Na podlagi drugega odstavka 37. člena v zvezi s prvim odstavkom 62. člena in na podlagi drugega odstavka 11. člena Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (Uradni list RS, št. 80/10, 106/10 – popr., 57/12 in 61/17 – ZUreP-2) v zvezi s 27. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (Uradni list RS, št. 57/12) izdaja Vlada Republike Slovenije
o državnem prostorskem načrtu za prenosni plinovod M3/1 Ajdovščina–Šempeter pri Gorici
(podlaga državnega prostorskega načrta)
(1) S to uredbo se v skladu z Odlokom o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04, 33/07 – ZPNačrt, 57/12 – ZPNačrt-B in 61/17 – ZUreP-2) in Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04, 33/07 – ZPNačrt, 57/12 – ZPNačrt-B in 61/17 – ZUreP-2) sprejme državni prostorski načrt za prenosni plinovod M3/1 Ajdovščina–Šempeter pri Gorici (v nadaljnjem besedilu: državni prostorski načrt).
(2) Grafični del državnega prostorskega načrta, iz katerega je razvidno območje tega načrta, je kot priloga sestavni del te uredbe.
(3) Državni prostorski načrt je v decembru 2017 pod številko projekta 10361 izdelalo podjetje PROJEKT, d. d., Nova Gorica.
(1) Ta uredba določa: načrtovane prostorske ureditve, območje državnega prostorskega načrta, pogoje glede namembnosti posegov v prostor, njihove lege, velikosti in oblikovanja, pogoje glede križanj oziroma prestavitev gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra ter priključevanja prostorskih ureditev nanje, merila in pogoje za parcelacijo, pogoje celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, upravljanja voda, varovanja zdravja ljudi, obrambe države ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe prostorske ureditve, druge pogoje in zahteve za izvajanje državnega prostorskega načrta, dopustna odstopanja in nadzor.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so grafično prikazane v državnem prostorskem načrtu, ki je skupaj z obveznimi prilogami v tiskani obliki na vpogled na ministrstvu, pristojnem za prostor, in pri službah, pristojnih za urejanje prostora v Mestni občini Nova Gorica in občinah Ajdovščina, Renče - Vogrsko, Šempeter - Vrtojba in Miren - Kostanjevica.
(3) Za ta državni prostorski načrt sta bila izvedena postopek celovite presoje vplivov na okolje v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, in postopek presoje sprejemljivosti vplivov izvedbe planov na varovana območja v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave.
(4) Presoja vplivov na okolje ni bila narejena, ker se je postopek priprave tega državnega prostorskega načrta končal po petem odstavku 62. člena Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (Uradni list RS, št. 80/10, 106/10 – popr., 57/12 in 61/17 – ZUreP-2). Investitor mora pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja pridobiti sklep ministrstva, pristojnega za presojo vplivov na okolje, o ugotovitvi, ali je za nameravani poseg v okolje treba izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje po predpisih, ki urejajo varstvo okolja.
(5) Oznake, navedene v 3., 4., 5., 6., 7., 8., 9., 10., 11., 14., 19., 23., 30., 31., 54. in 62. členu te uredbe, so oznake objektov in ureditev iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta.
II. NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE
(načrtovane prostorske ureditve)
S tem državnim prostorskim načrtom se načrtujejo naslednje prostorske ureditve:
– gradnja prenosnega plinovoda M3/1 (v nadaljnjem besedilu: plinovod M3/1) od sprejemno-oddajne čistilne postaje M3/1 na kompresorski postaji Ajdovščina (v nadaljnjem besedilu: SOČP-M3/1 na KP Ajdovščina) do mejne merilno-regulacijske postaje Vrtojba (v nadaljnjem besedilu: MMRP Vrtojba) in naprej do slovensko-italijanske meje,
– gradnja SOČP-M3/1 na KP Ajdovščina,
– gradnja sekcijskih zapornih postaj BSx8-M3/1, BSx9-M3/1 in BSx10-M3/1,
– gradnja odcepa razdelilna merilna regulacijska postaja Šempeter (v nadaljnjem besedilu: odcep RMRP Šempeter),
– gradnja dveh sprejemno-oddajnih čistilnih postaj M3/1 na MMRP Vrtojba (v nadaljnjem besedilu: SOČP-M3/1 na MMRP Vrtojba),
– gradnja dostopnih poti do sekcijske zaporne postaje BSx10-M3/1 in odcepa RMRP Šempeter,
– izvedba sistema katodne zaščite,
– gradnja kabelske kanalizacije za vgradnjo optičnega kabla,
– ureditev pripadajoče in prilagoditev obstoječe prometne, energetske, komunalne ter telekomunikacijske infrastrukture in vseh drugih ureditev, ki so nujno potrebne za gradnjo in nemoteno delovanje načrtovanih ureditev,
– izvedba gradbenotehničnih podpornih ukrepov za zaščito plinovoda M3/1 pri poteku po reliefno razgibanih območjih,
– izvedba hidrotehničnih ukrepov za ureditev prečkanj vodotokov in odvajanja zalednih voda,
– odstranitev in prestavitev objektov, odstranitev rastja pred gradnjo ter končna krajinska ureditev.
III. OBMOČJE DRŽAVNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
(območje državnega prostorskega načrta)
(1) Območje državnega prostorskega načrta v skladu z geodetskim načrtom obsega zemljišča ali dele zemljišč s parcelnimi številkami v naslednjih katastrskih občinah:
1. Območje gradnje plinovoda M3/1 in objektov na njem, vključno z delovnim pasom ob plinovodu M3/1, sistemi katodne zaščite, stalnimi in začasnimi dostopnimi potmi, priključki na infrastrukturna omrežja, preureditvami obstoječe energetske in komunalne infrastrukture, gradbišči, začasnimi odlagališči materiala, območji gradbenotehničnih podpornih ukrepov in hidrotehničnih ukrepov za ureditev prečkanj vodotokov in odvajanja zalednih voda ter začasnimi deponijami za skladiščenje plinovodnih cevi:
– k. o. Batuje (2386): 978, 979, 980, 982, 987, 988, 989, 990/1, 990/2, 991, 993, 996, 999, 1002, 1007, 1008, 1009, 1014, 1018, 1020, 1021, 1022, 1023, 1025, 1027, 1028, 1030, 1032, 1034, 1037/1, 1037/2, 1038, 1041, 1044, 1046, 1053, 1054, 1056, 1057, 1068/3, 1072/1, 1072/3, 1072/4, 1073, 1075/3, 1075/4, 1075/5, 1075/6, 1076/1, 1076/3, 1076/4, 1081, 1082/3, 1082/4, 1084, 1088/2, 1090, 1092/1, 1092/2, 1095/1, 1095/2, 1097/1, 1097/2, 1098, 1101/2, 1102/2, 1104, 1117, 1119, 1120, 1123, 1124/2, 1125/1, 1127/1, 1128/1, 1128/2, 1129, 1130/1, 1132/1, 1132/2, 1134, 1135, 1137, 1138, 1140, 1141, 1144, 1149/86, 1149/89, 1150/53, 1150/57, 1150/58, 1150/59, 1150/60, 1150/61, 1150/62, 1150/63, 1150/64, 1150/67, 1150/68, 1150/69, 1150/70, 1150/72, 1150/73, 1150/153, 1150/155, 1150/160, 1153, 1527/1, 1527/30, 1527/31, 1527/33, 1527/35, 1527/37, 1527/39, 1527/40, 1527/51, 1527/52, 1527/59, 1527/62, 1527/77, 1527/78, 1527/79, 1527/80, 1527/82, 1527/94, 1527/96, 1527/116, 1527/117, 1527/127, 1527/128, 1527/130, 1527/152, 1527/153, 1527/158, 1527/161, 1527/164, 1527/165, 1528, 1531, 1538/2, 1538/4, 1539/1, 1539/10, 1539/16, 1540/1, 1540/2, 1544/2, 1544/3, 1545/1 in 1546/1;
– k. o. Budanje (2379): 2682/1, 2683, 2772, 2773/5, 2774, 2775, 2776 in 2777;
– k. o. Bukovica (2319): 505/1, 516/9, 516/10, 516/11, 516/12, 518/21, 518/25, 518/26 in 662;
– k. o. Črniče (2384): 938/1, 938/2, 938/4, 939/1, 939/3, 939/4, 939/5, 940/1, 941, 945/3, 946/65, 946/66, 946/67, 946/68, 946/69, 946/70, 946/71, 946/72, 946/93, 946/94, 946/95, 946/96, 946/118, 946/120, 946/121, 946/140, 946/141, 946/142, 946/143, 946/147, 946/171, 946/176, 946/184, 946/186, 946/190, 946/191, 947, 948, 949, 950, 952/1, 952/2, 954/1, 954/2, 955, 956, 957/2, 958/1, 959/1, 959/5, 959/6, 961, 962, 1004/2, 1004/3, 1025/1, 1025/3, 1052/1, 1052/2, 2533, 2533, 2534, 2535/1, 2535/2 in 2561/2;
– k. o. Dobravlje (2390): 1933, 1934, 1935, 1936, 1937, 1938, 1939, 1940, 1941, 1942, 1944, 1945, 1949, 1951, 1953, 1954, 1955, 1956, 1957, 1958, 1959, 1960, 1961, 1962, 1963, 1984, 1997, 1998, 1999, 2000, 2053, 2054, 2067/1, 2067/2, 2068/1, 2073, 2074, 2075, 2159, 2160, 2161, 2162, 2163, 2164, 2165, 2166, 2168, 2172, 2173, 2186, 2188, 2189, 2190, 2191, 2192, 2193, 2194, 2195, 2196, 2197, 2198, 2199, 2200/1, 2200/2, 2201, 2202, 2203, 2205, 2206, 2224, 2333 in 2335;
– k. o. Dornberk (2335): 7068, 7069, 7070, 7082/1, 7082/2, 7082/3, 7082/4, 7155, 7157, 7159, 7165, 7173/2, 7178, 7323/1, 7323/3, 8023, 8031/2, 8247, 8249, 8250, 8251, 8252, 8279, 8287, 8288, 8289, 8290, 8291, 8292, 8313, 8319, 8322, 8323, 8324, 8325, 8326 in 8328;
– k. o. Kamnje (2388): 2539, 2728, 2729, 2730/1, 2730/2, 2731, 2732, 2733, 2734, 2735, 2736, 2737, 2738, 2739, 2740, 2741, 2742, 2743, 2774, 2775, 2776/1, 2776/2, 2776/3, 2777, 2778/1, 2778/2, 2779, 2780, 2781, 2782, 2783, 2784, 2785, 2786, 2787, 2788, 2789, 2790, 2791, 2792, 2793, 2794, 2796, 2797, 2798, 2799, 2800, 2801, 2802/1, 2803, 2804, 2805, 2806, 2807, 2808, 2809 in 2813;
– k. o. Miren (2325): 44, 46, 47, 48/1, 48/2, 49/1, 49/2, 50/2, 51, 52/1, 52/2, 52/3, 53/1, 53/2, 54, 55/1, 60/1, 60/6, 60/7, 60/8, 60/9, 64/1, 64/2, 64/3, 64/4, 64/5, 65/1, 65/2, 66/2, 67/1, 67/2, 68/1, 69/1, 69/2, 70/1, 649/6, 678/1, 678/2, 679/2 in 679/6;
– k. o. Prvačina (2320): 755/4, 755/9, 755/10, 755/12, 755/14, 755/15, 755/18, 755/19, 755/20, 755/21, 755/28, 755/29, 755/31, 755/32, 755/34, 755/35, 755/40, 755/42, 755/44, 755/45, 755/46, 755/47, 755/50, 755/52, 756/1, 756/2, 756/3, 756/5, 759/1, 759/2, 760/1, 760/3, 780/2, 781/3, 781/4, 782, 787/1, 787/2, 789/3, 801/1, 802/2, 806/1, 810, 831/2, 831/7, 831/10, 833, 839, 842/1, 842/2, 934/1, 939/1, 939/2, 940, 945, 946/3, 946/5, 946/6, 946/7, 946/8, 946/9, 946/10, 946/88, 946/89, 946/90, 946/91, 1530/3, 1530/4, 1533, 1534/1 in 1544/2;
– k. o. Selo (2387): 210, 211/4, 211/5, 211/6, 211/7, 211/9, 211/10, 211/11, 211/12, 211/13, 211/14, 211/15, 211/16, 211/17, 211/18, 211/19, 211/21, 1255/21, 1255/22, 1255/23, 1255/24, 1255/25, 1255/26, 1255/27, 1255/28, 1255/29, 1255/30, 1255/31, 1255/32, 1255/33, 1255/34, 1255/35, 1255/36, 1255/37, 1255/38, 1255/39, 1255/40, 1255/41, 1255/43, 1255/44, 1255/45, 1255/46, 1255/47, 1255/48, 1255/49, 1255/50, 1255/56, 1255/58, 1255/59, 1255/60, 1255/61, 1329/3, 1340/1, 1346, 1349, 1350/1, 1356, 1357, 1358, 1359, 1360, 1361, 1362, 1363, 1364, 1365, 1366, 1367, 1368, 1369, 1370, 1371, 1372, 1373, 1374, 1375, 1376, 1377, 1378, 1379, 1380, 1381, 1382, 1383, 1384, 1385, 1386, 1387, 1388, 1389, 1390, 1391, 1392, 1393, 1394, 1395, 1396, 1397, 1398, 1399, 1400, 1401, 1402, 1403, 1404, 1405, 1406, 1407, 1408, 1409, 1410, 1411, 1413, 1414, 1415, 1416, 1417, 1418, 1421, 1422, 1423, 1424, 1425, 1426, 1427, 1428, 1429, 1430, 1431, 1432, 1434, 1435, 1436, 1448, 1449, 1450, 1451, 1452, 1453, 1454, 1455/1, 1455/2, 1456, 1457, 1458/1, 1458/2, 1459, 1460, 1461, 1462, 1463, 1464, 1465, 1466, 1469, 1470, 1471, 1472, 1473, 1520, 1521, 1522, 1523, 1524, 1525, 1526, 1527, 1528/1, 1528/2, 1537, 1539 in 1540;
