, uta, nadstrešek, senčnica, letna kuhinja, savna, zimski vrt,
– varovalna ograja in sosedska ograja,
– podporni zid,
– mala komunalna čistilna naprava,
– nepretočna greznica,
– rezervoar,
– priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja,
– parkirišče,
– pomožni komunalni objekti,
– objekti za spremljanje stanja okolja ter
– sadovnjaki, vrtovi in zelenjavni vrtovi.
(dopustne vrste gradenj in ureditev)
Na območju OPPN so dopustne naslednje vrste gradenj in ureditev:
– rušitve in odstranitev objektov,
– gradnja novih objektov, dozidave in nadzidave, rekonstrukcije in vzdrževalna dela,
– spremembe namembnosti,
– gradnje oziroma postavitve nezahtevnih in enostavnih (pomožnih) objektov,
– ureditve sadovnjakov, vrtov in zelenjavnih vrtov.
2.3. Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo
(vrste, tipologija in oblikovanje objektov)
(1) Stavbe: Načrtuje se gradnja sedmih enostanovanjskih stavb za namen bivanja in spremljevalnih dejavnosti. V posamezni stavbi je dopustna ureditev ene stanovanjske enote. Za spremljevalne dejavnosti velja:
– obseg dejavnosti je dopusten kot delo na domu brez prekomernih vplivov na stanovanjsko okolje,
– število zaposlenih, ne pogojuje dodatnih parkirišč,
– dejavnost se odvija v zaprtih prostorih,
– dejavnost ne potrebuje parkirnih površin za tovorna vozila, gradbene stroje in zunanjih skladiščnih prostorov,
– dejavnost ne povzroča čezmerne obremenitve s hrupom.
(2) Tlorisna površina in gabariti: Stanovanjska stavba bo tlorisnih dimenzij 6,30 m x 9,00 m. Odstopanja tlorisa so ob upoštevanju določil tega odloka dopustna do +25 %. Tloris se lahko v okviru max. gabaritov presega z balkoni, ki so iz gabarita stavbe zamaknjeni do 1,60 m. Kljub odstopanju se ohranja razmerje stranic osnovnega gabarita stavbe min. 1:1,4. Višinski gabarit stavb je lahko največ K+P+1+M, klet mora biti v celoti vkopana, kolenčni zid pa je lahko visok do največ 0,40 m. Tloris kleti je lahko manjši od nadzemnega dela objekta. Dopustna je medetažna gradnja.
(3) Oblikovanje: Prepovedani so neznačilni arhitekturni elementi in detajli na fasadah objektov, kot so arkade, večkotni ali polkrožni izzidki, stolpiči, polkrožno oblikovana okna in preneseni arhitekturni elementi iz drugih okolij. Ograje balkonov ali gankov morajo biti izvedene v lesenem opažu. Fasadne odprtine naj bodo razporejene osno v enotnem rastru polno/prazno.
(4) Materiali in barve: Objekti so lahko grajeni klasično ali montažno, dopustna je tudi uporaba naravnih materialov (kamen, opeka, glina, les, steklo). Fasade objekta morajo biti bele ali v svetlih pastelnih tonih zemeljskih in peščenih barv; živobarvne fasade niso dovoljene. Za fasade je dopustno uporabiti tudi omet, oblogo iz naravnega kamna in vertikalno položen les. Vsi leseni deli na fasadah se obdelajo enotno.
(5) Strehe:
– Strehe na objektu morajo biti simetrične dvokapnice, naklona 38º–45º, s smerjo slemena vzporedno z daljšo stranico objekta. Sleme mora potekati vzporedno s plastnicami.
– Dopustno je odpiranje strešin s strešnimi okni, klasičnimi in pultnimi frčadami. Možna je izvedba čopov v matični strešini.
– Strešna kritina naj bo nesvetleča v svetlejših sivih tonih.
(6) Podporni zidovi: Gradnja podpornega zidu, višjega od 1,2 m, je dovoljena zaradi geotehničnih ali hidroloških zahtev terena in se izvede pod pogoji, ki izhajajo iz geotehničnega poročila in geološko in hidrološkega elaborata.
(oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov)
(1) Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti izvedeni skladno z oblikovanjem in materiali osnovne stavbe oziroma skladno z usmeritvami iz Kataloga pomožnih objektov Občine Tržič. Kot prizidki na fasadah morajo biti nezahtevni in enostavni objekti izvedeni tako, da se streha osnovnega objekta podaljša ali nadaljuje preko nezahtevnega ali enostavnega v istem naklonu, kot ga ima osnovna streha.
(2) Oblikovanje ograj: Dopustne so žive meje rastlinskih vrst: zimzelena kalina (Ligustrum vulgare), rumeni dren (Cornus mas), navadni gaber (Carpinus betulus), navadna trdoleska (Euonymus europaeus) in navadni šipek (Rosa canina), leseni plotovi, vereje in lese, ali kombinacija žive meje z leso. V ograji se vstopna in uvozna vrata ne smejo odpirati proti javni cesti. Višine ograj ne smejo presegati 1.20 m.
