Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odločba US, 45/94 – odločba US, 57/94, 14/95, 20/95 – odločba US, 63/95 – obvezna razlaga, 9/96 – odločba US, 44/96 – odločba US, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 59/99 – odločba US, 70/00, 100/00 – sklep US, 16/02 – sklep US, 51/02), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – UPB, 14/13 – popr., 101/13) in 7. člena Statuta Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 87/15 – UPB) je Svet Mestne občine Slovenj Gradec na 35. redni seji dne 17. 1. 2018 sprejel
o proračunu Mestne občine Slovenj Gradec za leto 2018
S tem odlokom se za proračun Mestne občine Slovenj Gradec za leto 2018 (v nadaljnjem besedilu: proračun) določajo višina proračuna, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine.
Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih:
A | BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV | v EUR |
KONTO | NAZIV KONTA | SPREJETI PRORAČUN 2018 |
1 | 2 | 3 |
I. | SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) | 19.539.567,76 |
| TEKOČI PRIHODKI (70+71) | 15.006.172,33 |
70 | DAVČNI PRIHODKI (700+703+704) | 11.947.225,12 |
700 | DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK | 9.519.101,26 |
703 | DAVKI NA PREMOŽENJE | 2.170.123,86 |
704 | DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE | 258.000,00 |
71 | NEDAVČNI PRIHODKI (710+711+712+713+714) | 3.058.947,21 |
710 | UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOHODKI OD PREMOŽENJA | 1.788.552,00 |
711 | TAKSE IN PRISTOJBINE | 5.000,00 |
712 | GLOBE IN DRUGE DENARNE KAZNI | 20.000,00 |
713 | PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV | 5.065,88 |
714 | DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI | 1.240.329,33 |
72 | KAPITALSKI PRIHODKI (720+722) | 1.429.005,00 |
720 | PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV | 45.805,00 |
722 | PRIHODKI OD PRODAJE ZEMLJIŠČ IN NEOPREDM. SRED. | 1.383.200,00 |
73 | PREJETE DONACIJE (730) | 0,00 |
730 | PREJETE DONACIJE IZ DOMAČIH VIROV | 0,00 |
74 | TRANSFERNI PRIHODKI (740) | 3.104.390,43 |
740 | TRANSFERNI PRIHODKI IZ DRUGIH JAVNOFINAN. INSTITUC. | 2.629.922,12 |
741 | PREJETA SREDSTVA IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA IZ SREDSTEV EVROPSKE UNIJE | 474.468,31 |
II. | SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) | 21.418.543,79 |
40 | TEKOČI ODHODKI (400+401+402+403+409) | 5.633.392,96 |
400 | PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM | 1.564.605,38 |
401 | PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOC. VARNOST | 238.608,94 |
402 | IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE | 3.600.554,64 |
403 | PLAČILA DOMAČIH OBRESTI | 62.624,00 |
409 | REZERVE | 167.000,00 |
41 | TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413+414) | 6.806.962,77 |
410 | SUBVENCIJE | 80.600,00 |
411 | TRANSFERI POSAMEZNIKOM, GOSPODINJSTVOM | 3.261.982,00 |
412 | TRANSFERI NEPRIDOBITNIM ORGANIZ. IN USTANOVAM | 865.614,00 |
413 | DRUGI TEKOČI DOMAČI TRANSFERI | 2.580.200,77 |
414 | TEKOČI TRANSFERI V TUJINO | 18.566,00 |
42 | INVESTICIJSKI ODHODKI (420) | 8.714.420,06 |
420 | NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV | 8.714.420,06 |
43 | INVESTICIJSKI TRANSFERI (430) | 263.768,00 |
431 | INVESTICIJSKI TRANSFERI PRAVNIM IN FIZ. OSEBAM, KI NISO PRORAČ. UPORABNIKI | 95.000,00 |
432 | INVESTICIJSKI TRANSFERI PRORAČUNSKIM UPORABNIKOM | 168.768,00 |
III. | PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ/PRESEŽEK (I.-II.) | –1.878.976,03 |
B | RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB | |
75 IV. | PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750) | 50.000,00 |
750 | PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL | 50.000,00 |
751 | PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV | 0,00 |
44 V. | DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440) | 50.000,00 |
440 | DANA POSOJILA | 50.000,00 |
441 | POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV IN FIN. NALOŽB | 0,00 |
VI. | PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITAL. DELEŽEV (IV.-V.) | 0,00 |
C | RAČUN FINANCIRANJA | |
50 VII. | ZADOLŽEVANJE (500) | 876.517,00 |
500 | DOMAČE ZADOLŽEVANJE | 876.517,00 |
55 VIII. | ODPLAČILO DOLGA (550) | 750.717,00 |
550 | ODPLAČILA DOMAČEGA DOLGA | 750.717,00 |
IX. | SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) | –1.753.176,03 |
X. | NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) | 125.800,00 |
XI. | NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) | 1.878.976,03 |
XII. | STANJE SRED. NA RAČUNIH NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA | 1.753.176,03 |
Splošni del občinskega proračuna – odhodki, sestavljen po funkcionalni klasifikaciji po področjih proračunske porabe, in posebni del, sestavljen po ekonomski klasifikaciji javnofinančnih prejemkov in izdatkov na ravni podskupin kontov sta priloga k temu odloku.