– k. o. Šempeter (2315): 421/2, 421/4, 432/1, 432/3, 433/1, 445/1, 445/2, 445/3, 446/1, 446/2, 447/1, 447/2, 448, 450/1, 451/2, 790/5, 835/5, 835/6, 835/7, 860/2, 861/1, 865/1, 865/2, 865/3, 866/2, 867/1, 867/2, 868/1, 868/2, 869/1, 869/2, 870/1, 870/2, 871/1, 872/1, 872/4, 873, 874/1, 874/2, 874/3, 874/4, 875, 876/1, 877, 878, 879/1, 880/1, 881/1, 881/2, 882/2, 883/1, 884/1, 887, 888/1, 889/1, 889/2, 890/1, 890/2, 890/4, 892, 903, 904/4, 904/6, 904/7, 907, 908, 909/1, 911/1, 911/2, 912, 913, 917, 920/1, 920/3, 920/4, 920/5, 920/6, 921/1, 921/2, 921/4, 921/5, 921/6, 921/8, 928/5, 928/6, 928/7, 930/2, 930/3, 930/4, 930/5, 930/6, 931/1, 932/1, 932/2, 932/4, 933/3, 933/4, 933/5, 934/2, 935/3, 935/5, 935/8, 935/9, 938/2, 943, 944/2, 944/3, 945/2, 946/1, 961, 962/1, 962/2, 962/3, 963, 965/1, 965/2, 966, 967/1, 967/3, 968, 977, 978, 979, 980, 981, 984, 985, 986/1, 986/4, 995/1, 996, 1026, 1028/1, 1036/3, 1036/4, 1040, 1042, 1043, 1044, 1046/1, 1047, 1048, 1049, 1050, 1051/1, 1051/10, 1294/1, 1294/2, 1310, 1311/2, 1312/2, 1316/2, 1316/3, 1316/4, 1316/5, 1316/6, 1316/7, 1316/8, 1317/2, 1318/1, 1318/3, 1318/5, 1318/6, 1318/7, 1318/8, 1318/9, 1319/1, 1319/2, 1319/8, 1324/1, 1324/2, 1324/3, 1325, 1326/1, 1326/3, 1326/4, 1328, 1329/1, 1334, 1335, 1337/1, 1338/1, 1339, 1340, 1341, 1342, 1343, 1344, 1345, 1379, 1382, 1383, 1385, 1386, 1387, 1388/1, 1389, 1390/1, 1391/1, 1392, 1393, 1394, 1395, 1396, 1397, 1398, 1399, 1401, 1405, 1406, 1407, 1413, 1733, 1734, 1735, 1736, 1737/1, 1737/2, 1737/3, 1738, 1739, 1740, 1741, 1742, 1743, 1744, 1746, 1747, 1748, 1749, 1750, 1755, 1758, 1759, 1760, 1776/1, 1786, 1787/1, 1788, 1789/1, 1789/2, 1790/1, 1790/2, 1790/3, 1790/4, 1790/5, 1790/6, 1791/1, 1791/2, 1791/3, 1792/1, 1792/2, 1793/1, 1793/2, 1793/3, 1793/4, 1793/5, 1793/6, 1793/7, 1796/3, 1796/8, 1796/9, 1797/1, 1797/6, 1798/1, 1799, 1820/1, 1820/9, 1835, 1836, 1837/1, 1837/2, 1837/3, 1837/4, 1838/1, 1838/2, 1838/3, 1838/4, 1838/5, 1838/6, 1838/8, 1838/9, 1839/1, 1839/2, 1839/3, 1839/4, 1840/1, 1840/2, 1844/1, 1844/2, 1844/3, 1844/4, 1844/5, 1847/12, 1855/3, 1855/5, 1856/1, 1856/2, 1856/3, 1856/4, 1857/1, 1857/2, 1857/3, 1857/5, 1857/6, 1858/1, 1858/3, 1858/4, 1858/5, 1858/6, 1859/1, 1859/3, 1859/4, 1859/6, 1859/7, 1859/8, 1860/1, 1860/3, 1860/4, 1860/5, 1860/6, 1860/7, 1860/8, 1861/2, 1861/4, 1861/5, 1861/6, 1861/7, 1861/8, 1862/1, 1862/3, 1862/4, 1862/5, 1862/6, 1862/7, 1864/1, 1864/2, 1864/3, 1864/4, 1864/6, 1864/9, 1864/10, 1864/11, 1864/12, 1865/1, 1865/2, 1866/1, 1866/2, 1866/3, 1866/4, 1867/1, 1867/2, 1867/3, 1867/4, 1868/1, 1868/2, 1868/3, 1868/4, 1869/1, 1869/4, 1870/1, 1871/1, 1871/2, 1871/6, 1871/7, 1871/8, 1871/9, 1871/10, 1872/1, 1872/2, 1872/3, 1873/1, 1873/2, 1873/3, 1874/1, 1874/2, 1874/3, 1874/4, 1875/1, 1875/2, 1875/3, 1875/4, 1875/5, 1875/6, 1878/1, 1878/2, 1878/3, 1878/4, 1880/1, 1880/3, 1883/3, 1884/3, 1885/1, 2160/1, 2160/2, 2160/3, 2161/1, 2161/2, 2161/3, 2162/1, 2162/2, 2163/1, 2163/2, 2163/3, 2164/1, 2164/2, 2164/3, 2165/1, 2165/2, 2165/3, 2165/4, 2166/1, 2166/2, 2166/3, 2167/1, 2167/2, 2167/3, 2167/4, 2167/5, 2167/6, 2168, 2580, 2605, 2606, 2607, 2608, 2612, 2613, 2615, 2621, 2622/1, 3390/1, 3391/1, 3391/2, 3391/3, 3391/4, 3391/5, 3391/7, 3391/8, 3391/9, 3391/10, 3391/11, 3391/12, 3391/13, 3391/14, 3391/15, 3391/16, 3391/17, 3391/19, 3392/1, 3392/2, 3393/1, 3393/2, 3395/1, 3436/3, 3436/4, 3441/2, 3446/4, 3446/5, 3447/3, 3447/5, 3447/6, 3449/1, 3450/1, 3451/1, 3459/3, 3461, 3462/3, 3464/1, 3464/3, 3464/5, 3464/6, 3464/7, 3464/8, 3464/9, 3464/10, 3464/11, 3464/12, 3464/13, 3464/14, 3464/15, 3464/16, 3464/17, 3464/18, 3464/19, 3464/20, 3464/21, 3464/22 in 3471;
– k. o. Šturje (2380): 2025/1, 2025/2, 2029, 2030, 2031, 2046, 2047, 2050, 2052, 2053, 2063, 2064, 2070, 2071, 2073/1 in 2079;
– k. o. Ustje (2393): 1017/2, 1072, 1073, 1122/3, 1150, 1153/1, 1153/2, 1153/3, 1153/4, 1158/1, 1159, 1160, 1162, 1169, 1170, 1172/1, 1172/2, 1173, 1174, 1175, 1176, 1187/1, 1187/2, 1188, 1189, 1190/1, 1190/2, 1194, 1195, 1197, 1201/1, 1201/2, 1203/1, 1203/2, 1204, 1208/1, 1208/2, 1209/2, 1270, 1428/4, 1437/3, 1555/1, 1555/2, 1555/3, 1556, 1557, 1558, 1559, 1560, 1561, 1562, 1575, 1576, 1577, 1578/1, 1578/2, 1579/1, 1579/2, 1580, 1581, 1582, 1583, 1584, 1585, 1586, 1587, 1588, 1589, 1591, 1592, 1594, 1595, 1596/1, 1596/2, 1597, 1601, 1602, 1603, 1604/1, 1604/2, 1605, 1606, 1607, 1608, 1609, 1610, 1611, 1612, 1740/1, 1740/2, 1741, 1743, 1744/1, 1744/3, 1744/4, 1744/5, 1745, 1750, 1751, 1752, 1753, 1754, 1755, 1756, 1757, 1758, 1759, 1760, 1761, 1762, 1763, 1770, 1771, 1772, 1773, 1774, 1775, 1776, 1784, 1785, 1786, 1787, 1788, 1789, 1790, 1791, 1792/1, 1794, 1795, 1797, 1798, 1799, 1800, 1801, 1804, 1805, 1806, 1807, 1808, 1809, 1810, 1811, 1812, 1813/1, 1814, 1816, 1819, 1821, 1825, 1828, 1830, 1832/1, 1832/2, 1836, 1837, 1839, 1840 in 1841;
– k. o. Velike Žablje (2394): 1898 in 1899;
– k. o. Vipavski Križ (2391): 228, 229, 230, 234, 235/1, 236, 237, 238, 240, 241, 242, 245, 246, 414, 417, 418, 419, 425/3, 426, 481, 2347, 2348/1, 2348/3, 2349/2, 2349/3, 2350/1, 2351, 2354, 2355/1, 2355/2, 2356/2, 2366/4, 2368/1, 2368/2, 2368/3, 2371/2, 2375, 2376, 2378, 2398/1, 2428/3, 2430/2, 2437, 2438/2, 2438/3, 2441, 2442, 2443, 2444, 2446, 2448/2, 2450, 2451, 2453, 2725, 2728/1, 2743, 2745/2, 2745/3, 2750, 2752/2, 2753/1, 2754/1, 2755/1, 2760, 2761/1, 2761/3, 2761/4, 2762/1, 2767/1, 2806, 2807/2, 2811/3, 2869, 2870, 2950, 2952/1, 2952/2, 2953, 2955, 2956/1, 2956/2, 2957, 2958, 2959, 2960, 2961, 2963, 2964, 2965/2, 2965/3, 3022, 3573, 3574, 3575, 3576, 3577, 3579, 3580, 3581, 3582, 3583, 3584, 3585, 3586, 3587, 3588, 3589, 3590, 3593, 3594, 3595, 3596, 3597, 3598, 3599, 3600, 3601, 3602, 3603, 3604, 3605, 3606, 3607, 3610, 3611, 3621, 3622, 3623, 3624, 3625, 3638, 3639, 3640, 3641, 3642, 3643, 3644, 3645, 3646, 3647, 3648, 3649/1, 3649/2, 3649/3, 3649/4, 3649/5, 3650, 3651, 3652, 3653, 3654, 3655, 3656, 3657, 3658, 3659, 3660, 3661, 3662, 3663, 3664, 3665, 3666/1, 3666/2 in 3667;
– k. o. Vogrsko (2314): 145, 149/7, 150/4, 150/5, 150/7, 150/8, 150/9, 150/11, 150/12, 150/13, 150/16, 151/2, 151/3, 152/1, 152/3, 153/6, 153/10, 153/15, 153/16, 153/17, 153/24, 153/25, 153/26, 153/27, 153/28, 153/29, 153/30, 153/41, 286/3, 286/13, 286/20, 286/22, 286/23, 286/24, 290/1, 290/2, 290/3, 290/5, 290/6, 291/1, 293/18, 293/34, 686/4, 686/16, 792/1, 792/3, 792/5, 792/6, 792/8, 792/9, 792/12, 792/13, 792/14, 794/1, 794/2, 794/3, 794/4, 794/5, 794/6, 795/1, 795/2, 795/3, 795/4, 795/5, 795/6, 795/7, 795/8, 810/2, 810/3, 816/2, 819/1, 819/2, 819/3, 819/6, 823/1, 823/2, 823/7, 823/23, 823/24, 823/25, 823/27, 826/4, 826/35, 828, 829/2, 829/3, 829/4, 829/5, 842/1, 842/3, 842/4, 843/1, 843/2, 843/3, 848/1, 849/1, 849/2, 849/3, 852/1, 852/2, 854/2, 859/1, 859/2, 859/3, 859/4, 859/5, 860/1, 860/3, 860/4, 860/6, 860/7, 860/13, 860/14, 860/16, 861/1, 861/3, 861/4, 861/5, 862/1, 862/2, 862/4, 864, 999/1, 999/2, 1007/1, 1008/1, 1065/1, 1088, 1089/1, 1091/1, 1092, 1093, 1094, 1095/2, 1095/4, 1095/5, 1095/6, 1095/7, 1096/3, 1096/4, 1096/5, 1097/1, 1100/2, 1114/1, 1114/7, 1119/4, 1129/2, 1129/5, 1129/15, 1129/19, 1139/38, 1142/1, 1142/2, 1142/3, 1142/5, 1142/8, 1142/9, 1142/10, 1142/11, 1142/14, 1144/1, 1144/3, 1415, 1416/1, 1417, 1418, 1419, 1420, 1421, 1422, 1423, 1424, 1425, 1426, 1427, 1428/1, 1428/2, 1429, 1430, 1431, 1432, 1433, 1434, 1435, 1436, 1437, 1438, 1439, 1440, 1441, 1442, 1443, 1446, 1447 in 1448/1;
– k. o. Vrtojba (2316): 95/1, 97/2, 104, 105/5, 105/8, 106/1, 107/3, 135/4, 135/5, 136/1, 136/2, 137/1, 137/2, 137/3, 137/4, 138/1, 138/2, 139/1, 139/2, 140/1, 140/2, 141/1, 141/2, 143, 144/1, 144/2, 145, 146, 147, 148, 149/1, 149/2, 150, 151, 152/1, 153/1, 153/2, 153/3, 153/4, 154/1, 154/2, 155/2, 155/3, 156/2, 156/3, 157/3, 157/4, 158/3, 158/4, 164/2, 164/3, 166/2, 166/3, 896/1, 896/2, 897/3, 897/4, 897/5, 897/6, 898, 899/1, 899/2, 906, 907, 908, 911/1, 911/2, 912/2, 914/1, 914/2, 915, 916/1, 922/3, 923/1, 923/2, 924/1, 924/2, 925/1, 925/2, 926/1, 926/2, 927/1, 927/2, 928, 929/3, 929/4, 929/5, 929/6, 932/3, 932/4, 932/5, 932/6, 935/1, 935/4, 936/1, 936/4, 937/1, 937/4, 938/1, 938/2, 939/1, 939/2, 941/1, 941/2, 942/1, 942/2, 943/1, 945/1, 946/1, 948/1, 960/4, 961, 966, 967, 968, 969, 970, 974/1, 975/1, 976/1, 977/1, 978/1, 979, 980, 981, 1005/2, 1143, 1144/1, 1144/2, 1145, 1146, 1147, 1148/1, 1149/1, 1150/1, 1151/1, 1152/1, 1154/3, 1154/4, 1155/1, 1156/1, 1164/4, 1189/1, 1193, 1194, 1195, 1196/1, 1198/1, 1199/1, 1200/1, 1201/1, 1202, 1203, 1204, 1205, 1206, 1208, 1209, 1210, 1230, 1232, 1233, 1235/1, 1235/2, 1235/3, 1235/4, 1236, 1237, 1238/1, 1238/2, 1239, 1240, 1241, 1242, 1243, 1244, 1284, 1285, 1286, 1287, 1288, 1289, 1290, 1291, 1292, 1293, 1294, 1295, 1296, 1297, 1298, 1299, 1300, 1301, 1302/1, 1302/2, 1303, 1304, 1305, 1306, 1307, 1308, 1309, 1310, 1311, 1312, 1313/1, 1313/2, 1314, 1315, 1316, 1317, 1318/1, 1318/2, 1319, 1320, 1321, 1322, 1323, 1324, 1325/3, 1402, 1403, 1404/2, 1405/2, 1406, 1407, 1408, 1409/1, 1409/2, 1409/3, 1410, 1411, 1412, 1413, 1414, 1416/1, 1416/2, 1417, 1418, 1419, 1420/1, 1420/2, 1421, 1436, 1437, 1438/1, 1455, 1456, 1457, 1458/2, 1458/3, 1458/4, 1459/3, 1459/4, 1459/5, 1460/1, 1460/2, 1460/3, 1460/4, 1461/1, 1461/2, 1461/3, 1461/4, 1462/1, 1462/2, 1463, 1464, 1465/1, 1465/2, 1466, 1467, 1468, 1469, 1470, 1471, 1472, 1473, 1474, 1475/2, 1476/2, 1477/2, 1478/2, 1479/2, 1480/2, 1481/2, 1482/2, 1483/2, 1484/2, 1485/1, 1485/3, 2347/1, 2347/2, 2347/4, 2348/1, 2348/2, 2349/1, 2349/2, 2351/1, 2351/2, 2351/3, 2351/4, 2352/1, 2352/2, 2353, 2354, 3569/2, 3569/4, 3570/2, 3571/1, 3582/6, 3583/1, 3583/2, 3585/2, 3586/1, 3586/8, 3587/5, 3589/2, 3602/1, 3602/3 in 3610.
2. Območje izključne rabe za SOČP-M3/1 na KP Ajdovščina, sekcijske zaporne postaje BSx8-M3/1, BSx9-M3/1, BSx10-M3/1, odcepa RMRP Šempeter in SOČP-M3/1 na MMRP Vrtojba, vključno s stalnimi dostopnimi potmi do teh objektov znotraj območja državnega prostorskega načrta:
– k. o. Batuje (2392): 1132/1;
– k. o. Budanje (2379): 2773/5, 2774, 2775, 2776 in 2777;
– k. o. Dobravlje (2390): 2189, 2190 in 2191;
– k. o. Šempeter (2315): 965/1, 1789/1, 1789/2, 1790/1, 1790/2, 1790/4, 1798/1 in 3391/17;
– k. o. Vrtojba (2316): 1459/4, 1460/2, 1461/2, 1462/1 in 1463.
3. Območje sistemov katodne zaščite, elektroenergetskih, vodovodnih in telekomunikacijskih priključkov in prestavitve obstoječe energetske in komunalne infrastrukture znotraj območja državnega prostorskega načrta:
– k. o. Batuje (2392): 1132/1, 1132/2, 1134 in 1149/89;
– k. o. Budanje (2379): 2775;
– k. o. Šempeter (2315): 1028/1, 1311/2, 1312/2, 1319/1, 2613, 2615, 3393/1, 3446/4, 3446/5, 3450/1, 790/5, 835/5, 835/6, 835/7, 874/4, 877, 878, 879/1, 880/1, 881/1, 881/2, 882/2, 883/1, 884/1, 887, 888/1, 889/1, 890/1, 903, 904/4 in 904/7;
– k. o. Ustje (2393): 1197, 1201/1, 1201/2, 1203/1, 1203/2, 1208/2, 1428/4, 1744/1, 1744/3, 1744/4, 1745, 1750, 1751, 1754, 1755, 1757, 1758, 1759, 1760, 1770, 1771, 1784, 1791, 1798, 1799, 1800 in 1801;
– k. o. Vogrsko (2314): 1007/1, 1008/1, 1089/1, 1091/1, 1092, 1094, 1095/2, 1095/4, 1095/5, 1097/1, 1142/1, 1142/14, 150/8, 151/2, 153/10, 286/22, 286/24, 290/2, 290/6, 291/1, 860/13, 860/4 in 862/1.
4. Območje začasne deponije za skladiščenje plinovodnih cevi med gradnjo znotraj območja državnega prostorskega načrta:
– k. o. Bukovica (2319): 516/9, 516/10, 516/11, 516/12, 518/21, 518/25, 518/26 in 662;
– k. o. Šempeter (2315): 3471.
5. Območje odstranitev in prestavitev objektov znotraj območja državnega prostorskega načrta:
– k. o. Batuje (2386): 1527/1;
– k. o. Selo (2387): 211/12 in 1329/3;
– k. o. Šempeter (2315): 445/1, 448, 865/1, 871/1, 872/1, 873, 874/4, 913, 978, 1043, 1044, 1746, 1747, 3390/1 in 3391/17;
– k. o. Vipavski Križ (2391): 2376, 2438/2, 2438/3, 2443 in 2444;
– k. o. Vogrsko (2314): 290/2;
– k. o. Vrtojba (2316): 135/4, 152/1, 156/2, 924/2, 926/1, 937/1, 1146, 1147, 1292, 1293, 1310, 1458/2 in 1464.
(2) Območje državnega prostorskega načrta je določeno s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo. Koordinate tehničnih elementov so razvidne iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Prikaz območja načrta z načrtom parcel – listi št. 3.1–3.18.
(1) Na območju državnega prostorskega načrta so glede na zasedbo ali omejitev rabe zemljišč opredeljene naslednje rabe zemljišč:
1. območje izključne rabe na območju SOČP-M3/1 na KP Ajdovščina, sekcijskih zapornih postaj BSx8-M3/1, BSx9-M3/1, BSx10-M3/1, odcepa RMRP Šempeter in SOČP-M3/1 na MMRP Vrtojba za objekte energetske infrastrukture in ureditev stalnih dostopnih poti do objektov energetske infrastrukture;
2. območje omejene rabe:
– zemljišča na območju 5 m od osi plinovoda M3/1 obojestransko zunaj območij izključne rabe,
– zemljišča za ureditev in prestavitev pripadajoče energetske, komunalne in telekomunikacijske infrastrukture zunaj območij izključne rabe,
– zemljišča za ureditev sistema katodne zaščite zunaj območij izključne rabe,
– zemljišča za izvedbo gradbenotehničnih podpornih ukrepov in hidrotehničnih ukrepov za ureditev prečkanj vodotokov in odvajanja zalednih voda zunaj območij izključne rabe;
3. območje začasne rabe so zemljišča na območju gradbišč, začasnih dostopnih poti in začasnih odlagališč materiala zunaj območij izključne in omejene rabe.