(3) Oblikovanje podpornih zidov: Podporni zidovi naj bodo izvedeni v naklonu do višine max. 1,2 m, kamniti ali z izgledom kamnitih podpornih zidov in ozelenjeni. Višje oporne zidove je potrebno izvesti v kaskadah.
(lega objektov na zemljišču)
(1) Nove stanovanjske stavbe (nad terenom fasadni plašč in pod terenom zunanji rob objekta) se od parcelnih meja odmakne toliko, da ni motena sosednja posest in da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru parcele namenjene gradnji.
(2) Lega enostanovanjskih stavb mora slediti gradbeni meji 1. To je črta določena v grafičnem prikazu (lista 5 in 9), ki označuje skrajno mejo, do katere lahko seže enostanovanjska stavba (nad terenom fasadni plašč in pod terenom zunanji rob objekta) na parceli, namenjeni gradnji (nasproti javnim ali sosednjim zemljiškim parcelam). Nove stavbe ne smejo segati preko gradbene meje. Gradbena meja je določena:
– 5,00 m od roba cestnega sveta in
– 4,00 m od meje sosednjih zemljišč, namenjenih gradnji, oziroma 2,5 m s soglasjem lastnika sosednje parcele, namenjene gradnji.
Smer slemena: Enostanovanjske stavbe se umešča tako, da je daljša stranica vzporedna s plastnicami, kot kaže grafični prikaz št. 5: Zazidalna oziroma ureditvena situacija, in št. 9: Načrt parcelacije.
Kota pritličja se z višinsko koto določi glede na konfiguracijo terena v fazi projektiranja.
(3) Nezahtevni in enostavni objekti:
– Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti od meje sosednjih zemljišč oddaljeni najmanj 3 m, manjši odmik je mogoč le s soglasjem lastnika sosednje parcele, vendar ne manjši od 2,5 m.
– Odmiki ograj:
– Odmik ograje od sosednje parcele je minimalno 0,50 m.Med parcelami, namenjenimi gradnji, je ograja lahko postavljena tudi na parcelno mejo.
– Odmik ograj od zemljišč javnih cest je najmanj 1,00 m, razen če upravljavec ceste soglaša z manjšim odmikom.
– Odmik podpornih zidov:
– Podporni zidovi morajo biti od sosednjega zemljišča odmaknjeni najmanj 0,50 m. Med parcelami, namenjenimi gradnji, so lahko zgrajeni tudi na parcelno mejo.
– Odmik podpornih zidov od zemljišč javnih cest je najmanj 1,00 m, razen če upravljavec ceste soglaša z manjšim odmikom.
(odprte in zelene površine)
(1) Odprte in zelene površine so načrtovane, kot kaže grafični del (list 5), in sicer:
– območje, kjer je gradnja dopustna – parcela namenjena gradnji in
– območje, kjer gradnja ni dopustna – del zemljiške parcele, kjer je dopustna kmetijska raba, kot so: njive, travniki, sadovnjaki, zelenjavni vrtovi.
(2) Terase ob enostanovanjskih stavbah so shematsko prikazane v grafičnem delu. Glede na konfiguracijo terena in stavbo se terase locirajo in urejajo skladno s potrebami lastnika posameznega zemljišča.
(3) Višinske razlike: Pri urejanju okolice objektov se upošteva obstoječa konfiguracija terena. Zemeljska dela (izravnavanje, poglabljanje terena, nasipavanje in zasipavanje) se izvaja tako, da se ohranijo lastnosti terena. Višinske razlike na zemljišču se urejajo s travnatimi brežinami. V primerih, ko drugačna zavarovanja brežin niso mogoča, je dopustna gradnja podpornih zidov skladno s predpisanim oblikovanjem iz tega odloka. Kota urejenega terena na parcelni meji mora biti prilagojena sosednjemu zemljišču.
(4) Materiali: Uporabljajo se naravni materiali (kamen, les, rastline). Uporaba barvno agresivnih in drsečih materialov ni dopustna.
(5) Zasaditev:
– Na območju OPPN se ohranja in obnavlja visokodebelne sadovnjake.
– Pri novih zasaditvah se prednostno sadi visokodebelne sorte sadnega drevja.
– Ob stanovanjskih objektih mora biti na zelenih površinah posajeno vsaj eno visokodebelno sadno drevo.
– Sajenje invazivnih rastlinskih vrst ni dopustno.
– Rastline se sadijo tako, da ne ovirajo dostopa do javne infrastrukture.
(6) Pri urejanju okolice objektov mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa sanirati poškodbe, odstraniti začasne objekte, naprave in gradbeni material ter urediti okolico.
(pogoji za oblikovanje, dimenzioniranje in umeščanje površin za mirujoči promet)
(1) Parkirne površine se predvidijo v garaži oziroma znotraj dvorišča pripadajoče parcele, namenjene gradnji.