3. POSTOPKI IZVRŠEVANJA PRORAČUNA
Uporabniki sredstev proračuna prevzemajo obveznosti samo za namene in do višine, določene v posebnem delu proračuna.
Sredstva proračuna se med letom nakazujejo uporabnikom kot mesečne akontacije, praviloma v višini ene dvanajstine. Pri tem se upošteva zapadlost uporabnikovih obveznosti in likvidnostno stanje proračuna. Sredstva za druge odhodke se nakazujejo na podlagi računov, pogodb, pisnih zahtevkov in sklepov.
Poraba sredstev in sofinanciranje prejemnikov proračunskih sredstev za posamezno nalogo, ki ni izrecno opredeljena z drugimi predpisi, se opredeli s pogodbo oziroma s kriteriji, ki jih določi župan ali javni natečaj. Sredstva, za katere ni določenih kriterijev z zakonskimi predpisi, se v posebnem delu proračuna razporedijo na podlagi programov, ki jih potrdi župan.
Programi iz prejšnjega odstavka se oddajo s pogodbo. Župan v roku 60 dni po sprejemu proračuna uskladi programe v okviru sprejetega proračuna.
Če se med letom znatno spremeni delovno področje ali pristojnost proračunskega uporabnika, se mu sorazmerno zmanjša oziroma poveča obseg sredstev.
Če se po sprejemu proračuna vplača namenski prejemek, ki zahteva sorazmeren namenski izdatek, ki v proračunu ni izkazan ali ni izkazan v zadostni višini, se v višini dejanskih prejemkov povečata obseg izdatkov finančnega načrta neposrednega uporabnika in proračuna.
(namenski prihodki in odhodki proračuna)
Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena Zakona o javnih financah1, tudi naslednji prihodki:
– prihodki požarne takse, ki se uporabijo za sofinanciranje nalog varstva pred požarom;
– transferni prihodki iz državnega proračuna za investicije in tekočo porabo;
– prejeta sredstva iz EU in drugih tujih institucij za investicije in tekočo porabo;
– prejeta sredstva za odpravljanje posledic naravnih nesreč;
– kupnine in najemnine za stanovanja, ki se uporabijo za nakup, izgradnjo in vzdrževanje stanovanj;
– koncesijske dajatve;
– prihodki od najemnin za upravljanje javne komunalne infrastrukture (parkirnine, čistilna naprava, javna infrastruktura, Kocerod), ki se uporabijo za namene glavnega programa:
– 1302 – cestni promet in infrastruktura,
– 1603 – komunalna dejavnost,
– 1502 – zmanjševanje onesnaženja, kontrola in nadzor;
– pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest, ki se nameni za vzdrževanje gozdnih cest;
– prihodki od občanov, ki se namenijo za namene, za katere se pobirajo;
– prihodki od komunalnega prispevka, ki se namenijo za gradnjo komunalne opreme;
– prihodki od turistične takse, ki se uporabijo za spodbujanje razvoja turizma;
– vnovčene garancije in drugi instrumenti zavarovanja;
– drugi prihodki, ki jih občina prejme namensko za financiranje določenih nalog.