(2) Zemljiščem na območju izključne rabe za sekcijski zaporni postaji BSx9-M3/1, BSx10-M3/1 in odcep RMRP Šempeter se določi namenska raba E – območje energetske infrastrukture. Ta zemljišča so namenjena izključno za gradnjo, obratovanje in vzdrževanje plinovoda ter so razvidna iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Prikaz območja načrta z načrtom parcel – listi št. 3.1–3.18 ter so določena kot parcele nadzemnega objekta plinovoda M3/1. Objekti SOČP-M3/1 na KP Ajdovščina, sekcijska zaporna postaja BSx8-M3/1 in SOČP-M3/1 na MMRP Vrtojba se uredijo v celoti na območjih, ki so glede na namensko rabo prostora že določena kot območja energetske infrastrukture (E).
(3) Na območju omejene in začasne rabe so kmetijska in gozdna zemljišča ter območja stanovanj, območja centralnih dejavnosti, območja proizvodnih dejavnosti, posebna območja, območja zelenih površin, območja prometnih površin in območja energetske infrastrukture. Zemljiščem na območju omejene in začasne rabe se namenska raba ne spreminja.
(4) Pogoji za ureditve na zemljiščih omejene in začasne rabe so določeni v 17. do 41. členu te uredbe.
IV. POGOJI GLEDE NAMEMBNOSTI POSEGOV V PROSTOR, NJIHOVE LEGE, VELIKOSTI IN OBLIKOVANJA
(1) Trasa plinovoda M3/1 v dolžini približno 29,3 km poteka od KP Ajdovščina do MMRP Vrtojba in naprej do slovensko-italijanske meje pri naselju Miren, kjer se poveže s plinovodnim sistemom v Republiki Italiji. Trasa poteka vzporedno z obstoječim prenosnim plinovodom M3 Vodice–Šempeter pri Gorici (v nadaljnjem besedilu: plinovod M3) in načrtovano rekonstrukcijo prenosnih plinovodov M3, M3B, R31A, R32 in R34 (v nadaljnjem besedilu: načrtovani plinovod M3R), pri čemer se zaradi prilagoditve stanju v prostoru od plinovoda M3 odmakne le na posameznih krajših odsekih. Plinovod M3/1 poteka po območju občin Ajdovščina, Renče - Vogrsko, Šempeter - Vrtojba in Miren - Kostanjevica ter Mestne občine Nova Gorica.
(2) Trasa plinovoda M3/1 se začne v KP Ajdovščina in se nadaljuje proti zahodu po obdelovalnih površinah. Naselju Ustje se izogne po južni strani in poteka severno od reke Vipave. Pod Bitnjami se zlagoma vzpne proti naselju, ki ga obide po južni in zahodni strani. Po prečkanju občinske ceste se spusti proti vodotoku Vrnivec in proti zahodu poteka po obdelovalnih površinah. Vmes nekajkrat prečka melioracijske jarke. Ko se približa reki Vipavi, se vzporedno z železniško progo nadaljuje proti Batujam. Pred industrijsko cono Batuje trasa prečka železniško progo št. 72 Prvačina–Ajdovščina, se vzpne in na vrhu grebena nadaljuje nad industrijsko cono Batuje. Kmalu za platojem MRP Batuje se obrne proti Batujam in jih zaobide po zahodni strani. Po območju obdelovalnih površin in vinogradov se nadaljuje proti Rafotišču in se po njegovem grebenu nad območji vinogradov, večinoma ob gozdnem robu, izogiba akumulaciji Vogršček. Na območju Pri Borštarju preide v gozdno območje, iz katerega izstopi približno 500 m pod pregrado Vogršček. Trasa se čez nekaj prečkanj vodotoka Vogršček nadaljuje proti južnemu obronku naselja Vogrsko. Na območju odcepa R31A se usmeri proti severu in po nekaj sto metrih proti severozahodu proti državni cesti HC-H4 Vogrsko–Šempeter, odseka 779 in 379. Po prečkanju državne ceste se nadaljuje proti Ošljam in se vzhodno od območja obstoječega platoja MMRP Šempeter–Nova Gorica usmeri proti jugozahodu. Po prečkanju železniške proge št. 70 Jesenice–Nova Gorica–Sežana in dveh državnih cest (R1-204 Šempeter–Dornberk, odsek 8343 in HC-H4 Vogrsko–Šempeter, odseka 779 in 379) se vzpne navkreber in vzporedno z državno cesto Vogrsko–Šempeter oziroma Šempeter–Vrtojba poteka po Goriškem polju. Zahodno od Vrtojbe se usmeri proti jugozahodu in se širšemu območju mejnega prehoda Vrtojba izogne po južni strani. Tik pred državno mejo se usmeri proti jugu in ob njej po obdelovalnih površin poteka do predvidene MMRP Vrtojba, načrtovane na podlagi sprejetega državnega prostorskega načrta za načrtovani plinovod M3R. Od predvidene MMRP Vrtojba trasa plinovoda M3/1 poteka pretežno proti jugu in se pred državno mejo usmeri na zahod do prevzemne točke na meji z Republiko Italijo.
(3) Plinovod M3/1 se na delu trase, ki poteka vzporedno s plinovodom M3 in načrtovanim plinovodom M3R, pri poteku po pretežno ravninskem stabilnem območju položi v oddaljenosti najmanj 7 m od obstoječega plinovoda M3 in načrtovanega plinovoda M3R, pri poteku po reliefno razgibanih, nestabilnih in plazovitih območjih pa v oddaljenosti najmanj 14 m od obstoječega plinovoda M3 in načrtovanega plinovoda M3R. Ob upoštevanju prostorskih možnosti, konfiguracije terena, geoloških razmer, tehnične zahtevnosti, poselitve, krajinske slike, varstvenih območij ter infrastrukturnih objektov in naprav je odmik izjemoma lahko večji ali tudi manjši, vendar ne manjši od 3,5 m medsebojnega svetlega odmika.
(tehnične značilnosti plinovoda in z njim povezanih ureditev)
(1) Plinovod M3/1 se naveže na novi načrtovani plinovod M3/1 Kalce–Ajdovščina na območju KP Ajdovščina. Plinovod M3/1 ima premer cevi do vključno 1100 mm in tlačno stopnjo do vključno 100 barov. Zgradi se iz jeklenih cevi, izdelanih po veljavnih standardih in z ustrezno debelino sten, izračunano z upoštevanjem različnih faktorjev glede na varnostni razred plinovoda. Povečana varnost je zahtevana na vseh prečkanjih cest, železnic, pri poteku v bližini obstoječih objektov in na morfološko zahtevnem terenu ter vodovarstvenih območjih.
(2) Predvidena višina nadkritja med končno urejenim terenom in temenom cevi znaša najmanj 1,3 m. Na območju poselitve, pri prečkanju gospodarske javne infrastrukture, na hidromelioracijskih območjih in obdelovalnih površinah glede na vrsto kultur se globina nadkritja poveča.
(3) Za objekte in naprave na trasi plinovoda M3/1 se izvede sistem zaščite pred delovanjem strele v skladu s predpisi, ki urejajo zaščito stavb pred delovanjem strele.
(4) Za zaščito pred korozijo se s katodno zaščito ščitijo plinovodna cev in vse instalacije, ki so vkopane v zemljo. Sistem katodne zaščite se izvede na območju SOČP-M3/1 na območju KP Ajdovščina v km 0 + 000 plinovoda M3/1, na območju sekcijske zaporne postaje BSx8-M3/1 v km 12 + 408 plinovoda M3/1, na območju severno od odcepa RMRP Šempeter v km 23 + 898 plinovoda M3/1 in na območju naselja Vrtojba v km 24 + 881 plinovoda M3/1.
(5) Za nadziranje in vzdrževanje sistema katodne zaščite se na lokacijah odcepov, sekcijskih zapornih postaj in objektov vgradijo stalna merilna mesta vzdolž celotne trase plinovoda M3/1. Lokacije anodnih ležišč s kabelskimi trasami do naprave katodne zaščite ter poteki tras elektroenergetskih napajalnih kablov za izvedbo priključka naprav katodne zaščite na elektroenergetsko omrežje so razvidne iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Ureditvena situacija načrtovane prostorske ureditve z gospodarsko javno infrastrukturo in grajenim javnim dobrim – listi št. 2.1.1–2.1.18.
(6) Lega cevovodov in vseh drugih njihovih elementov v zemlji mora biti posebej označena, da je nad plinovodom mogoč nadzor. Zračne oznake se postavijo vzdolž celotne trase na razdalji približno 0,5 km in na lomnih točkah plinovoda. Oznake se postavijo tudi pri vseh prečkanjih cest in vodotokov. Pri potekih plinovoda v zaščitnih ceveh se oznake postavijo na oddušne cevi.
(7) Za dostop do trase plinovoda M3/1 za potrebe gradnje plinovoda M3/1 se izvedejo začasne dostopne poti, ki se po končani gradnji oziroma vzdrževalnih delih povrnejo v enako stanje in kakovost, kot je bilo pred gradbenim posegom. Začasne dostopne poti se izvedejo od obstoječih cest in poti v širini do 3 m. Ceste in poti ter obstoječe mostove, ki služijo za začasne dostope do trase plinovoda M3/1, je treba pred uporabo preveriti in jih po potrebi dodatno utrditi in razširiti.
(8) Na območju Batuj se v km 12 + 170 plinovoda M3/1 izvede gradbenotehnični podporni ukrep v dolžini 45 m, v primeru premikov inklinacij pa gradbenotehnični podporni ukrep v dolžini 95 m.
(9) Na območju Bezovlak se v km 17 + 790 plinovoda M3/1 izvede gradbenotehnični podporni ukrep v dolžini 2 × 40 m.
(10) Na območju Bazare za prečkanjem državne ceste HC-H4 Vogrsko–Šempeter se v km 23 + 975 plinovoda M3/1 za zaščito gradbene jame izvede gradbenotehnični podporni ukrep.
(11) Na območjih prečkanja vodotokov se izvedejo hidrotehnični ukrepi na naslednjih lokacijah: v km 16 + 880, 14 + 890, 12 + 355, 11 + 910, 10 + 540, 6 + 010, 5 + 790, 3 + 625, 0 + 530, 0 + 200 obstoječega plinovoda M3, na vseh prečkanjih vodotoka Vogrščka in km 0 + 730 ter km 1 + 170 obstoječega plinovoda M3B.
(12) Gradbenotehnični podporni ukrepi in hidrotehnični ukrepi za zaščito plinovoda M3/1 so razvidni iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Ureditvena situacija načrtovane prostorske ureditve z gospodarsko javno infrastrukturo in grajenim javnim dobrim – listi št. 2.1.1–2.1.18.
(velikost in oblikovanje SOČP-M3/1 na KP Ajdovščina)
(1) SOČP-M3/1 na KP Ajdovščina se naveže na predviden SOČP-M3/1 Ajdovščina za prenosni plinovod M3/1 Kalce–Ajdovščina na jugozahodni strani platoja obstoječe KP Ajdovščina. Po končani gradnji se zemljišče vzpostavi v enako stanje, kot je bilo pred gradbenim posegom.
(2) Dostop je po obstoječi dostopni poti do KP Ajdovščina.
(3) Lokacija in velikost SOČP-M3/1 na KP Ajdovščina je razvidna iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Ureditvena situacija – SOČP-M3/1 na KP Ajdovščina – list št. 2.2.1.
(velikost in oblikovanje sekcijskih zapornih postaj)
(1) Na plinovodu M3/1 se zgradijo sekcijske zaporne postaje: BSx8-M3/1 v km 6 + 475, BSx9-M3/1 v km 12 + 373 in BSx10-M3/1 v km 21 + 575 plinovoda M3/1.
(2) Sekcijska zaporna postaja BSx8-M3/1 se zgradi ob obstoječem platoju BS1-M3. Po končani gradnji se zemljišče in ograja višine najmanj 2,2 m vzpostavi v enako stanje, kot je bilo pred gradbenim posegom. Dostop do sekcijske zaporne postaje je po obstoječi dostopni poti.
(3) Sekcijska zaporna postaja BSx9-M3/1 se zgradi ob obstoječi MRP Batuje. Tlorisni gabariti obstoječega platoja MRP Batuje se razširijo proti severovzhodu za 19,1 × 17,7 m na dimenzije približno 50 × 20 m, merjeno vzdolž najdaljše stranice. Plato se ogradi z ograjo višine najmanj 2,2 m. Površine znotraj platoja se delno tlakujejo s pranimi ploščami, delno posujejo s prodom in delno asfaltirajo. Padavinska voda ponika v tla razpršeno znotraj ograje platoja. Zgradi se sistem katodne zaščite. Anodno ležišče se izvede približno 70 m severno od objekta MRP Batuje. Dostop do platoja je po obstoječi dostopni poti.
(4) Sekcijska zaporna postaja BSx10-M3/1 se zgradi na območju Lamovo. Plato za sekcijsko zaporno postajo BSx10-M3/1 je tlorisnih gabaritov približno 21 × 18 m. Plato se ogradi z ograjo višine najmanj 2,2 m. Površine znotraj platoja se delno tlakujejo s pranimi ploščami, delno posujejo s prodom. Padavinska voda ponika v tla razpršeno znotraj ograje platoja. Kota ureditve platoja je najmanj 61,0 m n. v.. Dostopna pot do platoja se predvidi po makadamski poti dolžine približno 57 m, s širino cestišča 4 m, ki se navezuje na javno dobro, parc. št. 3464/21, k. o. 2315 Šempeter.
(5) Lokacije in velikosti sekcijskih zapornih postaj so razvidne iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Ureditvena situacija – BSx8-M3/1 – list št. 2.2.2, Ureditvena situacija – BSx9-M3/1 – list št. 2.2.3 in Ureditvena situacija – BSx10-M3/1 – list št. 2.2.4.
(velikost in oblikovanje odcepa RMRP Šempeter)
(1) Odcep RMRP Šempeter se zgradi v km 23 + 905 plinovoda M3/1. Plato odcepa RMRP Šempeter je velik približno 9 × 9 m.
(2) Plato se ogradi z ograjo višine najmanj 2,2 m. Površine znotraj platoja se delno tlakujejo s pranimi ploščami, delno posujejo s prodom. Padavinska voda ponika v tla razpršeno znotraj ograje platoja. Kota ureditve platoja je najmanj 99 m n. v..
(3) Dostopna pot do platoja se predvidi po makadamski poti dolžine približno 22 m, s širino cestišča 4 m, ki se prek obstoječe asfaltne poti navezuje na občinsko cesto LK 414291 Ošlje, parc. št. 3448, k. o. 2315 Šempeter.
(4) Lokacija in velikost odcepa RMRP Šempeter sta razvidna iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Ureditvena situacija – odcep RMRP Šempeter – list št. 2.2.5.
(velikost in oblikovanje SOČP-M3/1 na MMRP Vrtojba)
(1) Na območju MMRP Vrtojba se v km 28 + 367 plinovoda M3/1 zgradita dve SOČP-M3/1.
(2) Po končani gradnji se površine znotraj platoja vrnejo v prvotno stanje oziroma, če še ni izvedeno, delno tlakujejo s pranimi ploščami in delno posujejo s prodom. Kota ureditve platoja 57,4 m n. v. se ne spreminja. Dostop do platoja je po obstoječi dostopni poti.
(3) Lokacija in velikost SOČP-M3/1 na MMRP Vrtojba je razvidna iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Ureditvena situacija SOČP-M3/1 na MMRP Vrtojba – list št. 2.2.6.
(kabelska kanalizacija za optični kabel)
(1) Vzdolž plinovodne cevi je predvidena kabelska kanalizacija za optični kabel, ki se položi v skupni jarek ob plinovodni cevi. Na mestih odcepov kabelske kanalizacije ali na mestih kabelskih spojk se vgradijo kabelski jaški. Kabelska kanalizacija omogoča vgradnjo optičnega kabla za prenos podatkov, ki je namenjen nadzoru nad varnim obratovanjem plinovoda M3/1.
(2) Na trasi plinovoda se za obrambne potrebe omogoči rezervacija najema dveh parov optičnih vlaken v optičnem kablu za nadzor plinovoda. Odseki prenosnega plinovoda s priključki (kabelskimi jaški z možnostjo priključkov) se določijo pri pripravi projektne dokumentacije za prenosni plinovod.
(1) Delovni pas za gradnjo plinovoda premera do vključno 1100 mm sega 14 m na eno stran od osi plinovoda (za prehod gradbenih strojev, varjenje cevi in polaganje plinovoda v jarek) in 16 m na drugo stran od osi plinovoda (za odlaganje izkopane rodovitne prsti in odlaganje izkopanega materiala), skupaj 30 m. Delovni pas za gradnjo plinovoda premera do vključno 1100 mm sega na morfološko zahtevnem terenu 21 m na eno stran od osi plinovoda (za prehod gradbenih strojev, varjenje cevi, polaganje plinovoda v jarek, odlaganje izkopane rodovitne prsti in odlaganje izkopanega materiala) in 10 m na drugo stran od osi plinovoda (za odlaganje izkopane rodovitne prsti), skupaj 31 m.
(2) Na območjih, na katerih se plinovod približa objektom, prečka varovana območja ali morfološko zahteven relief, vodotoke, infrastrukturne objekte ali poteka vzporedno z njimi, in na območju začasnega skladiščenja plinovodnih cevi med gradnjo je širina delovnega pasu zaradi prilagajanja dejanskim razmeram lahko tudi večja ali manjša od navedenih v tem členu.