(2) Za posamezni objekt (enostanovanjska stavba z garažo) se zahteva najmanj 2 PM/stanovanje.
(parcela namenjena gradnji)
(1) Parcela namenjena gradnji je zemljišče, sestavljeno iz ene zemljiške parcele, na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo temu objektu.
(2) Velikost in oblika parcel namenjenih gradnji je razvidna iz grafičnega dela OPPN in do določitve dokončnih mej informativno obsega:
S1 | S2 | S3 | S4 | S5 | S6 | S7 |
615 m2 | 608 m2 | 610 m2 | 608 m2 | 590 m2 | 604 m2 | 495 m2 |
(3) Parcela se na terenu določi ob upoštevanju kakovosti obstoječih podatkov in v okviru dopustnih odstopanj, ki jih določajo predpisi s področja evidentiranja nepremičnin.
(4) Posestne meje parcele namenjene gradnji morajo biti urejene pred izdajo gradbenega dovoljenja.
(5) V kolikor bi zaradi gradnje prišlo do uničenja mejnih kamnov, je le-te investitor dolžan na svoje stroške pri pooblaščeni organizaciji za geodetske meritve postaviti v prvotno stanje.
3. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
(opremljenost z gospodarsko infrastrukturo)
V območju OPPN se načrtujejo naslednji infrastrukturni objekti in grajeno javno dobro:
– cestno omrežje,
– vodovodno omrežje,
– elektroenergetsko omrežje,
– telekomunikacijsko omrežje oziroma omrežje zvez,
– kanalizacijsko omrežje.
(prometne površine in obcestni prostor)
(1) Območje OPPN leži ob obstoječi dostopni javni poti (t.i. stara cesta Leše–Tržič), ki se navezuje na lokalno cesto Brezje–Leše; odsek št. 348071. Predvidene gradnje se navezujejo neposredno na urejeno obstoječo dostopno javno pot.
(2) Obstoječa dostopna javna pot se uredi tako, da cesta doseže karakteristični profil:
Vozišče | 2x2,00 m | 4,00 |
Bankina | 2x0,75 m | 1,50 |
Skupaj cestišče | | 5,50 |
V fazi projektiranja se za namen ureditve obstoječe dostopne javne poti geotehnično preveri zemljišče, višinsko preveri niveleto, določi potrebne elemente ceste, kot so: širina, vzdolžni in prečni naklon, prometna ureditev, odvodnjavanje in predvidi zaščitne in varnostne ukrepe, kot so: varnostna ograja in podporni zid. Pred začetkom del si mora investitor pridobiti projektno dokumentacijo PGD/PZI za ureditev dostopne obstoječe javne poti in skupinskega priključka in jo predložiti v potrditev Občini Tržič. Urejena obstoječa dostopna javna pot mora še naprej omogočati gospodarjenje z gozdom.
(3) Obstoječa dostopna javna pot leži južno od gradbene meje 2. To je črta, določena v grafičnem prikazu (lista 5 in 9), ki označuje skrajno mejo, do katere lahko seže objekt (cesta) in vodi po severozahodnem robu obstoječe ceste oziroma po severozahodni meji parcele št. 856/1 k.o. Leše.
Višinska kota ceste se glede na konfiguracijo terena določi v fazi projektiranja.
(4) Obračališče se zagotovi na parceli št. 764 k.o. Leše in je shematsko prikazano v grafičnem delu. Skladno s tehničnimi predpisi se projektira in izvede na način, ki zagotovi ustrezne elemente obračališča, kot so: obračalni radiji, širina in prečni skloni, tako da se omogoči dostop in obračanje tovornih, intervencijskih in komunalnih vozil.
(5) Obstoječa dostopna javna pot se izvede na način in pod pogoji, ki izhajajo iz Geotehničnega poročila o pogojih gradnje stanovanjskih objektov območja OPPN S2 Leše, Občina Tržič, INI, d.o.o., Ljubljana, 16. 6. 2014, Geološko in hidrološkega elaborata za območje OPPN S2 Leše v Lešah, Občina Tržič, Geotrias, družba za geološki inženiring, d.o.o., julij 2016, dop. julij 2017, dop. oktober 2017 in Idejne zasnove (IDZ), Ukrepi stabilizacije terena nad območjem urejanja prostora z oznako LEŠ 03, 0. Vodilna mapa in 8. Načrt izkopov in osnovne podgradnje, št. projekt.: GT – 200/17, Geotrias, družba za geološki inženiring, d.o.o., julij 2017, dop. oktober 2017 (v nadaljevanju: strokovne podlage s področja geologije in hidrologije).
(6) Obcestni prostor: Potrebne širitve obstoječe poti se izvedejo v smeri proti jugu – na zemljišča investitorjev. V obcestni prostor severno od ceste ni dopustno posegati.
(7) Uvozi: Uvozi na parcele, namenjene gradnji, so shematsko prikazani v grafičnem delu. Glede na konfiguracijo terena se uvozi locirajo in urejajo skladno s potrebami lastnika posameznega zemljišča. Dopustna je tudi gradnja in ureditev enega uvoza za dve stavbi.