Če se po sprejemu proračuna vplača namenski prejemek, ki zahteva sorazmeren namenski izdatek, ki v proračunu ni izkazan ali ni izkazan v zadostni višini, se v višini dejanskih prejemkov povečata obseg izdatkov finančnega načrta neposrednega uporabnika in proračun.
Namenska sredstva, ki niso bila porabljena v preteklem letu, razen sredstva, ki jih neposredni uporabnik doseže z lastno dejavnostjo, se prenesejo v proračun za tekoče leto.
Za obseg prenesenih sredstev se povečata obseg sredstev v finančnem načrtu uporabnika, na katerega se nanašajo, in proračun.
(prerazporejanje pravic porabe)
Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna za leto izvrševanja.
O prerazporeditvah pravic porabe med proračunskimi postavkami znotraj finančnega načrta odloča župan na predlog skrbnika proračunske postavke, pri čemer proračunska postavka, ki se povečuje, ne sme presegati:
– pri proračunskih postavkah do vključno 50.000,00 EUR 20% obsega posamezne proračunske postavke v sprejetem proračunu;
– pri proračunskih postavkah nad 50.000,00 EUR 10 % obsega posamezne proračunske postavke v sprejetem proračunu.
Prerazporeditev sredstev na proračunsko postavko je možna na račun ustreznega zmanjšanja sredstev na eni ali več proračunskih postavk v finančnem načrtu neposrednega proračunskega uporabnika, če s tem ni ogroženo izvajanje nalog, za katera so bila sredstva zagotovljena.
Skrbniki proračunskih postavk in za finance pristojen organ lahko samostojno prerazporejajo pravice porabe med konti in podkonti v okviru iste proračunske postavke.
Župan o izvršenih prerazporeditvah polletno poroča mestnemu svetu.
Uporabniki proračunskih sredstev so dolžni pri porabi proračunskih sredstev upoštevati predpise Zakona o javnih naročilih.
(največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let)
V breme proračuna se lahko prevzema obveznosti s pogodbami, ki zahtevajo plačilo v prihodnjih letih, za posamezno tekočo ali investicijsko nalogo, če so za ta namen že planirana sredstva v proračunu tekočega leta.
Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere ne sme presegati 25 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika.
Za investicije, katerih izvedba presega višino dovoljenega obsega pravice porabe v tekočem proračunu in možnost predobremenitev proračuna naslednjega leta iz zgornjega odstavka, se lahko razpiše javno naročilo v okviru vrednosti investicijskega programa, ki ga potrdi občinski svet. Proračunski uporabnik lahko s tem predobremeni proračun prihodnjih let za posamezni projekt oziroma investicijsko nalogo do načrtovane višine sredstev v načrtu razvojnih programov.
Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 25 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika.
Omejitve iz drugega in četrtega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika, in prevzemanje obveznosti za pogodbe za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov ter prevzemanje obveznosti za pogodbe, ki se financirajo iz namenskih sredstev EU, namenskih sredstev finančnih mehanizmov in sredstev drugih donatorjev.
Obveznosti, ki bodo zahtevale plačilo v prihodnjih letih, se prioritetno vključijo v proračun leta, na katerega se nanašajo.
Dinamika izvrševanja investicijskih namenov, opredeljenih v finančnem načrtu neposrednega uporabnika, se usklajuje v okviru razpoložljivih prilivov in ob upoštevanju namenskih sredstev.
O izdatkih investicijskega značaja, opredeljenih v finančnem načrtu neposrednega uporabnika – občinski organi in uprava – odloča župan s potrditvijo načrta nabav in gradenj in programa investicijskih transferov.
Prioriteta v izvajanju investicijskih nalog neposrednih proračunskih uporabnikov je dokončanje začetih investicij in nalog, za katere je opredeljeno sofinanciranje s strani države oziroma Evropske unije.
(spremljanje in spreminjanje načrta razvojnih programov)
Neposredni uporabnik vodi evidenco projektov iz veljavnega načrta razvojnih programov.
Spremembe veljavnega načrta razvojnih programov so uvrstitev projektov v načrt razvojnih programov in druge spremembe projektov.