(3) Delovni pas za elektroenergetske, vodovodne, kanalizacijske in telekomunikacijske priključke sega 3 m levo in desno od osi posameznega priključka.
(4) Delovni pas za začasne in stalne dostopne poti sega 1 m levo in desno od roba cestišča.
(5) Delovni pas za izvedbo sistema katodne zaščite sega 3 m levo in desno od osi posameznega sistema.
(6) Območje državnega prostorskega načrta, razen območij parcel nadzemnih objektov na plinovodu M3/1 in dostopov do njih, se po končani gradnji povrne v enako stanje in kakovost, kot je bilo pred gradbenim posegom.
(7) Delovni pas je razviden iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Ureditvena situacija načrtovane prostorske ureditve z gospodarsko javno infrastrukturo in grajenim javnim dobrim – listi št. 2.1.1–2.1.18.
(1) Dostopnost do trase plinovoda M3/1 se zagotavlja vzdolž trase znotraj delovnega pasu. Za dostop do delovnega pasu zaradi gradnje in vzdrževanja plinovoda M3/1 se izvedejo začasne dostopne poti, ki se po končani gradnji oziroma vzdrževalnih delih povrnejo v enako stanje in kakovost, kot je bilo pred gradbenim posegom. Začasne dostopne poti se izvedejo od obstoječih cest in poti v širini do 3 m. Dovozi in priključki na javne ceste se izvedejo tako, da promet ni oviran. Ceste in poti ter obstoječe mostove, ki služijo za začasne dostope do trase plinovoda M3/1, je treba pred uporabo preveriti in jih po potrebi dodatno utrditi in razširiti.
(2) Za dostop do BS × 10-M3/1 in odcepa RMRP Šempeter se izvedeta stalni dostopni poti v skladu z 9. in 10. členom te uredbe.
(3) Vse dostopne poti so razvidne iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Ureditvena situacija načrtovane prostorske ureditve z gospodarsko javno infrastrukturo in grajenim javnim dobrim – listi št. 2.1.1–2.1.18.
(krajinsko-arhitekturna ureditev)
(1) Pred gradnjo se vegetacija v delovnem pasu odstrani. Obvodna vegetacija, vegetacija na območju naravnih vrednot in vegetacija v gozdu se odstrani le tam, kjer je to nujno zaradi gradnje in delovanja plinovoda M3/1. Sečnja se opravi selektivno, tako da se kar najbolj ohranijo srednje velika in velika drevesa. Posamezna večja drevesa na robu delovnega pasu se ohranijo in med gradnjo zaščitijo pred poškodbami zaradi gradbenih posegov.
(2) Zasaditve in zatravitve, s katerimi se utrjujejo tla, varuje gozdni rob in zasajajo posekana gozdna območja, se izvedejo čim prej po končanih gradbenih delih na posameznih odsekih trase. Na brežinah z erozijo se za zatravitev zagotovijo biološkoinženirski ukrepi. Zatravitve se izvedejo z avtohtonimi vrstami. Pri poteku trase skozi gozdove se zagotovi zasaditev in obnova gozdnega roba z zasaditvijo avtohtonega drevja in grmovnic. Pri zasaditvah se upošteva, da se varnostni pas na obeh straneh od osi plinovoda M3/1 v širini 5 m ne sme zasaditi z visokodebelnim rastjem.
(3) Zasaditve ob nadzemnih objektih plinovoda M3/1 se redno vzdržujejo: nadomeščajo se propadle sadike, obrezuje se poškodovano drevje in grmovnice, trava se redno kosi.
(odstranitev in prestavitev objektov)
(1) V območju državnega prostorskega načrta se odstranijo naslednji objekti:
– tipska montažna gradbena baraka v km 5 + 280,
– staja v km 5 + 306,
– lopa v km 5 + 354,
– opuščen betonski objekt v km 14 + 089,
– lopa v km 21 + 121,
– senik in hlev za drobnico v km 23 + 518,
– opuščen objekt v km 23 + 652,
– lopa v km 24 + 207,
– lopa v km 24 + 217,
– nadstrešnica za avtomobile v km 24 + 920,
– rastlinjak – mreža proti toči v km 24 + 932,
– lopa – nadstrešek v km 25 + 123,
– tipska montažna gradbena baraka v km 25 + 148,
– lopa v km 25 + 153,
– lopa – nadstrešek v km 25 + 162,
– tipska montažna gradbena baraka v km 25 + 259,
– tipska montažna gradbena baraka v km 25 + 613,
– tipska montažna gradbena baraka v km 25 + 747,
– lopa v km 26 + 165,
– lopa v km 26 + 260,
– rastlinjak v km 26 + 420 (odstranitev dela objekta, vsaj 5 m od osi plinovoda M3/1),
– rastlinjak v km 26 + 438 (odstranitev dela objekta, vsaj 5 m od osi plinovoda M3/1),
– lopa v km 26 + 946,
– betonska plošča v km 27 + 624,
– lopa v km 27 + 812 in
– tipski kontejner, nadstrešnica v km 28 + 489.
(2) V območju državnega prostorskega načrta se začasno prestavita naslednja objekta:
– lopa v km 25 + 107 in
– temeljna plošča ladijskega kontejnerja v km 25 + 762.
(3) V območju državnega prostorskega načrta se prestavijo naslednji objekti:
– lopa v km 11 + 660,
– lovska opazovalnica v km 21 + 616 in
– montažna brunarica v km 24 + 908.
(4) Objekti, predvideni za odstranitev in začasno odstranitev, so razvidni iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Ureditvena situacija načrtovane prostorske ureditve z gospodarsko javno infrastrukturo in grajenim javnim dobrim – listi št. 2.1.1–2.1.18.
(dovoljeni posegi v obstoječe objekte in dovoljene dejavnosti)
(1) Na območju omejene rabe znotraj državnega prostorskega načrta so dovoljeni tudi nekateri posegi, če ne ovirajo gradnje in obratovanja prostorskih ureditev, ki so predmet tega državnega prostorskega načrta, in sicer:
– rekonstrukcija obstoječih in gradnja novih linijskih infrastrukturnih objektov in prometne infrastrukture,
– urejanje vodotokov in izvajanje ukrepov pred škodljivim delovanjem voda,
– izvajanje ukrepov za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– opravljanje kmetijske in gozdarske dejavnosti na obstoječih kmetijskih in gozdnih zemljiščih ob upoštevanju omejitev iz 56. člena te uredbe v širini 5 m na obe strani plinovoda M3/1,
– vzdrževanje, rekonstrukcija in odstranitev obstoječih objektov, pri čemer se namembnost objektov ne sme spremeniti.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka gradnja nadzemnih stavb in objektov, ki potrebujejo podzemne ali nadzemne nosilne elemente, razen ureditev, načrtovanih s tem državnim prostorskim načrtom, v območju omejene rabe ni dovoljena.
(3) Na območjih izključne rabe znotraj državnega prostorskega načrta so dovoljeni tudi nekateri posegi, če ne ovirajo gradnje in obratovanja prostorskih ureditev, ki so predmet tega državnega prostorskega načrta, in sicer:
– rekonstrukcija obstoječih in gradnja novih linijskih infrastrukturnih objektov,
– izvajanje ukrepov za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(4) Kmetijska zemljišča v območju omejene rabe so namenjena kmetijski dejavnosti. Poleg dovoljenih objektov, gradenj in drugih del, določenih v tem in 68. členu te uredbe, so na kmetijskih zemljiščih dovoljene kmetijske prostorske ureditve po predpisih, ki urejajo varstvo kmetijskih zemljišč.
(5) Za vse posege v prostor v varovalnem pasu plinovoda M3/1 je treba pridobiti soglasje sistemskega operaterja.
(prostorski izvedbeni pogoji za urejanje območij začasne rabe)
Na območjih začasne rabe veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni v 19. do 40. členu te uredbe, pod pogoji upravljavca plinovodnega omrežja.
(prostorski izvedbeni pogoji za urejanje območij stanovanj v Občini Ajdovščina)
(1) Na območjih stanovanj A_S1, A_S2, A_S5, A_S6 in A_S7 je po gradnji plinovoda M3/1 dovoljena:
– rekonstrukcija obstoječih objektov vključno z ureditvijo zunanjega prostora ob stavbah.
(2) Dovoljeni nezahtevni in enostavni objekti na območjih stanovanj A_S1, A_S2, A_S5, A_S6 in A_S7:
– priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja,
– majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave (lopa, uta, drvarnica, senčnica, nadstrešek, letna kuhinja, manjša savna s površino do vključno 20 m2).
(3) Na območjih stanovanj A_S3 in A_S4 je po gradnji plinovoda M3/1 dovoljena:
– gradnja dostopne poti in ureditev dvorišča in vrta ob stanovanjski stavbi,
– rekonstrukcija obstoječih objektov vključno z ureditvijo zunanjega prostora ob stavbah.
(4) Dovoljeni nezahtevni in enostavni objekti na območjih stanovanj A_S3 in A_S4:
– majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave (lopa, uta, drvarnica, senčnica, nadstrešek, letna kuhinja, manjša savna s površino do vključno 20 m2).
(prostorski izvedbeni pogoji za urejanje območij stanovanj in površin razpršene poselitve v Občini Šempeter - Vrtojba)
(1) Na območjih stanovanj in površinah razpršene poselitve je po gradnji plinovoda M3/1 dovoljena:
– rekonstrukcija stanovanjskih stavb vključno z ureditvijo zunanjega prostora ob stavbah,
– namestitev fotovoltaičnih sistemov kot del strehe ali fasade obstoječih objektov pod pogojem, da ne presegajo slemena streh.
(2) Merila in pogoji za oblikovanje:
– naklon strehe, material in barvo kritine, višino objekta ter smeri slemen je treba prilagoditi podobi v prostorski enoti;
– pri oblikovanju fasad je glede oblikovanja arhitekturnih elementov na fasadi treba upoštevati kakovostne okoliške objekte v prostorski enoti. Klimatskih naprav ni dovoljeno nameščati na ulične fasade objektov, razen če so zakrite;
– fotovoltaični sistemi morajo biti pri ravnih strehah od venca odmaknjeni najmanj za višino elementov, ki se nameščajo. Na območjih varovanj naselbinske kulturne dediščine niso dovoljene strehe, ki spreminjajo tipičen naklon in kritino;
– prepovedani so neznačilni arhitekturni elementi in detajli na fasadah in strehah objektov.
(3) Dovoljeni nezahtevni in enostavni objekti:
– majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave (lopa, uta, drvarnica, senčnica, nadstrešek, letna kuhinja, manjša savna s površino do vključno 20 m2),
– priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja,
– ograja (razen protihrupne ograje), visoka do 2 m, nad višino 1,50 m mora biti transparentna,
– podporni zid z višinsko razliko med zemljiščem do 0,5 m,
– mala komunalna čistilna naprava in nepretočna greznica, če ni mogoča priključitev na javno kanalizacijsko omrežje s soglasjem pristojnega upravljavca,
– kolesarska pot, pešpot,
– objekt za oglaševanje: panoji do velikosti 4 m2, postavljeni s soglasjem občine.
(prostorski izvedbeni pogoji za urejanje površin podeželskega naselja v Občini Miren - Kostanjevica)
(1) Na območju podeželskih naselij je po gradnji plinovoda M3/1 dovoljena rekonstrukcija obstoječih objektov vključno z ureditvijo zunanjega prostora ob stavbah.
(2) Na območjih naselbinske dediščine pri posegih v poti in ceste ni dovoljeno višanje nivoja terena. Medsoseski zidovi morajo biti kamniti (suhozid, zidan kamnit zid brez vidnih fug) in minimalno do višine 50 cm.
(3) Dovoljeni nezahtevni in enostavni objekti:
– majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave (lopa, uta, drvarnica, senčnica, nadstrešek, letna kuhinja, manjša savna s površino do vključno 20 m2);
– ograja (razen protihrupne ograje), visoka do 2 m, nad višino 1,0 m mora biti transparentna. Znotraj krajinske enote K1 – Kras so dovoljeni obodni zidovi dvorišč v kamnu do višine 2,00 m;
– podporni zid z višinsko razliko med zemljiščem do 0,5 m;
– mala komunalna čistilna naprava in nepretočna greznica (če ni mogoča priključitev na javno kanalizacijsko omrežje s soglasjem pristojnega upravljavca);
– priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja;
– kolesarska pot, pešpot;
– objekt za oglaševanje: panoji do velikosti 4 m2, ki so del obstoječih stavb;
– objekt za rejo živali do velikosti 20 m2, čebelnjaki se umeščajo le skladno s pašnim redom.
(prostorski izvedbeni pogoji za urejanje površin za turizem v Občini Šempeter - Vrtojba)
Na območju površin za turizem je po zgraditvi plinovoda M3/1 dovoljena:
– rekonstrukcija obstoječih objektov vključno z ureditvijo zunanjega prostora ob stavbah,
– namestitev fotovoltaičnih sistemov kot del strehe ali fasade obstoječih objektov.
(prostorski izvedbeni pogoji za urejanje posebnih območij – športnih centrov v Mestni občini Nova Gorica)
(1) Na območju NG_BC1 sta po gradnji plinovoda M3/1 dovoljena:
– rekonstrukcija obstoječih objektov vključno z ureditvijo zunanjega prostora ob stavbah,
– urejanje odprtih površin, kot so zelenice, parki in pešpoti.
(2) Merila in pogoji za oblikovanje:
– prostorske ureditve morajo omogočati ohranjanje naravovarstvenih vsebin na območju;
– infrastruktura se mora umeščati na vidno neizpostavljena območja skladno z okoljskimi in naravovarstvenimi merili ter varstvom kulturne dediščine. Na območju rekreativnih dejavnosti v odprti krajini se izvedejo krajinske ureditve na podlagi načrtov krajinske arhitekture.
(3) Dovoljeni nezahtevni in enostavni objekti:
– ograja višine do 3 m, nad višino 1,5 m mora biti transparentna. Znotraj območij naselij protihrupne ograje niso dovoljene;
– podporni zid do višine 0,5 m (višinske razlike na zemljišču se premostijo s travnatimi brežinami, če to ni mogoče, se lahko premostijo z opornimi zidovi);
– priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja;
– samostojno parkirišče (objekt mora biti na parceli objekta, namenjeni gradnji stavbe, razen če naprava služi več stavbam);
– kolesarska pot, pešpot;
– objekt za oglaševanje površine do vključno 12 m2 in višine 5 m, postavljen s soglasjem občine.
(prostorski izvedbeni pogoji za urejanje osrednjih območij centralnih dejavnosti Občini Šempeter - Vrtojba)
(1) Na osrednjih območjih centralnih dejavnosti je po gradnji plinovoda M3/1 dovoljena rekonstrukcija obstoječih objektov vključno z ureditvijo zunanjega prostora ob stavbah.
(2) Odprti prostori pred stavbami se ne smejo ograjevati.
(3) Dovoljeni nezahtevni in enostavni objekti:
– majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave (lopa, uta, drvarnica, senčnica, nadstrešek s površino do vključno 20 m2), izključno na servisnem delu parcele; ne pred ulično fasado, pod pogoji upravljavca plinovodnega omrežja;
– priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja;
– ograja (razen protihrupne ograje), višine do 2 m, nad višino 1,50 m mora biti transparentna;
– podporni zid do višine 0,5 m (višinske razlike na zemljišču se premostijo s travnatimi brežinami, ko to ni mogoče pa se lahko premostijo z opornimi zidovi);
– mala komunalna čistilna naprava in nepretočna greznica (če ni mogoča priključitev na javno kanalizacijsko omrežje in ob soglasju pristojnega upravljavca);
– kolesarska pot, pešpot;
– objekt za oglaševanje: panoji do velikosti 4 m2, postavljeni s soglasjem organa, pristojnega za prostor.
(prostorski izvedbeni pogoji za urejanje površin z objekti za kmetijsko proizvodnjo v Občini Renče - Vogrsko)
(1) Na površinah z objekti za kmetijsko proizvodnjo je po gradnji plinovoda M3/1 dovoljena rekonstrukcija obstoječih objektov vključno z ureditvijo zunanjega prostora ob stavbah.
(2) Merila in pogoji za oblikovanje:
– zunanja ureditev objekta na nagnjenem terenu se prilagaja terenu. Izvedbe platojev z nasipi in useki niso dovoljene, razen kadar zagotavljajo funkcionalnost stavbe (na primer dovoz, dostop, parkiranje),
– višinske razlike na zemljišču se premostijo s travnatimi brežinami, če to ni mogoče, pa se lahko premostijo z opornimi zidovi ali škarpami do višine 2,00 m,
– vsaj polovica površine podpornega zidu ali škarpe mora biti ozelenjena.
(prostorski izvedbeni pogoji za urejanje površin z objekti za kmetijsko proizvodnjo v Občini Šempeter - Vrtojba)
Na območju podeželskih naselij so po gradnji plinovoda M3/1 dovoljeni vsi objekti in posegi, ki so sicer dovoljeni na površinah z objekti za kmetijsko proizvodnjo po veljavnem občinskem prostorskem načrtu.
(prostorski izvedbeni pogoji za urejanje gospodarskih con v Občini Šempeter - Vrtojba)
(1) Na osrednjih območjih gospodarskih con je po gradnji plinovoda M3/1 dovoljena rekonstrukcija obstoječih objektov vključno z ureditvijo zunanjega prostora ob stavbah.