(8) Predvidena rekonstrukcija in razširitev cestnega priključka na lokalno cesto poteka izven območja OPPN še po parceli št. 856/2, 758/3 in 758/2 k.o. Leše.
(odvodnjavanje padavinskih voda)
(1) Odvodnjavanje ceste: V sklopu ureditve obstoječe dostopne javne poti se uredi odvodnjavanje zaledne in površinske vode, vkopne brežine in odvodnjavanje cestnega telesa na način in pod pogoji, kot izhajajo iz strokovnih podlag s področja geologije in hidrologije. Na ustrezna mesta se locirajo cestni požiralniki; le-ti odvajajo meteorno vodo v kanal meteorne kanalizacije, ki je locirana pod voziščem ceste. Nadalje se vode preko propusta pod cesto in vtočnega jaška meteornih vod s peskolovom po robu območja OPPN speljejo v potok, lahko kot odprta struga. Odvodnjavanje dostopne javne poti mora biti urejeno tako, da ne bo prizadeto odvodnjavanje občinske lokalne ceste.
(2) Odvodnjavanje individualnih cestnih priključkov oziroma uvozov in hkrati vseh utrjenih površin z območja ureditev je potrebno urediti tako, da ne bo prizadeto odvodnjavanje obstoječe dostopne javne poti in odvodnjavanje občinske lokalne ceste.
(3) Odtok iz utrjenih in parkirnih površin se uredi tako, da ne bo prihajalo do onesnaževanja in iztokov nevarnih snovi v podtalje in vode.
(4) Padavinske vode s povoznih površin se preko lovilca olj odvaja na zemljišču investitorja in preko zbirnega kanala spelje v potok. V kolikor dopuščajo hidrogeološke razmere, naj se padavinske vode prioritetno ponikajo.
(5) Padavinske, drenažne in čiste zaledne vode se odvajajo oziroma ponikajo ne da bi prišlo do erodiranja, zamakanja ali poplavljanja okoliških površin ali poškodb na vodotokih ali objektih vodne infrastrukture. Večje količine vode ni dopustno spuščati na okoliški teren, da ne bi povzročile erozije ali destabilizirale zemljin.
(6) Odvajanje padavinskih voda, iztoka iz malih komunalnih čistilnih naprav in pobočnih zalednih izvirskih voda v naravne odvodnike – struge vodotokov, se predvidi na način, ki zmanjša hipni odtok voda z urbaniziranih površin; predvidi se zadrževanje voda pred iztokom v naravne površinske odvodnike. Iztok oziroma zadrževanje se ustrezno dimenzionirano glede na prevodno sposobnost vodotoka – recipienta dolvodno, na način, ki ne poslabša odtočne, poplavne in erozijske razmere dolvodno izpusta. Pri izteku v površinski odvodnik, iztočni objekt ne sega v pretočni profil vodotoka, oblikuje se v naklonu brežine; po potrebi se predvidi vgradnjo povratne zaklopke. V območju iztoka se predvidi ustrezno protierozijsko zaščito struge.
(7) Vse rešitve in ukrepe za ureditev sistema odvodnjavanja pobočnih zalednih izvirskih voda se ustrezno dimenzonira, glede na pričakovane vodne količine, terminsko predvidi in izvede pred začetkom urejanja ureditvenega območja. Odvodnjavanje zalednih izvirskih voda je dopustno urejati v odprtih strugah.
(8) Kaptaža meteorne vode iz močil: Na močilih se skladno z Idejno zasnovo Ukrepi stabilizacije terena nad območjem urejanja z oznako LEŠ3, Geotrias, julij 2017, dop. oktober 2017, izvede kaptaža meteorne vode z lovilnim objektom 2x2 m. Uredi se dotok vode in iztok v cevni prepust pod cesto. Cevni prepust se uredi s cevjo premera 40 cm, ki se naveže na obstoječ cevni prepust enakega premera. Na dolvodni strani močila 2 se uredi vtok v prefabricirane hudourniške kanalete. Iztok vode v območju potoka se uredi s kamenjem v betonu.
(9) Pri izvedbi del naj bo prisoten geolog, ki z vpisovanjem v gradbeni dnevnik na podlagi ocene določi morebitne dodatne ukrepe.
(odvajanje in čiščenje odpadnih voda)
(1) Odpadne vode: Za odvod komunalne odpadne vode iz objektov se predvidijo individualne male čistilne naprave (MČN) znotraj pripadajoče parcele namenjene gradnji; le-te so lahko locirane do maksimalno 30,00 m od obstoječe dostopne javne poti. Prav tako mora biti dostopen iztok očiščene odpadne vode iz MKČN. Lokacija MČN je informativno prikazana v grafičnem delu OPPN (list 6). Dopustna je gradnja skupne čistilne naprave s pripadajočim kanalizacijskim omrežjem.