Neposredni uporabnik mora v 30 dneh po uveljavitvi proračuna uskladiti načrt razvojnih programov z veljavnim proračunom. Neusklajenost med veljavnim proračunom in veljavnim načrtom razvojnih programov je dopustna le v delih, kjer se projekti financirajo z namenskimi prejemki.
Po preteku roka iz prejšnjega odstavka o spremembi vrednosti veljavnih projektov do 20 % izhodiščne vrednosti odloča župan, ki lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Občinski svet odloča o uvrstitvi projektov v veljavni načrt razvojnih programov in o spremembi vrednosti projektov nad 20 % izhodiščne vrednosti projektov.
Projekte, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, neposredni uporabnik uvrsti v načrt razvojnih programov v 30 dneh po uveljavitvi proračuna.
Neposredni uporabnik usklajuje spremembe proračunskih virov v veljavnem načrtu razvojnih programov za prihodnja leta znotraj podprograma sprejetega načrta razvojnih programov za posamezno leto.
Proračunski sklad je račun proračunske rezerve, oblikovane po zakonu o javnih financah.
Proračunska rezerva se v letu 2018 oblikuje v višini 63.000,00 EUR.
(posredni proračunski uporabniki)
Posredni proračunski uporabniki sredstev proračuna so dolžni pristojnim organom občinske uprave predložiti program dela in finančni načrt za leto 2018 ter poročila o realizaciji programov in o porabi sredstev po namenih za preteklo leto, po predpisih oziroma metodologiji ekonomske klasifikacije javnofinančnih tokov.
Posredni proračunski uporabniki so dolžni dodatno predložiti podatke za analizo poslovanja, ki jih zahteva župan, nadzorni odbor ali za finance pristojen organ občinske uprave.
Župan je pooblaščen, da odloča:
– v primeru neenakomernega pritekanja prihodkov o kratkoročni zadolžitvi, največ do 5 % sprejetega proračuna;
– o pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja do višine 21.000,00 evrov;
– o uporabi sredstev proračunske rezerve do višine 2.100,00 evrov in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet;
– o odpisu oziroma delnem odpisu dolga dolžniku, če bi bili stroški postopka izterjave v nesorazmerju z višino terjatve, vendar največ do višine 450,00 evrov.
Za zakonito in namensko uporabo sredstev, ki so proračunskemu uporabniku razporejena iz proračuna, je odgovoren predstojnik organa, zavoda, društva oziroma poslovodni organ uporabnika sredstev.
Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan. Župan lahko za izvrševanje proračuna pooblasti tudi druge osebe.
4. OBSEG ZADOLŽEVANJA IN POROŠTEV MESTNE OBČINE IN JAVNEGA SEKTORJA
Mestna občina Slovenj Gradec se bo v letu 2018 dolgoročno zadolžila do višine 876.517,00 EUR za izvrševanje občinskega proračuna za investicije, predvidene v občinskem proračunu.
Obseg poroštev mestne občine za izpolnitev obveznosti javnih zavodov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je Mestna občina Slovenj Gradec, v letu 2018 ne sme preseči skupne višine glavnic 80.000,00 EUR.
Posredni uporabniki občinskega proračuna, javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv se lahko v letu 2018 zadolžijo do skupne višine 300.000,00 EUR.
(obseg zadolževanja občine za upravljanje z dolgom občinskega proračuna)
Za potrebe upravljanja občinskega dolga se mestna občina lahko v letu 2018 zadolži do višine 250.000,00 EUR.
5. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
V obdobju začasnega financiranja Mestne občine Slovenj Gradec v letu 2019, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep župana.
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št 410-0063/2017
Slovenj Gradec, december 2017
Mestne občine Slovenj Gradec
Andrej Čas l.r.
1 Prvi odstavek 43. člena ZJF: Namenski prejemki proračuna so donacije, namenski prejemki proračunskega sklada, prihodki od lastne dejavnosti neposrednih uporabnikov, prihodki od okoljskih dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, prihodki od okoljskih dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov, prihodki od prodaje ali zamenjave državnega oziroma občinskega stvarnega premoženja in odškodnine iz naslova zavarovanj. Z zakonom, ki se nanaša na izvrševanje državnega proračuna, oziroma v odloku, s katerim se sprejme občinski proračun, se lahko določijo tudi druge vrste namenskih prejemkov in izdatkov proračuna.