(2) Na robovih con je treba zagotoviti vegetacijski pas, ki naj zmanjša vidno izpostavljenost grajenih struktur.
(prostorski izvedbeni pogoji za urejanje gospodarskih con v Občini Miren - Kostanjevica)
Na območju gospodarskih con so po gradnji plinovoda M3/1 dovoljeni vsi objekti in posegi, ki so dovoljeni po veljavnem občinskem prostorskem aktu.
(prostorski izvedbeni pogoji za urejanje drugih urejenih zelenih površin v občini Šempeter - Vrtojba)
(1) Na območju drugih zelenih površin je po gradnji plinovoda M3/1 dovoljena:
– gradnja podpornih zidov,
– gradnja infrastrukturnih objektov in naprav, ki so v javnem lokalnem interesu, ter gradnja drugih objektov, ki služijo dopolnjevanju osnovne dejavnosti.
(2) Merila in pogoji za oblikovanje ter drugi pogoji:
– vse ureditve in gradnje morajo biti znotraj enote urejanja prostora oblikovno poenotene ter smiselno usklajene z zunanjimi ureditvami stičnih območij,
– pri oblikovanju objektov in njihovem umeščanju v prostor se ohranja značilen stik naselij in odprte krajine ter kakovostnih grajenih struktur,
– ohranjajo se vidno privlačni deli krajine in vedute,
– na območju rekreativnih dejavnosti na meji z odprto krajino se izvedejo krajinske ureditve na podlagi načrtov krajinske arhitekture.
(3) Dovoljeni nezahtevni in enostavni objekti:
– podporni zid (višinske razlike na zemljišču se premostijo s travnatimi brežinami, če to ni mogoče, pa se lahko premostijo z opornimi zidovi),
– mala komunalna čistilna naprava in nepretočna greznica (če ni mogoča priključitev na javno kanalizacijsko omrežje in s soglasjem pristojnega upravljavca),
– rezervoar (samo vkopan ali do velikosti 50 m3),
– vodnjak, vodomet,
– priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja,
– kolesarska pot, pešpot,
– vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje do 250 m3 ter bazen ob soglasju pristojnega upravljavca,
– objekt za oglaševanje: postavitev panojev do velikosti 4 m2 s soglasjem občine.
(prostorski izvedbeni pogoji za urejanje območij energetske infrastrukture v občini Ajdovščina)
Na območju energetske infrastrukture A_E1 veljajo prostorski ureditveni pogoji, določeni v 8. členu te uredbe. Na območju energetske infrastrukture A_E2 veljajo prostorski ureditveni pogoji, določeni v tretjem odstavku 9. člena te uredbe.
(prostorski izvedbeni pogoji za urejanje območij energetske infrastrukture v občini Šempeter - Vrtojba)
(1) Na območju energetske infrastrukture so po gradnji plinovoda M3/1 dovoljeni vsi objekti in posegi, ki so dovoljeni po občinskem prostorskem aktu.
(2) Na območju energetske infrastrukture ŠV_E1 veljajo prostorski ureditveni pogoji, določeni v četrtem odstavku 9. člena te uredbe. Na območju energetske infrastrukture ŠV_E2 veljajo prostorski ureditveni pogoji, določeni v 10. členu te uredbe.
(prostorski izvedbeni pogoji za urejanje kmetijskih zemljišč v občini Ajdovščina)
(1) Dovoljeni objekti in dela:
– ureditve kmetijskih zemljišč (vse agrarne operacije),
– vodnogospodarske ureditve, kot so vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč, sistemi za namakanje in osuševanje, akvadukti,
– rekonstrukcija obstoječih objektov vključno z ureditvijo zunanjega prostora ob stavbah pod pogoji upravljavca plinovodnega omrežja.
(2) Dovoljeni nezahtevni in enostavni objekti:
– kmečka lopa, silos, skedenj, senik, kašča, čebelnjak (do velikosti 40 m2),
– rastlinjak do velikosti 150 m2,
– gnojišče, zbiralnik gnojnice, gnojevke,
– hlevski izpust – ploščad,
– krmišče, molzišče, betonsko korito,
– grajena poljska pot,
– grajena ograja za pašo živine, grajena obora za rejo divjadi,
– vodni zbiralnik/napajališče,
– kiosk oziroma tipski zabojnik.
(3) Za umeščanje objektov iz prvega in drugega odstavka tega člena veljajo merila in prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja iz občinskega prostorskega akta.
(prostorski izvedbeni pogoji za urejanje kmetijskih zemljišč v Mestni občini Nova Gorica)
(1) Dovoljeni objekti in dela:
– agrarne operacije in vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč,
– rekonstrukcija obstoječih objektov vključno z ureditvijo zunanjega prostora ob stavbah.
(2) Dovoljeni nezahtevni in enostavni objekti:
– podporni zid (dovoljeno le v okviru agromelioracije),
– mala komunalna čistilna naprava,
– nepretočna greznica,
– rezervoar,
– vodnjak, vodomet,
– priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja (gradnja cestnih priključkov ni dovoljena),
– vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje do 250 m3 ter namakalni sistemi,
– pomožni kmetijsko-gozdarski objekt površine do vključno 40 m2, vsi razen kleti in vinske kleti; stolpni silosi – dovoljena višina do 5 m, grajena gozdna prometnica ni dovoljena, zbiralnik gnojnice ali gnojevke,
– bazne postaje in drugi telekomunikacijski objekti (bazne postaje, objekt za telekomunikacijsko opremo /dovoljen le na K2/, telekomunikacijske antene in oddajniki niso dovoljeni na uličnih fasadah in kvalitetnih vedutah. Lokacija se določi skupaj z občinsko strokovno službo).
(3) Za umeščanje objektov iz prvega in drugega odstavka tega člena veljajo merila in prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja iz občinskega prostorskega načrta.
(prostorski izvedbeni pogoji za urejanje kmetijskih zemljišč v občini Renče - Vogrsko)
(1) Dovoljeni objekti in dela:
– vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč,
– sistemi za namakanje in osuševanje ter drugi objekti za agromelioracijo,
– drenažni jarki in drugi objekti za osuševanje zemljišč,
– rekonstrukcija obstoječih objektov vključno z ureditvijo zunanjega prostora ob stavbah.
(2) Dovoljeni nezahtevni in enostavni objekti:
– podporni zid: le v okviru agromelioracije,
– mala komunalna čistilna naprava,
– nepretočna greznica,
– rezervoar: ne sme presegati nivoja okoliškega terena,
– vodnjak,
– priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja,
– vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje: samo zajem pitne in tehnološke vode, grajen namakalni sistem s črpališčem in vodni zbiralnik,
– pomožni kmetijsko-gozdarski objekt: stavbe površine do vključno 40 m2 in višine vključno do 3,5 m ter gnojišče, zbiralnik gnojnice ali gnojevke, napajalno korito, krmišče, hlevski izpust, grajena obora, grajena ograja za pašo živine, grajena ograja ter opora za trajne nasade in grajena poljska pot; kleti in vinske kleti niso dovoljene,
– pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov.
(3) Za umeščanje objektov iz prvega in drugega odstavka tega člena veljajo merila in prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja iz občinskega prostorskega akta.
(prostorski izvedbeni pogoji za urejanje kmetijskih zemljišč v občini Šempeter - Vrtojba)
(1) Dovoljeni objekti:
– agrarne operacije in vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč,
– rekonstrukcija obstoječih objektov vključno z ureditvijo zunanjega prostora ob stavbah.
(2) Dovoljeni nezahtevni in enostavni objekti:
– podporni zid (dovoljeno le za agromelioracije),
– mala komunalna čistilna naprava (samo zmogljivost do 50 PE),
– vodnjak, vodomet (vrtina ali vodnjak za lastno oskrbo s pitno vodo, globine do 30 m ali za raziskave),
– priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja (razen novih cestnih priključkov),
– poljske poti širine do 2,5 m, gozdna učna pot, pločniki in kolesarske steze ob vozišču do skupne širine 3 m ter postajališča, ampak le ob rekonstrukciji lokalnih cest,
– vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje (do 250 m3) ter namakalni sistemi,
– pomožni kmetijsko-gozdarski objekt površine do vključno 40 m2, razen kleti, vinskih kleti in pokritih skladišč za lesna goriva. Rastlinjak površine do vključno 150 m2 in višine do vključno 3 m. Gradbenoinženirski objekti višine do 5 m, grajene ograje niso dovoljene, grajena gozdna prometnica ni dovoljena.
(3) Za umeščanje objektov iz prvega in drugega odstavka tega člena veljajo merila in prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja iz občinskega prostorskega načrta.
(prostorski izvedbeni pogoji za urejanje kmetijskih zemljišč v občini Miren - Kostanjevica)
(1) Dovoljeni objekti in dela:
– agrarne operacije in vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč,
– rekonstrukcija obstoječih objektov vključno z ureditvijo zunanjega prostora ob stavbah.
(2) Dovoljeni nezahtevni in enostavni objekti:
– podporni zid (dovoljeno le za agromelioracije);
– mala komunalna čistilna naprava (samo zmogljivost do 50 PE);
– vodnjak, vodomet (vrtina ali vodnjak za lastno oskrbo s pitno vodo, globine do 30 m ali za raziskave);
– priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja (razen novih cestnih priključkov);
– poljske poti širine do 2,5 m, gozdna učna pot, pločniki in kolesarske steze ob vozišču do skupne širine 3 m ter postajališča, ampak le ob rekonstrukciji lokalnih cest;
– vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje s prostornino do 250 m3 ter namakalni sistemi;
– čebelnjak in krmišče velikosti do 20 m2;
– pritlični, enoetažni objekti velikosti do 40 m2 (kmečka lopa, kozolec, pokrito skladišče za lesna goriva, ograja za pašo živine. Zazidana površina objektov za potrebe ene kmetije lahko doseže največ 60 m2);
– rastlinjak velikosti do 150 m2 in višine do 3 m.
(3) Za umeščanje objektov iz prvega in drugega odstavka tega člena veljajo merila in prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja iz veljavnega občinskega prostorskega akta.
(prostorski izvedbeni pogoji za urejanje gozdnih zemljišč v občini Ajdovščina)
(1) Dovoljeni objekti in dela:
– ureditve gozdnih zemljišč,
– ureditve za rekreacijo.
(2) Dovoljeni nezahtevni in enostavni objekti:
– čebelnjak,
– grajena gozdna cesta, vlaka,
– grajena obora za rejo divjadi,
– planinska in sprehajalna pot, trim steza, gozdna učna pot in druge interpretacijske poti,
– dvignjene poti, ploščadi, opazovalni/razgledni stolpi,
– spominska obeležja in skulpture.
(3) Za umeščanje objektov iz prvega in drugega odstavka tega člena veljajo merila in prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja iz veljavnega občinskega prostorskega načrta.
(prostorski izvedbeni pogoji za urejanje gozdnih zemljišč v Mestni občini Nova Gorica)
(1) Dovoljeni objekti in dela:
– gozdarske prostorske ureditve,
– ureditve za potrebe lova in ribolova,
– vzdrževanje in odstranjevanje objektov,
– dovoljene so raziskave mineralnih surovin in geotermičnega energetskega vira,
– krčitev gozdov in izkoriščanje, ki imata za posledico spremembo gozda v pašnik, porasel z gozdnim drevjem ali oboro za rejo divjadi.
(2) Dovoljeni nezahtevni in enostavni objekti:
– pomožni objekt v javni rabi (stavbe in gradbenoinženirski objekti, površina do vključno 40 m2),
– podporni zid višine do 0,5 m,
– mala komunalna čistilna naprava (zmogljivost do 50 PE),
– priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture,
– kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobne,
– pomol,
– vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje (do 250 m3),
– objekt za rejo živali (staja višine do vključno 6 m),
– čebelnjak višine do vključno 3 m,
– krmišča brez priključkov na GJI do površine 40 m2,
– bazne postaje in drugi telekomunikacijski objekti (bazne postaje in objekt za telekomunikacijsko opremo; telekomunikacijske antene in oddajniki niso dovoljeni na uličnih fasadah in kvalitetnih vedutah. Lokacija se določi skupaj z občinsko strokovno službo).
(3) Za umeščanje objektov iz prvega in drugega odstavka tega člena veljajo merila in prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja iz občinskega prostorskega načrta.
(prostorski izvedbeni pogoji za urejanje gozdnih zemljišč v občini Renče - Vogrsko)
(1) Dovoljeni objekti in spremembe namembnosti:
– posegi, dela in druge prostorske ureditve za izvajanje gozdarske dejavnosti,
– sanacije nelegalnih kopov (brez izkoriščanja mineralnih surovin) in brez možnosti nadaljnje širitve na območja, ki so namenjena gozdnim zemljiščem,
– vzdrževanje in odstranitve objektov,
– paša, vendar samo v primeru opredelitve v gozdnogojitvenem načrtu,
– čebelja paša.
(2) Dovoljena je gradnja pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov površine do vključno 40 m2 in višine vključno do 3,5 m.
(3) Za umeščanje objektov iz prvega in drugega odstavka tega člena veljajo merila in prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja iz občinskega prostorskega načrta.
(prostorski izvedbeni pogoji za urejanje gozdnih zemljišč v občini Šempeter - Vrtojba)
(1) Dovoljeni objekti, dela in druge prostorske ureditve:
– gozdne prometnice (gozdne ceste, vlake in stalne žičnice),
– gozdarske prostorske ureditve, posegi in dela,
– ureditve za potrebe lova in ribolova,
– sanacije peskokopov, kamnolomov in gramoznic,
– raziskave mineralnih surovin in geotermičnega energetskega vira.
(2) Dovoljeni nezahtevni in enostavni objekti:
– pomožni objekt v javni rabi (skladno s funkcijo gozda, površina do vključno 40 m2 in višina do 3,5 m),
– podporni zid višine do 0,5 m,
– mala komunalna čistilna naprava (do zmogljivosti 50 PE),
– nepretočna greznica (do 30 m3),
– rezervoar (dovoljeno ob obstoječih kmetijskih stavbah),
– vodnjak, vodomet,
– priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja,
– kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobne,
– vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje do 250 m3 in namakalni sistemi,
– krmišča do vključno 40 m2,
– gozdne prometnice.
(3) Za umeščanje objektov iz prvega in drugega odstavka tega člena veljajo merila in prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja iz občinskega prostorskega načrta.
V. POGOJI GLEDE KRIŽANJ OZIROMA PRESTAVITEV GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE IN GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA TER PRIKLJUČEVANJA PROSTORSKIH UREDITEV NANJE
(1) Skupni pogoji glede gradnje gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra so:
– projektiranje in gradnja posameznih križanj, morebitnih začasnih ali trajnih prestavitev, zaščita gospodarske javne infrastrukture in priključitve nanjo se izvedejo skladno s projektnimi pogoji upravljavcev in strokovnimi podlagami, ki so sestavni del obveznih prilog državnega prostorskega načrta, ter skladno z geološko-hidrološkimi razmerami območja;
– če se med gradnjo plinovoda M3/1 ugotovi, da je treba posamezen infrastrukturni vod ustrezno zaščititi ali začasno ali trajno prestaviti, se to naredi v skladu s soglasjem lastnika oziroma upravljavca tega voda;
– trase vodov gospodarske javne infrastrukture se medsebojno uskladijo z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od drugih naravnih ali grajenih struktur;
– gospodarska javna infrastruktura se ne sme prestavljati na območja kulturne dediščine, križanja pa morajo biti izvedena tako, da te dediščine ne prizadenejo;
– pred gradnjo se obstoječa gospodarska javna infrastruktura zakoliči na kraju samem;
– odstranijo se priključki objektov na gospodarsko javno infrastrukturo, ki ne služijo več svoji funkciji.
(2) Vsa križanja in vzporedni poteki plinovoda M3/1 z objekti gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, prestavitve objektov gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra in priključki nanjo so razvidni iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Ureditvena situacija načrtovane prostorske ureditve z gospodarsko javno infrastrukturo in grajenim javnim dobrim – listi št. 2.1.1–2.1.18.
(državne in lokalne ceste)
(1) Križanje plinovoda M3/1 z državno cesto HC-H4 se izvede z vrtanjem z vgradnjo zaščitene plinovodne cevi, v čim krajši razdalji in na globini najmanj 2 m, merjeno od temena cevi. Križanje se izvede čim bolj pravokotno na cesto. Pri križanju se upošteva širitev hitre ceste za en vozni pas, kar je najmanj 7 m obojestransko od meje cestnega sveta.
(2) Križanje plinovoda M3/1 z drugimi državnimi cestami se izvede v čim krajši razdalji z vrtanjem z vgradnjo zaščitene plinovodne cevi v globini najmanj 1,5 m, merjeno od temena cevi. Plinovodna cev se višinsko prilagaja cestnemu telesu in infrastrukturi v cesti.
(3) Križanje lokalnih oziroma občinskih cest se izvede s prekopom ali vrtanjem z vgradnjo zaščitene plinovodne cevi v čim krajši razdalji na globini najmanj 1,5 m, merjeno od temena cevi. Pri križanju ceste s prekopom se plinovod M3/1 položi v cestno telo brez zaščitne cevi, po položitvi cevi se cestno telo sanira v enaki obliki in kakovosti, kot je bilo pred gradbenim posegom.
Križanje plinovoda M3/1 z železniškimi progami se izvede z vrtanjem v zaščiteni cevi. Globina temena cevi mora biti najmanj 2 m od gornjega roba tirnic in najmanj 1 m pod dnom odvodnih jarkov.