(2) Predvidena ureditev poteka izven območja OPPN še po parcelah št. 765 in 914 k.o. Leše.
(1) Skladno s tehničnimi predpisi se predvidi izgradnja vodovoda ustreznih dimenzij od t.i. starega, opuščenega zajetja Leše na parceli št. 769/1 k.o. Leše do območja urejanja pod urejeno obstoječo dostopno javno pot. Ob soglasju Vodne skupnosti Leše je dopustna tudi druga tehnična rešitev ali navezava na obstoječi vodovod.
(2) Za vsako stanovanjsko hišo se predvidi en samostojen vodovodni priključek. Lokacija vodovodnih jaškov oziroma vstopa priključne cevi se predvidi v sklopu uvoza na parcelo, namenjeno gradnji. Vsakemu porabniku se zagotovi možnost individualnega merilnega mesta.
(3) Predvidena ureditev poteka izven območja OPPN še po parceli št. 769/1 k.o. Leše.
(elektroenergetsko omrežje)
(1) Za napajanje novih porabnikov na obravnavanem območju je potrebno zgraditi nov NN izvod iz obstoječe TP 965 Leše Jambor. NN omrežje se gradi s podzemnimi kabli do priključno merilnih omaric lociranih na parcelnih mejah, ki so dostopne z javnih površin.
(2) Pred pričetkom gradbenih del se mora izvajalec seznaniti z natančno lokacijo elektroenergetskih vodov in naročiti zakoličbo elektroenergetskih vodov. Kjer se bodo gradbeni posegi izvajali v območju tras obstoječih elektroenergetskih vodov, je potrebno predvideti njihovo prestavitev izven območja gradbenih posegov oziroma predvideti njihovo zaščito v skladu z veljavnimi predpisi. Pri vseh gradbenih delih v bližini elektroenergetskih vodov mora biti zagotovljen nadzor s strani distribucijskega podjetja Elektro Gorenjska.
(3) Predvidena ureditev poteka izven območja OPPN še po parcelah št. 856/2, 769/28, 769/2, 769/11 in 855/2 k.o. Leše.
(telekomunikacijsko omrežje)
(1) Stanovanjske stavbe znotraj območja OPPN se lahko priključujejo na telekomunikacijsko kabelsko omrežje Telekoma Slovenije d.d. Priključna točka je obstoječi telekomunikacijski drog v bližini hiše Leše 3 na lokaciji x: +443211 in y: +134897.
(2) Za priklop objektov na javno telekomunikacijsko omrežje Telekoma Slovenije se izdela projekt telekomunikacijskega omrežja (mapa 6) v skladu s predvideno dejavnostjo in potrebami.
(3) Po zemljiščih območja potekajo obstoječe telekomunikacijske naprave Telekoma Slovenije d.d. (KKO), ki jih je pred pričetkom del potrebno označiti, prestaviti in ustrezno zaščititi.
(4) Investitorji predvidenih objektov morajo za vključitev objektov na javno telekomunikacijsko omrežje omogočiti Telekomu Slovenije d.d. izvedbo telekomunikacijskega omrežja po izdelani dokumentaciji, izdati soglasja za prekop tangiranih zemljišč in podpisati pogodbo o ustanovitvi služnostne pravice na tangiranih parcelah.
(5) Vsa dela v zvezi z zaščito in prestavitvami tangiranih telekomunikacijskih naprav pri posegih v prostor izvede Telekom Slovenije, d.d.
(6) Predvidena ureditev poteka izven območja OPPN še po parcelah št. 769/28, 769/33, 856/2 k.o. Leše.
(ogrevanje in obnovljivi viri energije)
(1) Ogrevanje objektov se ureja individualno, skladno z energetsko zakonodajo. Za ogrevanje objektov je ob upoštevanju drugih določil tega odloka dopustna uporaba dodatnih, obnovljivih virov energije v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.
(2) Morebitni alternativni viri energije so dopustni in se določijo v fazi projektiranja.
(križanja in približevanja komunalnih vodov)
Pri izgradnji prometne, komunalne in energetske infrastrukture je potrebno upoštevati priporočljive minimalne razdalje približevanja in križanja komunalnih vodov ter njihove varovalne pasove po veljavnih predpisih.
4. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine
(varovanje kulturne dediščine)
(1) Načrtovane ureditve se nahajajo v območju dediščinske kulturne krajine Leše pri Tržiču – Kulturna krajina, EŠD 28960. V bližini je tudi območje naselbinske dediščine Leše pri Tržiču – Vas, EŠD 11003. Na območju urejanja ni objektov ali območij, ki bi bili razglašeni za kulturni spomenik oziroma spomeniško območje. Na območju urejanja ni registriranih arheoloških najdišč.
Območji kulturne dediščine sta razvidni iz prikaza stanja prostora, ki je obvezna priloga tega akta, in drugih uradnih evidenc.
(2) Za območje dediščinske kulturne krajine, navedene v prejšnjem odstavku, velja varstveni režim, določen v občinskem prostorskem načrtu.