Vodoravna križanja plinovoda M3/1 in vodovoda se izvedejo praviloma pod pravim kotom. Kot križanja ne sme biti manjši od 45°. V višinskem pogledu poteka križanje izvennivojsko. Plinovod se položi najmanj 0,5 m nad ali pod vodovodom. Na križanjih, kjer ni višinskih podatkov o vodovodu, se med gradnjo opravi sondiranje, medsebojna višinska uskladitev pa med gradnjo.
Vodoravna križanja plinovoda M3/1 in kanalizacijskega voda se izvedejo praviloma pod pravim kotom. Kot križanja ne sme biti manjši od 45°. V višinskem pogledu poteka križanje izvennivojsko. Plinovod se položi najmanj 0,5 m nad kanalizacijo. Kadar je kanalizacija nad plinovodom, mora biti za plin neprepustna; bližnji jaški morajo biti dobro prezračevani ali pa imeti odprtine.
(elektroenergetsko omrežje)
(1) Pri križanju ali približevanju plinovoda M3/1 visokonapetostnim elektroenergetskim vodom se upoštevajo naslednji pogoji:
– enosistemski visokonapetostni daljnovodi (DV 1x110 kV, DV 1x400 kV) so predvideni za nadgradnjo v dvosistemske 400 kV (DV 2x110 kV, DV 2x400 kV) in DV 220 kV v DV 2x400 kV;
– upošteva se potek ozemljitev, ki so položene do 25 m od daljnovodnih stebrov. Pri križanju plinovoda z ozemljili stebra nadzemnega elektroenergetskega voda znaša razmik med obstoječim ozemljilnim trakom in plinovodom najmanj 3 m, za križanja pa se izdela študija o vplivu in elaborat izvedbe;
– pri nadzemnih delih plinovoda znaša varnostna višina in varnostna oddaljenost do spodnjega tokovodnika daljnovoda najmanj 8 m. Izolacija daljnovoda v križni razpetini se mehansko in električno ojači. Kot križanja ne sme biti manjši od 30°. Na mestu križanja daljnovoda z nadzemnim delom plinovoda se nadzemni del plinovoda ustrezno ozemlji. Pri vzporednem poteku nadzemnega dela plinovoda z daljnovodom varnostna oddaljenost do daljnovoda ne sme biti manjša od višine stebra, povečane za 3 m pri 220 kV daljnovodu in 5 m pri 400 kV daljnovodu;
– med gradnjo se deli teles, ročice gradbenih strojev ali drugi predmeti ne smejo približati faznim vodnikom daljnovoda na manj kot 3 m za daljnovode z nazivno napetostjo 110 kV, na manj kot 4 m za daljnovode z nazivno napetostjo 220 kV in na manj kot 5 m za daljnovode z nazivno napetostjo 400 kV;
– pri vzporednem poteku plinovoda z visokonapetostnim elektroenergetskim vodom se ugotovita potek in vpliv inducirane napetosti na plinovodu. Če je inducirana napetost na plinovodu večja od dovoljene, se na plinovodu vgradi ustrezna zaščita na ogroženih mestih;
– pri nasutju materiala pod razpetino nadzemnega voda se predpisana varnostna višina ne sme zmanjšati.
(2) Pri ukinitvah, prestavitvah in križanjih plinovoda M3/1 s srednjenapetostnimi in nizkonapetostnimi elektroenergetskimi vodi se upoštevajo naslednji pogoji:
– stojni mesti srednjenapetostnega voda v km 1 + 925 se prestavita na oddaljenost 25 m južno in 7 m severno od plinovoda M3/1. Opusti in na novo se zgradi 150 m srednjenapetostnega voda;
– stojno mesto srednjenapetostnega voda v km 2 + 340 se prestavi na oddaljenost 19 m južno od plinovoda M3/1. Menjata se dve stojni mesti srednjenapetostnega voda. Opusti in na novo se zgradi 130 m srednjenapetostnega voda;
– stojno mesto srednjenapetostnega voda v km 19 + 570 se prestavi na oddaljenost 7 m severno od plinovoda M3/1. Po potrebi se opusti in na novo zgradi 120 m srednjenapetostnega voda;
– zavaruje se stojno mesto srednjenapetostnega voda v km 21 + 020, obnovi in prestavi se ozemljitev stojnega mesta;
– stojno mesto nizkonapetostnega voda v km 2 + 650 se prestavi na oddaljenost 23 m južno od plinovoda M3/1;
– del nizkonapetostnega kablovoda v km 2 + 735 se prestavi ob cesto tako, da se ukine 115 m in na novo zgradi 120 m nizkonapetostnega kablovoda;
– dve stojni mesti nizkonapetostnega voda v km 2 + 905 se ukineta. Ukine se del daljnovoda in na novo zgradi 80 m kablovoda;
– ukine se stojno mesto nizkonapetostnega voda v km 18 + 600. Na novo se postavita dve stojni mesti nizkonapetostnega voda na oddaljenost 7 m severno od plinovoda M3/1 in 24 m južno od plinovoda M3/1;
– ukine se stojno mesto nizkonapetostnega voda v km 20 + 680. Na novo se postavita dve stojni mesti nizkonapetostnega voda na oddaljenost 7 m severno od plinovoda M3/1 in 21 m južno od plinovoda M3/1;
– stojno mesto nizkonapetostnega voda v km 21 + 230 se prestavi na oddaljenost 7 m severovzhodno od plinovoda M3/1. Ukine se kablovod v dolžini 15 m. Del nizkonapetostnega voda se prestavi tako, da se ukine 17 m in na novo zgradi 27 m nizkonapetostnega voda. Menja se eno stojno mesto nizkonapetostnega voda;
– ukine se stojno mesto nizkonapetostnega voda v km 23 + 380. Na novo se postavita dve stojni mesti nizkonapetostnega voda na oddaljenost 7 m severno od plinovoda M3/1 in 22 m južno od plinovoda M3/1;
– 8 stojnih mest nizkonapetostnega voda v km 24 + 620 se prestavi na oddaljenost 7 m južno od plinovoda M3/1, del nizkonapetostnega daljnovoda se opusti in na novo zgradi 300 m nizkonapetostnega daljnovoda;
– stojno mesto nizkonapetostnega daljnovoda javne razsvetljave v km 24 + 620 ob cesti JP Šempeter–Vrtojba se prestavi na oddaljenost 23 m severno od plinovoda M3/1. Opusti se 20 m in na novo zgradi 33 m nizkonapetostnega daljnovoda javne razsvetljave. Ukine se 7 m nizkonapetostnega voda;
– opusti se 7 m nizkonapetostnega daljnovoda v km 24 + 865 ob naselju Vrtojba, zgradi se 7 m nizkonapetostnega kablovoda, na novo mesto se prestavi razdelilna omarica;
– vodoravna križanja plinovoda in nadzemnih ter podzemnih srednjenapetostnih in nizkonapetostnih vodov se izvedejo s prekopom pod elektroenergetskimi vodniki. Izkopi v bližini temeljev obstoječih drogov daljnovodov se izvedejo najmanj 2 m od temelja.
(3) Med gradnjo se omeji doseg gradbenih strojev in njihovih delov ob upoštevanju najmanjše varnostne razdalje približevanja delom pod napetostjo in omogoči neoviran dostop do vseh daljnovodov s pripadajočimi stojnimi mesti. Izkop v bližini stojnih mest nadzemnih vodov, s katerim bi bila zmanjšana njihova statična stabilnost, ni dovoljen.
(telekomunikacijsko omrežje)
Vodoravna križanja plinovoda in telekomunikacijskega voda se izvedejo praviloma pod pravim kotom. Kadar tega pogoja ni mogoče izpolniti, kot križanja ne sme biti manjši od 45°. Medsebojni navpični odmik telekomunikacijske infrastrukture in plinovoda je najmanj 0,5 m, pri čemer se plinovod izvede pod podzemnim telekomunikacijskim vodom. Na mestu križanja se izvede zaščita telekomunikacijskega voda z zaščitno cevjo, ki sega 3 m na vsako stran plinovodne cevi. V bližini telekomunikacijskih napeljav ni dovoljen strojni izkop ali miniranje. Na celotni trasi so med gradnjo dovoljene začasne prestavitve telekomunikacijskih vodov.
(1) Plinovod M3/1 na več mestih križa obstoječi plinovod M3 in načrtovani plinovod M3R. Križanja plinovodnega omrežja se izvedejo s prekopom pod obstoječim plinovodom M3 in načrtovanim plinovodom M3R s svetlim navpičnim odmikom najmanj 0,5 m. Pri vzporednem poteku je najmanjša svetla razdalja do plinovoda tlačne stopnje do 16 bar 1 m, do plinovoda tlačne stopnje 16 bar in več pa 3,5 m.
(2) Vožnja mehanizacije nad obstoječim plinovodom med gradnjo ni dovoljena. Kadar je nujno potrebna, se obstoječa plinovodna cev zaščiti pred poškodbami (npr. z jeklenimi ali betonskimi ploščami in dodatnim nasutjem). Nad plinovodno cevjo je dovoljeno le začasno odlaganje izkopanega zemeljskega materiala, in sicer le tako, da se zaradi odlaganja z mehanizacijo ne vozi nad plinovodom.
VI. MERILA IN POGOJI ZA PARCELACIJO
(1) Parcelacija se izvede v skladu s prikazom iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Prikaz območja načrta z načrtom parcel – listi št. 3.1–3.18, v katerem so s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo, določene tudi lomne točke meje območja državnega prostorskega načrta.
(2) Parcele, določene s tem državnim prostorskim načrtom, se po izvedenih posegih lahko delijo v skladu z izvedenim stanjem na podlagi lastništva oziroma upravljanja in se po namembnosti sosednjih območij pripojijo k sosednjim parcelam.
VII. POGOJI CELOSTNEGA OHRANJANJA KULTURNE DEDIŠČINE, OHRANJANJA NARAVE, VARSTVA OKOLJA IN NARAVNIH DOBRIN, UPRAVLJANJA VODA, VAROVANJA ZDRAVJA LJUDI, OBRAMBE DRŽAVE TER VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
(ohranjanje kulturne dediščine)
(1) Kulturna dediščina se med gradnjo varuje pred poškodovanjem in uničenjem. Podatki o kulturni dediščini so razvidni iz obvezne priloge državnega prostorskega načrta (Prikaz stanja prostora). Investitor zagotovi ukrepe za varstvo kulturne dediščine.
(2) Investitor na območju državnega prostorskega načrta, kjer načrtovane ureditve segajo v območje registriranega arheološkega najdišča, pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja zagotovi predhodne arheološke raziskave za vrednotenje arheološkega potenciala.
(3) Pred začetkom del investitor zagotovi zaščitna izkopavanja odkritih arheoloških najdišč s poizkopavalno obdelavo gradiva ali arhiva najdišča in druge ukrepe varstva, določene s predhodnimi arheološkimi raziskavami, med gradnjo pa omogoči stalen arheološki nadzor nad zemeljskimi deli. Po potrebi se določi obseg in globina podvrtanja arheoloških najdišč. Deli arheološke dediščine, najdeni med posegom v prostor, naj ostanejo, če je le mogoče, na kraju samem.
(4) Obseg predhodnih arheoloških raziskav opredeli pristojna območna enota zavoda za varstvo kulturne dediščine. Za posege v registrirana arheološka najdišča je treba pridobiti soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline.
(5) Pri gradnji na območju registriranega arheološkega najdišča se poseg zmanjša na kar najmanjšo površino, ki še dopušča gradnjo. Če se med arheološkimi raziskavami ali gradbenimi deli odkrijejo arheološke ostaline, se rešitve v skladu z varstvenim režimom prilagodijo tako, da kulturna dediščina ni ogrožena.
(6) Na območjih prečkanj enot kulturne dediščine je delovni pas čim ožji. Za dostop do trase plinovoda M3/1 se na območjih kulturne dediščine uporabljajo dostopne poti, ki potekajo po že obstoječih lokalnih poteh in cestah, ki se ne smejo širiti. Gradnja novih dostopnih poti na območjih kulturne dediščine ni dovoljena. Območja kulturne dediščine se ne smejo uporabljati za izravnanje presežka materiala ali za deponije.
(7) Vidni, nadzemni deli plinovoda M3/1 niso locirani v bližini ali na območju nacionalne prepoznavnosti z vidika kulturnega in simbolnega pomena krajine Vipavska Brda.
(8) Na območju prečkanja stavbne dediščine se delovni pas izogiba objektom. Če so objekti stavbne dediščine locirani v neposredni bližini delovišč, se jih med gradnjo zaščiti. V primeru, da se prečkanju ni mogoče izogniti, se za prečkanje stavbne dediščine uporabi neporušna metoda vrtanja.
(9) Trasa plinovoda M3/1 med km 19 + 309 in km 19 + 505 prečka območje kulturnega spomenika Vogrsko – Bozicijeva vila. Na območju kulturne dediščine ni dovoljeno postavljati nadzemnih delov plinovoda, označbe morajo biti nevsiljive in v prostor postavljene in oblikovane tako, da ne kvarijo ambientalnih prostorskih kakovosti.
(10) Po zaključku del se zemljišča na območjih kulturne dediščine in njihovih vplivnih območjih, ki so bila prizadeta zaradi gradnje, vzpostavijo v enako stanje in kakovost, kot so bila pred gradbenim posegom, obnovijo se tudi vsi uničeni elementi kulturne krajine.
(11) Investitor o začetku del najmanj deset dni prej obvesti pristojno območno enoto zavoda za varstvo kulturne dediščine.
(1) Podatki o območjih ohranjanja narave so razvidni iz obvezne priloge državnega prostorskega načrta (Prikaz stanja prostora).
(2) Posegi in dejavnosti na vseh varovanih (Natura 2000 in zavarovanih) območjih, ekološko pomembnih območjih in naravnih vrednotah se izvajajo v obsegu in tako, da se ne uničijo, poškodujejo ali bistveno spremenijo lastnosti, zaradi katerih je ta del narave opredeljen za naravno vrednoto, ali v obsegu in tako, da se kar najmanj spremenijo druge fizične, fizikalne, kemijske, vidne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote. Posegi se izvajajo tako, da se ne spremenijo lastnosti ekosistema in naravni procesi v njem toliko, da bi se porušilo naravno ravnovesje. Na območjih z varstvenim statusom (Natura 2000 območja, EPO in NV) se delovni pas zmanjša na kar najmanjši mogoči obseg.
(3) Med gradnjo in po posegu se na območjih ohranjanja narave upoštevajo naslednji pogoji:
– na površine z zavarovanimi habitatnimi tipi in v habitate zavarovanih vrst se kar najmanj posega. Začasne deponije izkopanega in gradbenega materiala se načrtujejo zunaj varstvenih območij narave in zunaj površin z visoko ovrednotenimi habitatnimi tipi;
– v gozdu in pri prečkanju vodotokov se delovni pas plinovoda M3/1 čim bolj zoži;
– ob izkopu se zgornja plast humusa odloži tako, da bo s tem slojem mogoče pokriti površine, prizadete med gradnjo;
– zasipavanje se opravi izključno z izkopanim materialom; dovažanje zgornje plasti rodovitne zemlje od drugod ni dovoljeno zaradi vnosa tujerodnih rastlin in rastlin z drugačno gensko zasnovo od lokalnih populacij;
– gradbiščni provizorij in območja za skladiščenje ali odpadke se umestijo čim dlje od vodotokov;
– za dostop strojev in opreme se čim bolj uporabljajo obstoječe poti;
– rastje se seka od začetka septembra do konca februarja. Posekan les se takoj po poseku odstrani ali trajno pusti na kraju poseka. Ob podiranju dreves, debelejših od 50 cm, se zagotovi prisotnost biologa strokovnjaka za hrošče. Pri sečnji dreves je treba biti pozoren na debla z dupli in na morebitne najdbe netopirjev v njih, o čemer je treba obvestiti naravovarstveni nadzor, ki nato opredelil nadaljnje ukrepe;
– na območju varstva metulja strašničinega mravljiščarja (na petih odsekih plinovoda M3/1, od km 6 + 130 do km 6 + 250, od km 7 + 250 do km 7 + 360, od km 7 + 490 do km 7 + 680, od km 8 + 990 do km 9 + 180 in od km 9 + 360 do km 9 + 400) se lahko dela izvajajo med 1. novembrom in 15. februarjem;
– na območju varstva laške žabe (na petih odsekih plinovoda M3/1, od km 4 + 960 do km 5 + 950, od km 8 + 940 do km 10 + 480, od km 11 + 370 do km 12 + 110, od km 12 + 920 do km 13 + 470 in od km 21 + 510 do km 23 + 860) se lahko dela izvedejo med 1. novembrom in 1. februarjem;
– na območju varstva močvirske sklednice v bližini vodotokov (na treh odsekih plinovoda M3/1, od km 4 + 700 do km 5 + 960, od km 8 + 940 do km 10 + 480 in od km 11 + 100 do km 12 + 120) se lahko dela izvajajo med 1. novembrom in 1. marcem;
– sečnja rastja za vzdrževanje plinovoda se izvaja v območju omejene rabe plinovoda (5 m levo in desno od plinovoda). Ohranjajo se mejice, posamezni grmi in drevesa kot habitat za ptice, v obrežno vegetacijo in naravne brežine vodotokov, še posebej Vipave in Lijaka, se posega čim manj;
– pri vzdrževalnih delih se obrežno rastje seka in ne ruva;
– območje nadzemnih objektov plinovoda M3/1 naj se ne osvetljuje v nočnem in večernem času oziroma naj se osvetljuje le ob nočnem obisku vzdrževalca. Za osvetljevanje naj se uporabijo popolnoma zasenčena svetila z ravnim zaščitnim in nepredušnim steklom in s čim manjšo emisijo UV-svetlobe.
(4) Prečkanja vodotokov, opisana v petem odstavku tega člena, se morajo izvesti v skladu s tehničnimi smernicami za gradnjo plinovoda tako, da se ohranijo značilnosti vodnega režima ob sočasni zagotovitvi varnosti plinovoda.
(5) Prečkanje vodotokov na območjih varovanja narave se izvede skladno z 52. členom te uredbe. Dodatno se upoštevajo še naslednji ukrepi:
– regulacije vodotokov zaradi gradnje plinovoda M3/1 niso dopustne;
– pri posegih v vodotoke in njihovo neposredno bližino se kar najbolj ohranja lesnata obrežna vegetacija. Po gradnji se delovni pas ponovno zasadi z avtohtono lesnato in grmovno vegetacijo, značilno za območje, ali z vrstami, katerih koreninski sistem ne bo negativno vplival na plinovod. Na poseki naj bo omogočena vsaj razrast vegetacije avtohtonih ob/vodnih makrofitov in visokih steblik;
– spremembe vodnega toka in režima niso dopustne;
– talni pragovi se izvedejo tako, da se ne spreminja hitrost vode;
– utrditve brežin vodotoka se izvedejo s kamni brez betoniranja vmesnih špranj;
– na mestih prekopa se 24 ur pred začetkom gradnje intervencijsko odlovijo ribe in raki in se prenesejo v primerne vodotoke. Območje izlova naj bo na delovnem pasu plinovoda M3/1 in vsaj še 100 m nizvodno od območja posega. Potok se gorvodno in dolvodno od delovišča zajezi z mrežo, ki med gradnjo preprečuje dostop ribam, hkrati pa prepušča vodo;
– pri prečkanju potokov Hubelj, Skrivšek, Košivec, Vrtovinšček, Perilo, Konjščak, Vogršček, Lijak, Vrtojbica, Lemovšček in njegovega desnega pritoka v območju Natura 2000 POO Dolina Vipave se v primeru izvedbe plinovoda M3/1 v prekopu zagotovi taka rešitev, da bo nad plinovodom omogočena trajna zaraščenost z lesno grmovno obrežno vegetacijo in da utrjevanje brežin ni potrebno. Po gradnji se obrežje potokov na območju delovnega pasu plinovoda M3/1 ponovno obojestransko zasadi z avtohtonim rastjem;
– posegi v strugo reke Vipave, brežino in obstoječo obrečno lesno vegetacijo niso dovoljeni;
– v primeru izvedbe talnega pragu na potoku Hubelj mora biti ta izveden globlje v strugi, da ga lahko prekrije prodni sediment. Ribe iz intervencijskega odlova pred začetkom gradnje se lahko prestavijo v reko Vipavo pri izlivu Hublja. Vsa dela se opravijo v septembru in oktobru, preden se drsti soška postrv. Gradnja od začetka novembra do julija ni dovoljena. Gradnja ne sme potekati istočasno z drugo gradnjo na reki Vipavi gorvodno od izliva Hublja;
– v primeru izvedbe talnega pragu na potoku Jovšček mora biti ta izveden globlje v strugi, da ga lahko prekrije prodni sediment. Vse vrste rib, razen potočnega glavoča, se pri električnem izlovu pred začetkom gradnje lahko prestavijo v reko Vipavo, glavoč pa le v gorvodne odseke potoka Jovšček. Vsa dela se opravijo med septembrom in februarjem. Enaki ukrepi kot za Jovšček veljajo za prečkanja potokov Skrivšek, Košivec, Vrtovinšček, Perilo, Konjščak, Vogršček, Lijak, Vrtojbica, Lemovšček in njegovega desnega pritoka;
– prečkanje potoka Vrnivec se izvede s podvrtanjem.
(6) Na območju habitata metulja strašničinega mravljiščarja (na petih odsekih plinovoda M3/1, od km 6 + 130 do km 6 + 250, od km 7 + 250 do km 7 + 360, od km 7 + 490 do km 7 + 680, od km 8 + 990 do km 9 + 180 in od km 9 + 360 do km 9 + 400) se gradbena dela lahko opravljajo med 1. novembrom in 15. februarjem. Dela se opravijo kar najhitreje, delovni pas pa se zoži na minimalno tehnološko še dovoljeno širino. V rastni dobi pred načrtovano gradnjo se neposredno v habitatih mravljiščarja nabere mešanica travnih semen in semen zdravilne strašnice, ki se uporabi za dosetev po končani gradnji. Na odsekih plinovoda M3/1 od km 6 + 130 do km 6 + 250 in od km 7 + 250 do km 7 + 360 se pred začetkom del na celotni širini delovnega pasu v habitatih metuljev odstrani travna ruša s 40 cm debelo plastjo prsti in shrani na začasni deponiji v enem sloju tako, da je ruša na zgornji (zračni) strani. Deponije so zunaj habitata mravljiščarja znotraj delovnega pasu plinovoda M3/1, najprimernejše so njivske površine. Deponije za začasno shranjevanje travne ruše so razvidne iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Ureditvena situacija načrtovane prostorske ureditve z gospodarsko javno infrastrukturo in grajenim javnim dobrim – lista št. 2.1.4 in 2.1.5. Izkopana zemljina za položitev cevi plinovoda M3/1 se odloži zunaj habitata mravljiščarja ali pa na mesta, s katerih je travna ruša s pripadajočo prstjo začasno že odstranjena. Po vgradnji plinovoda M3/1 se ta zasipa s prebranim izkopanim materialom s tega odseka in prekrije z odloženo travno rušo s pripadajočo prstjo z istega odseka. Površina se doseje z mešanico travnih semen z zdravilno strašnico. Zemeljska dela v habitatih mravljiščarja morajo potekati pod naravovarstvenim nadzorom, ki ga opravlja strokovno usposobljena oseba, strokovnjak za metulje.
(7) Na območju habitata laške žabe se izvede začasni potek dela struge desnega pritoka potoka Lemovščak na dveh odsekih plinovoda M3/1, od km 22 + 605 do km 22 + 665 in od km 22 + 820 do km 22 + 850. Struga se umakne izven delovnega pasu plinovoda M3/1. Začasna struga bo v funkciji pet let, nato se ponovno vzpostavi na lokaciji poteka sedanje struge. Na tem odseku se gozdna poseka izvede največ do razdalje 11 m levo od predvidenega plinovoda M3/1, gledano v smeri toka plina. Pri tem je treba ob robu delovnega pasu kar najbolj ohraniti večja drevesa, zlasti hrast in beli gaber. Začasna struga potoka je najmanj 10 % daljša od obstoječega odseka potoka. Širina in globina začasne struge morata kar najbolj posnemati obstoječe stanje. Pri gradnji se uporabi lahka gradbena mehanizacija, ki strugo izkoplje med rastočimi obstoječimi drevesi. Pri gradnji se ne smejo sekati večja drevesa (zlasti ne hrasti in beli gabri). Izjemoma se lahko posekajo ali izkrčijo samo drevesa vrste navadna robinija, izjemoma in po navodilih naravovarstvenega nadzora se lahko odstrani tudi drevo druge vrste. Struga mora biti v celoti v zemeljski izvedbi, brez vidnih utrditev, za prage se uporabijo naravni materiali, prevladuje naj les. Če lesena izvedba ni mogoča, se uporabi kamen ali kombinacija lesa in kamna. Mestoma se v strugi uredijo poglobitve, ki omogočajo nastanek tolmunov. Med gradnjo plinovoda M3/1 se obstoječa struga po preusmeritvi vode v začasno strugo v območju delovnega pasu zasuje. Po končani gradnji se ponovno vzpostavi obstoječe stanje vodotoka. Zavarovanje dna in brežin se izvede s kamni premera približno 40 cm. Za zavarovanje dna se to prekrije z 0,5 m debelo plastjo sedimenta iz obstoječega potoka. Brežine se prekrijejo z najmanj 0,5 m debelo plastjo okoliške zemljine, vgradijo večji panji s koreninskim sistemom ali večje veje. Zasaditev brežin se določi v načrtu krajinske arhitekture s sodelovanjem biologa, strokovnjaka za dvoživke. Med gradnjo se zagotovi naravovarstveni nadzor.
(8) Območje vhoda ali vhodov v jame v bližini delovnega pasu se pred gradnjo na terenu jasno označi in zavaruje, kakršno koli poseganje vanj je prepovedano. Če se med gradnjo plinovoda M3/1 odkrije jama ali brezno, je treba o tem takoj obvestiti pristojno ministrstvo, službo, ki je pristojna za raziskovanje Krasa, in službo, pristojno za naravovarstveni nadzor.
(9) Delavci morajo biti ob podiranju drevja pozorni na debla z dupli in morebitne netopirje v njih. O taki najdbi je treba obvestiti službo za naravovarstveni nadzor. Izguba dupel in špranj v drevesih po sečnji se nadomesti s postavitvijo leseno-betonskih netopirnic. Najpozneje do konca gradnje plinovoda M3/1 bo v gozdu nameščenih 38 duplastih in 31 špranjastih netopirnic. Število netopirnic se lahko zmanjša ob predhodnem natančnem popisu dupel. Natančna mesta postavitve netopirnic v sodelovanju z revirnim gozdarjem in lastniki gozdov določi biolog, strokovnjak za netopirje, postavijo pa se čim prej po posekanem drevju. Postavitev netopirnic in služnostne pravice ter obveznosti v zvezi z netopirnicami se predpišejo za 20 let.
(10) Za preprečitev naselitve in razvoja tujerodnih invazivnih rastlin ter rastlin z drugačno gensko zasnovo od lokalnih populacij se izvedejo naslednji ukrepi:
– zasipava se izključno z materialom, izkopanim na trasi plinovoda M3/1,
– na območju gradbišč sredi strnjenih gozdov se delovna vozila in mehanizacija pred vstopom na gradbišče operejo,
– površine se kosijo vsaj dvakrat letno (v prvi polovici junija in prvi polovici avgusta), tiste, ki se zaraščajo s tujerodnimi vrstami (žlezasta nedotika, japonski dresnik in kanadska zlata rozga), pa se kosijo še pogosteje, enkrat na mesec v vegetacijski dobi.
(11) Investitor o začetku del najmanj sedem dni prej obvesti pristojnega ribiškega upravljavca, izvajalca naravovarstvenega nadzora, na območjih varstva narave pa tudi službo, pristojno za ohranjanje narave.
(1) Vsa prečkanja novega plinovoda M3/1 z vodotoki in jarki ter poteki v priobalnem pasu vodotokov so razvidni iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Ureditvena situacija načrtovane prostorske ureditve z gospodarsko javno infrastrukturo in grajenim javnim dobrim – listi št. 2.1.1–2.1.18.
(2) Vsa prečkanja vodotokov, melioracijskih jarkov in drugih jarkov se izvedejo s prekopi v delovnem pasu v skladu s tehničnimi smernicami za gradnjo plinovoda. Če prekop ni mogoč, se prečkanje izvede s podvrtanjem. Plinovod M3/1 se dodatno zaščiti z obbetoniranjem cevi.
(3) Plinovod M3/1 se izvede tako, da na priobalnem zemljišču prenese obremenitve gradbene mehanizacije med rednimi vzdrževalnimi deli na vodotoku.
(4) Prečkanja vodotokov, opisana v petem odstavku tega člena, se morajo izvesti v skladu s tehničnimi smernicami za gradnjo plinovoda tako, da se ohranijo značilnosti vodnega režima ob sočasni zagotovitvi varnosti plinovoda in da se upoštevajo naravovarstveni pogoji iz prejšnjega člena. Če tega ni mogoče zagotoviti, je treba potok podvrtati.
(5) Pri posegih v vodotoke in njihovo bližino se poleg določb petega odstavka prejšnjega člena upoštevajo tudi naslednji pogoji:
– teme cevi pri prečkanju vodotokov s prekopom je najmanj 1 m pod dnom urejenih in najmanj 1,5 m pod dnom neurejenih vodotokov in hudourniških strug. Na tej globini poteka plinovodna cev še 3 do 5 m od zgornjega roba brežine na obeh bregovih;
– brežine in dno prečkanja vodotokov se za zaščito plinovoda M3/1 proti vodni eroziji zavarujejo s kamnitimi oblogami v obsegu najmanj 5 m dolvodno in gorvodno od plinovodne cevi. Pri zavarovalnih ukrepih se uporabljajo naravni materiali (kamen, les, vegetativna zaščita);
– obvodna vegetacija se čim bolj ohrani, morebitne poškodbe se po končanih delih sanirajo, ureditev struge mora biti sonaravna;
– čas posegov se prilagodi življenjskim ciklom živali in rastlin (čas razmnoževanja, vzgajanja mladičev, prezimovanja …);
– gradnja na vodotokih lahko poteka le, kadar se na vodotokih v istem času ne opravljajo kakšna druga gradbena ali vzdrževalna dela;
– postavljanje ovir in odlaganje izkopanega materiala na brežine in v struge vodotokov ni dovoljeno;
– pri zemeljskih delih ni dovoljeno zasipavati izvirov, sprožati erozijskih procesov, rušiti ravnotežja na labilnih tleh ali preprečevati odtoka visokih voda ali hudournikov;
– morebitna začasna odlagališča presežkov zemeljskega materiala je treba med gradnjo urediti tako, da se ne pojavlja erozija in ni oviran odtok zalednih voda. Po končani gradnji se vsi ostanki začasnih odlagališč odstranijo;
– prečkanje melioracijskih jarkov globine nad 1 m se izvede enako kot prečkanje vodotokov;
– prečkanje melioracijskih jarkov globine do 1 m se izvede s prekopom z dodatno obbetoniranimi cevmi na najkrajši mogoči razdalji in skladno z ukrepi, določenimi v hidravlično-hidrološki analizi;
– območje prečkanja potoka Skrivšek v km 16 + 880 plinovoda M3 se povrne v obstoječe stanje. Struga potoka se obloži z večjimi prodniki, zaradi stabilizacije dna vodotoka se doda dodaten prag iz lomljenca v betonu nizvodno od predvidenega plinovoda M3/1;
– območje prečkanja potoka Vrtovinšček v km 14 + 890 plinovoda M3 se dodatno zaščiti s stabilizacijo brežin in dna potoka z lomljencem v betonu ter dodatnim prečnim pragom dolvodno od prečkanja plinovoda. Tlorisni potek struge in karakteristični prečni prerez Vrtovinščka se ne spreminjata;
– jarek v km 12 + 355 plinovoda M3 se, če se bo voda z brežine odvajala po njem, uredi s kamnito grajeno strugo;
– struga potoka Perilo v km 11 + 910 plinovoda M3 se v dolvodni smeri uredi z lomljencem v betonu;
– brežine in dno korita potoka Konjščak v km 10 + 540 plinovoda M3 se na območju prečkanja zavarujejo s kamnito oblogo na filtrni podlagi. Zavarovanje se na dolvodni in gorvodni strani zaključi s stabilizacijskim talnim krilnim pragom iz kamna, povezanega z betonom do 1 m pod nivojem dna;
– zavarovanja dna in brežin Vogrščka se na vseh lokacijah prečkanja plinovoda M3/1 (km 6 + 020, 5 + 415, 5 + 000, 4 + 930, 4 + 730, 4 + 640 in 4 + 640 plinovoda M3) izvedejo s poravnanim kamnom ustrezne debeline na filtrni podlagi. Zavarovanje se na dolvodni in gorvodni strani zaključi s stabilizacijskimi talnimi krilnimi pragovi iz kamna, povezanega z betonom do 1 m pod nivojem dna;
– struga in obrežna vegetacija ob vzdolžnem poteku ob strugi Vogrščka v km 4 + 810 plinovoda M3 se vzpostavita v prvotno stanje, upoštevajo se vsi pogoji, ki veljajo za vsa druga prečkanja Vogrščka;
– dno in spodnji del brežin manjšega odvodnega jarka v km 6 + 010 plinovoda M3 se na mestu prečkanja zavaruje s poravnanim kamnom ustrezne debeline, zgornji del brežin pa se humizira in zatravi. Zavarovanje se 3 m dolvodno od prečkanja stabilizira z večjimi kamni, ki segajo najmanj 0,6 m pod nivo dna;
– dno in spodnji del brežin jarka v km 5 + 790 plinovoda M3 se na lokaciji prečkanja zavaruje s poravnanim kamnom ustrezne debeline, zgornji del brežin pa se humizira in zatravi. Zavarovanje dna se 3 m dolvodno od prečkanja utrdi z večjimi kamni, ki segajo najmanj 0,8 m pod nivo dna. Zavarovanje brežin se na dolvodni in gorvodni strani zaključi s stabilno vgrajenimi večjimi kamni;
– zavarovanja dna in brežin potoka Lijak v km 3 + 625 plinovoda M3 se na lokaciji prečkanja plinovoda M3/1 izvedejo s poravnanim kamnom ustrezne debeline na filtrni podlagi. Zavarovanje se na dolvodni in gorvodni strani zaključi s stabilizacijskimi talnimi krilnimi pragovi iz kamna, povezanega z betonom, do 1,2 m pod nivojem dna;
– dno in brežine jarka v km 0 + 530 plinovoda M3 se na lokaciji prečkanja zavarujejo s poravnanim kamnom ustrezne debeline, zgornji del brežin pa se humizira in zatravi. Zavarovanje dna se približno 4 m dolvodno od prečkanja stabilizira z zaključnim talnim pragom iz večjih kamnov, ki segajo najmanj 0,8 m pod nivo dna. Zavarovanje brežin se na dolvodni in gorvodni strani zaključi s stabilno vgrajenimi večjimi kamni. Pri oblikovanju in zaščiti prehodov kamnitega zavarovanja brežin na priobrežni teren se zagotovi zaščita pred izpiranjem;
– dno in brežine jarka v km 0 + 200 plinovoda M3 se na lokaciji prečkanja zavarujejo s poravnanim kamnom ustrezne debeline, zgornji del brežin pa se humizira in zatravi. Zavarovanje dna se 3 m dolvodno od prečkanja stabilizira z zaključnim talnim pragom iz večjih kamnov, ki segajo najmanj 0,7 m pod nivo dna. Zavarovanje brežin se na dolvodni in gorvodni strani zaključi s stabilno vgrajenimi večjimi kamni. Pri oblikovanju in zaščiti prehodov kamnitega zavarovanja brežin na priobrežni teren se zagotovi zaščita pred izpiranjem;
– dno in brežine jarka v km 0 + 730 plinovoda M3B se na lokaciji prečkanja s plinovodom M3/1 zavarujejo s poravnanim kamnom ustrezne debeline. Zavarovanje dna se približno 3 m dolvodno od prečkanja stabilizira z zaključnim talnim pragom iz večjih kamnov, ki segajo najmanj 0,7 m pod nivo dna;
– brežine Vrtojbice v km 1 + 170 plinovoda M3B se zavarujejo do višine 2 m. Zavarovanje dna se na dolvodni in gorvodni strani zaključi s stabilizacijskim talnim krilnim pragom iz kamna, povezanega z betonom, do 1 m pod nivojem dna. Pri oblikovanju in zaščiti prehodov kamnitega zavarovanja brežin na priobrežni teren se zagotovi dobra zaščita pred izpiranjem. Ukrep se upošteva le, če se prečkanje izvaja s prekopom;
– na območju začasnega poteka dela struge desnega pritoka potoka Lemovšček se ureditev izvede v skladu z omilitvenimi ukrepi za ohranjanje narave iz 51. člena te uredbe;
– o predvidenih delih na vodotokih je treba najmanj sedem dni pred začetkom del obvestiti ribiško organizacijo, ki upravlja ribiški okoliš.