(3) Za vsak poseg je predhodno potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje po predpisih s področja varstva kulturne dediščine.
(4) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja tudi splošen arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče.
(5) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Lastnik zemljišča/investitor naj o dinamiki gradbenih del pisno obvesti pristojno službo (Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije OE Kranj) vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del.
5. Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave
(1) Na območju OPPN so naslednji naravovarstveni statusi:
– Območje daljinskega vpliva posebnega ohranitvenega območja (območja Natura 2000) ident. št. 513000285 Karavanke (Uredba o posebnih varstvenih območjih, območjih Natura 2000 (Uradni list RS, št. 49/04, 110/04, 59/07 in 43/08, 8/12, 33/13 in 3/14)),
– Kvalifikacijska vrsta:
– Netopir mali podkovnjak (Rhinolophus hipposideros),
– Habitatni tip:
– Javorovi gozdovi (Tilio-Acerion) v grapah in na pobočnih gruščih,
– Naravna vrednota ident. št. 2778 Peračica s pritoki (Pravilnik o določitvi in varstvu naravnih vrednot, Uradni list RS, št. 111/04, 70/06, 58/09 in 93/10),
– Na meji ekološko pomembnega območja ident. št. 27200 Brezje pri Tržiču (Uredba o ekološko pomembnih območjih, Uradni list RS, št. 48/04 in 33/13).
(2) Varstvene usmeritve za kvalifikacijsko vrsto mali podkovnjak (Rhinolophus hipposideros) in habitatni tip na območju daljinskega vpliva posega in na biotsko raznovrstnost so:
– Za osvetljevanje vseh zunanjih površin se uporabijo le popolnoma zasenčena svetila, ki ne oddajajo svetlobe nad vodoravnico; namestijo naj se svetila z vgrajenim sistemom za samodejni vklop/izklop.
– Ohranja in obnavlja naj se obstoječo drevesno in grmovno vegetacijo v okolici objektov.
– Ohranja in obnavlja naj se strukturiran gozdni rob z zveznim prehodom od zelnate in grmovne vegetacije k drevesni.
V času gradnje ali urejanja se preprečuje prašenje z odkritih delov območja. Raznos materialov z gradbišča v primeru prevozov po javnih prometnih površinah je potrebno preprečevati tako, da se:
– skrajša transportne poti na najmanjšo možno mero,
– transportna vozila prekriva,
– kadar prekrivanje ni mogoče, se sipke materiale vlaži.
(1) Posege v tla se izvede tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal.
(2) Pri izvedbi del se uporabljajo transportna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni, in materiali, za katera obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje.
(3) Izkopan material se sproti uporablja za vgrajevanje oziroma se začasno deponira na mestu naslednje predvidene gradnje, postavitve ali ureditve.
(4) Odlaganje okolju neškodljivih rušitvenih in izkopnih materialov z obveznim deponiranjem za bodoče investitorje se zagotovi na parcelah namenjenih gradnji.
(varovanje voda in zaščitni ukrepi)
(1) Posege v vode, vodna in priobalna zemljišča, zemljišča na varstvenih in ogroženih območjih ter kmetijska, gozdna in stavbna zemljišča je treba programirati, načrtovati in izvajati tako, da se ne poslabšuje vodni režim in stanje voda, da se ohranja naravne procese (tudi poplavljanje in razlivanje na neurbaniziranih površinah), omogoča varstvo pred škodljivim delovanjem voda in ohranjanje naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov, kar mora biti v projektni dokumentaciji ustrezno prikazano in dokazano.
(2) Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen za izjeme, ki jih določa področni predpis. Prav tako so prepovedane dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki bi lahko imeli škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča, ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja, onemogoči obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov.
(3) Odlaganje odpadnega gradbenega, rušitvenega in izkopnega materiala na priobaina in vodna zemljišča, na brežine in v pretočne profile vodotokov ni dovoljeno. Nasipavanje retenzijskih površin, zasipavanje pretočnih profilov vodotokov, potokov in izvirnih vod ter sprožanje erozijskih procesov ni dovoljeno. Na vodno in priobalno zemljišče je prepovedano:
– odlagati in pretovarjati nevarne snovi v trdni, tekoči ali plinasti obliki,
– odlaganje ali pretovarjanje odkopanih ali odpadnih materialov ali drugih podobnih snovi,
– odlaganje odpadkov.
(4) Ohranja se naravna obvodna zarast.
(1) Pri projektiranju, gradnji in obratovanju objektov in naprav morajo projektanti, izvajalci in investitorji skladno z veljavnimi zakonskimi predpisi upoštevati določbe o maksimalnih dovoljenih ravneh hrupa za taka okolja.
(2) Območje OPPN skladno s predpisom, ki opredeljuje mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju sodi v III. območje varstva pred hrupom. V tovrstnih območjih raven hrupa ne sme preseči mejnih vrednosti, ki znašajo 60 dB v dnevnem oziroma 50 dB v nočnem času.
(1) V območju se na krajevno običajen način uredi zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov. Lokacija ekološkega otoka je razvidna iz grafičnega dela (list 6) in je pri avtobusni postaji. Z odpadki je potrebno ravnati v skladu s predpisi in pogoji pooblaščene organizacije za odvoz.
(2) Za odlaganje komunalnih odpadkov se na parceli objekta, ob dogovoru z izvajalcem zbiranja in odvoza odpadkov, uredi prostor za ločeno zbiranje odpadkov, ki bo dostopen pooblaščeni organizaciji za odvoz.
(3) V času gradbenih del je investitor dolžan zagotoviti, da izvajalci gradbenih del na gradbišču hranijo ali začasno skladiščijo odpadke, ki nastajajo pri gradbenih delih, ločeno po vrstah gradbenih odpadkov iz klasifikacijskega seznama odpadkov tako, da ne onesnažujejo okolja in da je zbiralcem gradbenih odpadkov omogočen dostop za njihov prevzem. Gradbeni odpadki se odlagajo na območju odlagališč, ki so registrirana za sprejem gradbenih odpadkov.
6. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
(rešitve in ukrepi za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Z OPPN dodatne rešitve in ukrepi v zvezi z obrambo niso predvideni.
(2) Pri načrtovanju se upoštevajo prostorski, gradbeni in tehnični ukrepi varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Upošteva se projektni pospešek (ag) območja, ki je 0,175 g. Vsi objekti morajo biti grajeni potresno varno.
(proti erozijska in proti plazljiva zaščita)
(1) Načrtovane ureditve se nahajajo:
– glede na opozorilno karto: v območju srednje erozijske nevarnosti in v območju velike podvrženosti plazenju,
– glede na izsledke strokovnih podlag s področja geologije in hidrologije: v stabilnem območju.
(2) Upoštevajo se rešitve in ukrepi za zagotavljale ustrezne stopnje stabilnosti in varnosti poselitve iz geotehničnega poročila in geološko in hidrološkega elaborata.
(3) V fazah projektiranja in gradnje se preveri možnost zatekanja talnih zalednih voda v vkopane oziroma kletne etaže objektov – preverba hidrogeoloških razmer. V kolikor so kletne etaže ogrožene, je potrebno predvideti ukrepe in objekte projektirati tako, da ne bo prihajalo do škodljivega vpliva. Prav tako se pred gradnjo preveri pritisk zemljine na vkopane oziroma kletne dele stavb.
(5) Pogoji temeljenja objektov:
Temeljenje vseh objektov se izvede pod pogoji, ki izhajajo iz geotehničnega poročila in geološko in hidrološkega elaborata. Kvaliteto temeljnih tal za vsak objekt posebej preveri geomehanik. Pooblaščen strokovnjak s področja geomehanike pisno potrdi ustreznost in varnost vsakega objekta.
(6) Glede na analizo stabilnosti, ki izhaja iz strokovnih podlag s področja geologije in hidrologije, niso potrebni ukrepi dodatne stabilizacije brežine nad obstoječo, dostopno javno potjo. Skladno z izsledki strokovnih podlag s področja geologije in hidrologije, se na brežini nad obstoječo, dostopno javno potjo priporoča vzpostavitev geodetske mreže. Skladno z Načrtom izkopov in osnovne podgradnje se izdela sistem geodetskega opazovanja z izvedbo štirih geodetskih stebrov.
(1) Pri projektiranju se upoštevajo prostorski, gradbeni in tehnični ukrepi varstva pred požarom, s katerimi bodo zagotovljeni:
– pogoji za varen umik ljudi, živali in premoženja,
– potrebni odmiki med obstoječo dostopno javno potjo in obstoječimi objekti ali ustrezna protipožarna ločitev,
– prometne površine za intervencijske površine,
– viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
(2) Požarna varnost obstoječih objektov se med gradnjo in po njej ne sme poslabšati; zagotovljeni morajo biti neovirani in varni dovozi, dostopi ter delovne površine za intervencijska vozila, viri vode za gašenje.
7. Etapnost izvedbe prostorske ureditve
(1) Gradnjo je dopustno izvesti v eni ali več etapah; faznost ene gradnje je mogoča pod pogojem, da se le-ta navezuje na obstoječe omrežje povezav in predstavlja smiselno zaključeno celoto.
(2) Pred gradnjo vsake stavbe je potrebno predhodno zagotoviti ustrezno komunalno in prometno opremo, vključno s predpisanim številom parkirnih mest za ureditev, ki se bo realizirala.
(3) Ureditev obstoječe dostopne javne poti se lahko izvaja samostojno, vendar kot predpogoj za gradnjo stanovanjskih stavb.
8. Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev
(1) Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja, če se poiščejo prostorsko, tehnološko, prometno, ekonomsko, geološko, hidrološko, geomehansko ali tehnično utemeljene oziroma primernejše rešitve. Odstopanja so možna pod pogojem, da ni ogroženo zavarovano območje, ter je zagotovljena požarna in zdravstvena varnost objektov in ljudi.
(2) Za dopustna odstopanja po tem odloku se štejejo odstopanja infrastrukturnih objektov in grajenega javnega dobra ter križanja komunalnih vodov z lokalno cesto, ki niso določena s tem odlokom. K vsaki rešitvi križanja komunalnih vodov z lokalno cesto morajo investitorji oziroma upravljavci takega voda predhodno pridobiti soglasje investitorjev, upravljavca lokalne ceste oziroma upravljavcev tangiranih komunalnih vodov.
(3) Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo.
(4) Odstopanja velikosti objektov so predpisana v 12. členu tekstualnega in so prikazana v grafičnem delu tega odloka.
(5) Odstopanja glede lege objektov so predpisana v 14. členu tekstualnega dela in so prikazana v grafičnem delu tega odloka. Enostanovanjske stavbe morajo, ne glede na odstopanje, ohraniti smer slemena iz tega odloka.
9. Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta
(1) Odlok o OPPN preneha veljati v primeru, da ga pristojni organ občine razveljavi.
(2) V primeru prenehanja veljavnosti OPPN se območje ureja skladno s splošnimi in posebnimi določbami Občinskega prostorskega načrta Občine Tržič.
(3) Usmeritve glede namenske rabe: Na območju zemljiške parcele, ki ni namenjena gradnji, to so jugovzhodni deli zemljiških parcel, ki se približajo vodotoku, kjer je dopustna kmetijska raba, kot so: njive, travniki, sadovnjaki, zelenjavni vrtovi in kjer gradnje ali umestitve objektov niso dopustne, se izvzame iz območij stavbnih zemljišč (SS) in se določi ustrezno območje kmetijskih zemljišč (K).
(4) Usmeritve glede oblikovanja stavb: Fasade objekta morajo biti bele ali v svetlih pastelnih tonih zemeljskih in peščenih barv; živobarvne fasade niso dovoljene. Za fasade je dopustno uporabiti tudi omet in vertikalno položen les. Vsi leseni deli na fasadah se obdelajo enotno v naravni barvi lesa. Dopustne so obloge iz naravnega kamna. Ograje balkonov ali gankov morajo biti izvedene v lesenem opažu. Dopustno je odpiranje strešin s strešnimi okni, klasičnimi in pultnimi frčadami. Možna je izvedba čopov v matični strešini. Strešna kritina naj bo nesvetleča v svetlejših sivih tonih.
(5) Usmeritve za oblikovanje odprtega prostora: Zemeljska dela (izravnavanje, poglabljanje terena, nasipavanje in zasipavanje) se izvaja tako, da se ohranijo lastnosti terena. Višinske razlike na zemljišču se urejajo s travnatimi brežinami. V primerih, ko drugačna zavarovanja brežin niso mogoča, je dopustna gradnja podpornih zidov. Kota urejenega terena na parcelni meji mora biti prilagojena sosednjemu zemljišču. Uporabljajo se naravni materiali (kamen, les, rastline). Uporaba barvno agresivnih in drsečih materialov ni dopustna. Ohranja se visokodebelne sadovnjake, pri novih zasaditvah pa se prednostno sadi visokodebelne sorte sadnega drevja. Sajenje invazivnih rastlinskih vrst ni dopustno. Dopustne so žive meje rastlinskih vrst: zimzelena kalina (Ligustrum vulgare), rumeni dren (Cornus mas), navadni gaber (Carpinus betulus), navadna trdoleska (Euonymus europaeus) in navadni šipek (Rosa canina), leseni plotovi, vereje in lese ali kombinacija žive meje z leso.
10. Opremljanje stavbnih zemljišč
(opremljenost zemljišč za gradnjo)
(1) Za izvedbo stanovanjskih objektov, ki so načrtovani s tem občinskim podrobnim prostorskim načrtom, investitorji zagotovijo izgradnjo naslednje komunalne opreme in druge gospodarske javne infrastrukture:
– ureditev obstoječe dostopne javne poti s priključkom na lokalno cesto LC 348 071,
– vodovodno omrežje,
– elektroenergetsko NN omrežje,
– telekomunikacijsko omrežje,
– kanalizacijsko omrežje.
(2) Na podlagi Odloka o programu opremljanja in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Tržič (Uradni list RS, št. 74/16) se za predvidene stanovanjske objekte, ki se nahajajo v obračunskem območju za cestno omrežje in se priključujejo na obstoječe cestno omrežje, odmeri komunalni prispevek v skladu s sprejetim programom opremljanja.
(3) Obstoječo dostopno javno pot lahko po pridobitvi uporabnega dovoljenja občinski upravni organ kategorizira in podeli status grajenega javnega dobra lokalnega pomena.
(1) OPPN in priloge so na vpogled na pristojnem oddelku Občine Tržič.
(2) Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-0001/2014
Tržič, dne 15. decembra 2017
mag. Borut Sajovic l.r.