(6) Tehnični pogoji gradnje na priobalnem območju priobalnega zemljišča vodotoka 1. reda Vipave:
– med gradnjo je prepovedano odlaganje izkopanega materiala v pretočne profile vodotokov,
– material se lahko odlaga na delavnem platoju, vendar ne sme tvoriti zveznega neprekinjenega nasipa, ki zadržuje poplavne vode,
– morebitne začasne deponije viškov zemeljskega materiala na delovnem platoju je med gradnjo treba urediti tako, da se ne pojavlja erozija in da ni oviran obtok poplavnih vod in odtok zalednih voda,
– po končani gradnji je treba odstraniti vse ostanke začasnih deponij z delovnih platojev, vse z gradnjo prizadete površine pa je treba ustrezno urediti, tj. vzpostaviti prvotno stanje,
– med gradnjo mora investitor na območju gradbišča zagotoviti take varstvene ukrepe, nadzor in organizacijo na gradbišču, da se prepreči onesnaženje voda, ki lahko nastane zaradi prevoza, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi,
– med gradnjo je treba območje ureditve gradbišča organizirati tako, da so ob morebitnem pojavu visokih voda škoda na gradbišču, škoda na okoliških zemljiščih ter vplivi na vodni režim kar najmanjši.
(1) Plinovod M3/1 prečka območje vrtojbensko-mirenske podzemne vode, za katero je v pripravi uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika, kar je razvidno iz obvezne priloge državnega prostorskega načrta (Prikaz stanja prostora).
(2) Na območju vrtojbensko-mirenske podzemne vode se predvidijo zaščitni ukrepi, s katerimi se zmanjša tveganje onesnaženja med gradnjo in med vzdrževalnimi deli na plinovodu M3/1. Ukrepi se določijo glede na način in uporabljene tehnologije gradnje, glede na ustrezno ureditev gradbišč ter glede na ravnanje z odpadki in ravnanje ob izrednih dogodkih.
(3) Pri izvajanju gradbenih del, med gradnjo in vzdrževanjem plinovoda M3/1 se upoštevajo naslednji ukrepi:
– preprečijo se vse nesreče, zaradi katerih bi lahko prišlo do onesnaženja tal in podzemne vode z nevarnimi snovmi,
– vode, ki je uporabljena v tehnoloških procesih gradnje plinovoda M3/1, na vodovarstvenih območjih ni dovoljeno ponikati,
– vgrajen je lahko le material, ki ne ogroža podzemne vode,
– gradnja plinovoda M3/1 mora potekati tako, da bodo izkopani odseki čim krajši ob hkratnem sprotnem zasipavanju,
– izkopi se izvajajo v suhem vremenu, dela potekajo po odsekih, da odprti jarek ni izpostavljen padavinam,
– izkopi se izvedejo več kot 2 m nad najvišjo gladino podzemne vode,
– vsi transportni in gradbeni stroji, uporabljeni pri gradnji, morajo biti tehnično brezhibni in ustrezno vzdrževani,
– vzdrževalna dela na gradbenih strojih morajo potekati zunaj gradbišča v ustrezno opremljenih delavnicah,
– gorivo se ne sme pretakati v gradbenih jamah, ampak na ustrezno zaščiteni neprepustni utrjeni površini, na kateri se lahko zadrži celotna količina pretakanega goriva za oskrbo delovnih strojev,
– če se med izkopom odkrije nasutje odpadkov, ga je treba odstraniti v celoti, skupaj z morebitno onesnaženo podlago,
– če se ob gradnji plinovoda M3/1 in pri drugih posegih, povezanih z gradnjo plinovoda M3/1, naleti na nove kakovostne vodne vire, jih je treba podrobno preiskati in ohraniti za prihodnjo oskrbo z vodo.
(4) Za vodna zajetja, ki imajo podeljeno vodno dovoljenje, se oceni, ali je potrebno črpanje iz posameznega vodnjaka v času zemeljskih del ustaviti in priskrbeti nadomestno oskrbo z vodo. Po končanih delih se pred uporabo vode preveri kakovostna ustreznost vode iz teh vrtin.
(poplavna, nestabilna in erozijska območja)
(1) Plinovod M3/1 prečka poplavna območja, ki so razvidna iz obvezne priloge državnega prostorskega načrta (Prikaz stanja prostora).
(2) Na poplavno ogroženih območjih se stanje poplavne ogroženosti zaradi gradnje in obratovanja plinovoda M3/1 ne sme povečati.
(3) Na poplavnih območjih se izvedejo naslednji ukrepi:
– zaščita plinovoda M3/1 proti vzgonu, ustrezna višina nadkritja in zaščita z rastjem,
– nasipi izkopanega materiala se med gradnjo na poplavnih območjih prekinejo na vsakih 25 m s 5 m široko odprtino za odtok vode ob morebitnih nenadnih poplavah,
– del se ne izvaja v obdobju obsežnih padavin ali obdobju z večjo verjetnostjo nastopanja poplav,
– takojšnja ureditev in sanacija površin, ki so bile ob gradnji plinovoda M3/1 poškodovane, s ponovno zatravitvijo, ki mora v čim krajšem času zagotoviti dobro razraščeno travno rušo.
(4) Nadzemni objekti plinovoda se izvedejo na kotah, ki zagotavljajo poplavno varnost:
– kota SOČP-M3/1 na KP Ajdovščina je najmanj 88 m n. v.,
– plato BSx8-M3/1 ni na območju poplavne in erozijske nevarnosti,
– plato BSx9-M3/1 ni na območju poplavne in erozijske nevarnosti,
– kota BSx10-M3/1 je 61,0 m n. v.,
– kota Odcepa RMRP Šempeter leži najmanj na 99,0 m n. v.,
– kota SOČP-M3/1 na MMRP Vrtojba leži na 57,4 m n. v.
(5) Tehnični pogoji ureditve začasne deponije za skladiščenje cevi Volčja Draga, deponij za začasno shranjevanje travne ruše in območij začasnega odlaganja izkopanega materiala med gradnjo:
– kota začasne deponije za skladiščenje cevi Volčja Draga je 52,2 do 52,3 m n. v.,
– odlaganje kakršnega koli materiala med gradnjo je treba izvesti tako, da se ne pojavlja erozija in da ni oviran obtok poplavnih vod in odtok zalednih voda,
– po končani gradnji je treba odstraniti vse ostanke začasnih deponij z območja delovnega pasu in na površinah vzpostaviti prvotno stanje,
– med gradnjo mora investitor zagotoviti varstvene ukrepe, nadzor in tako organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje voda, ki bi nastalo zaradi prevoza, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi,
– delovni pas se organizira tako, da so ob morebitnem pojavu visokih voda škoda na gradbišču, okoliških zemljiščih ter vpliv na vodni režim kar najmanjši.
(6) Območja, ki so bila pred začetkom gradnje evidentirana kot potencialno nestabilna in erozijska, se pred ali med gradnjo plinovoda M3/1 sanirajo tako, da se ustavijo obstoječi erozijski procesi in prepreči nastajanje novih erozijskih žarišč. Sanacija se izvede z:
– ureditvijo prečnih in vzdolžnih drenaž za odvajanja zaledne padavinske vode,
– gradbenotehničnimi podpornimi ukrepi z ureditvijo kamnite zložbe, oporne stene iz armiranobetonskih pilotov, ureditvijo vzdolžne grede in bočnim sidranjem z geomehanskimi sidri za ustavitev obstoječih erozijskih procesov in preprečitev nastajanja novih erozijskih žarišč,
– ukrepi za sidranje plinovoda M3/1 na strmih območjih z vrečami, napolnjenimi s peskom,
– zasaditvijo grmovnic, zatravitvijo in dodatnimi zaščitnimi ukrepi.
(7) Na nestabilnih, labilnih in erozijskih območjih se izvedejo naslednji ukrepi:
– izkopi in zasipi gradbene jame se izvedejo hitro in sprotno, z dolžinsko omejenimi izkopi na območjih, kjer trasa plinovoda M3/1 poteka prečno na padnico pobočja,
– dela se izvajajo v sušnem vremenu,
– utrjevanje zemljine v zasutem jarku, na primer z vrečami, napolnjenimi s peskom ali suho betonsko mešanico,
– za preprečitev površinskega spiranja tal po končani gradnji se površine zatravijo, na primer z biotorkretom ali vodno setvijo z rastno pulpo,
– za zaščito rodovitne zemlje se naredijo popleti iz šibja, visoki pribl. 30 cm, z lesenimi koli; popleti se položijo poševno na strmino za odvod padavinske vode zunaj delovnega pasu,
– na gozdnih površinah in travnikih se delovni pas takoj po končani gradnji zatravi, da se prepreči površinsko spiranje tal.
(8) Pri poteku plinovoda M3/1 po nestabilnih, labilnih poplavnih in erozijskih območjih se upoštevajo tudi ukrepi, navedeni v 7. členu te uredbe.
(9) Lokacije izvedbe sanacijskih ukrepov so razvidne iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Ureditvena situacija načrtovane prostorske ureditve z gospodarsko javno infrastrukturo in grajenim javnim dobrim – listi št. 2.1.1–2.1.18.
(kmetijska in gozdna zemljišča)
(1) Na območjih najboljših kmetijskih zemljišč z velikim pridelovalnim potencialom in v gozdu mora biti delovni pas čim ožji.
(2) Globina in način polaganja plinovoda M3/1 na najboljših kmetijskih zemljiščih se prilagodita tako, da je kmetijska proizvodnja po končani gradnji kar najmanj omejena. Gradbena in strojna dela pri gradnji plinovoda M3/1 se ne izvajajo v obdobjih najintenzivnejših kmetijskih opravil.
(3) Nad plinovodom M3/1 se določi pas z omejitvijo kmetijske dejavnosti širine 2,5 m na vsako stran od osi plinovoda M3/1. V tem pasu se ne sadijo rastline s koreninami, globljimi od 1 m, zemljišče se ne obdeluje globlje od 0,5 m, prav tako se ne postavljajo opore, potrebne v kmetijstvu in sadjarstvu.
(4) Po zgraditvi plinovoda M3/1 se območje delovnega pasu na začasno uporabljenih kmetijskih zemljiščih povrne v enako stanje in kakovost, kakršna sta bila pred gradbenim posegom. Na mestih, kjer so prisotna zemljišča v zaraščanju, se vzpostavi travnik.
(5) Pri prečkanju hidromelioracijskih območij v občinah Ajdovščina, Renče - Vogrsko in Šempeter - Vrtojba se plinovod M3/1 prilagaja sistemu hidromelioracij. Na melioriranih površinah se nadkritje nad plinovodno cevjo po potrebi poveča. Če se posega v hidromelioracijski sistem, se drenažne cevi prerežejo in po vgradnji plinovoda M3/1 obnovijo na celotnem delovnem pasu v kakovosti, kakršna je bila pred gradnjo. Med obratovanjem plinovoda M3/1 se zagotovi nemoteno delovanje hidromelioracijskega sistema.
(6) Na območju deponij za začasno shranjevanje travne ruše se pred izvedbo omilitvenega ukrepa za metulja strašničinega mravljiščarja zagotovi evidentiranje ničelnega stanja kmetijskih zemljišč. Preprečiti je treba zbijanje tal med gradnjo.
(7) Ne glede na določbe tretjega odstavka tega člena se plinovod M3/1 na območju obstoječih in načrtovanih trajnih nasadov izvede tako, da je omogočeno izvajanje tovrstne kmetijske dejavnosti.
(8) Lastnikom se omogoči nemoten dostop do kmetijskih in gozdnih zemljišč med gradnjo plinovoda M3/1 in po njej.
(9) Z rodovitno prstjo se ravna v skladu z določbami iz 57. člena te uredbe.
(10) Globina vkopa plinovoda M3/1 skozi gozd je taka, da prenese obremenitve, ki nastajajo ob traktorskem spravilu in pri nakladanju lesa na tovorna vozila.
(11) Sečnja v delovnem pasu plinovoda M3/1 naj bo selektivna, tako da se kar najbolj ohranijo srednje velika in velika drevesa. Rob preseka je valovit ter višinsko in vodoravno razčlenjen. Preprečiti je treba vsako nepotrebno zasipavanje in odstranjevanje podrasti. Sečnja gozda naj se opravi strokovno po odkazilu pristojne osebe zavoda za gozdove.
(12) Posekano drevje in grmovnice se odstranijo z območja poseka ter uporabijo v skladu z dogovorom z lastnikom zemljišča. Če na strmejših predelih posekanih dreves ni mogoče spraviti iz gozda, se drevesa podrejo prečno na strmino ter se zaradi zaščitne in varovalne funkcije pustijo ležati v gozdu, da se preprečijo erozijski procesi.
(13) Čas del v gozdovih se prilagodi tako, da ne moti ptic pri gnezdenju, drugih živali pa pri paritvi in vzreji mladičev. Dela v gozdovih se opravijo od začetka septembra do konca februarja.
(14) Zunaj petmetrskega pasu na obeh straneh plinovoda M3/1 se do roba delovnega pasu pogozdijo vsa med gradnjo poškodovana gozdna zemljišča. Pas od 2,5 m do 5 m levo in desno od osi plinovoda M3/1 se lahko prepusti plodonosnim rastlinskim vrstam. Novi gozdni robovi se zasadijo z avtohtonimi grmovnicami in nižjimi drevesnimi vrstami s širokim ekološkim razponom in veliko obnovitveno sposobnostjo. Izvede se manj gosta zasaditev, ki ustvarja vegetacijski okvir in določa mejo vzdrževanja med obratovanjem. Vegetacijski okvir se zapolni s spontano zarastjo z nasemenitvijo iz okoliškega gozda (naravna sukcesija). Območja sanacije gozdnih površin so razvidna iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Ureditvena situacija načrtovane prostorske ureditve z gospodarsko javno infrastrukturo in grajenim javnim dobrim – listi št. 2.1.1–2.1.18.
(15) Na območju začasnega poteka dela struge desnega pritoka potoka Lemovšček se ohrani obstoječi gozd v obsegu, kot je prikazano v grafičnem delu državnega prostorskega načrta: Ureditvena situacija načrtovane prostorske ureditve z gospodarsko javno infrastrukturo in grajenim javnim dobrim, lista 2.1.14 in 2.1.15.
(16) Po gradnji se začasno uporabljena kmetijska zemljišča in začasne dovozne poti do kmetij, kmetijskih in gozdnih zemljišč povrnejo v enako stanje in kakovost, kakršna sta bila pred gradbenim posegom, poškodbe na gozdnem drevju in gozdnih poteh ter začasnih gradbenih površinah se sanirajo, morebitna propadla drevnina se nadomesti, iz gozda se odstrani ves neporabljeni material in omogoči se nemoteno gospodarjenje z okoliškimi gozdovi. Travniške površine, ki so bile med gradnjo poškodovane, se ponovno zatravijo. Na območju deponij za začasno shranjevanje travne ruše se vzpostavi nadzor strokovnjaka pedologa nad izvedbo omilitvenega ukrepa za metulja strašničinega mravljiščarja, ki zagotovi vrnitev zemljišča v stanje pred izvedbo ukrepa. Nadzor strokovnjaka pedologa se zagotovi tudi na območju začasnih deponij za skladiščenje plinovodnih cevi med gradnjo.
(17) Vsi posegi v gozdu se izvajajo v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje gozda, načrtuje pa jih Zavod za gozdove Slovenije.
Na zamočvirjenih območjih se uredijo začasne prevozne poti z nasutjem nosilnega tamponskega materiala na geotekstilu ali s polaganjem lesenih kolov. Začasna prevozna pot se po končani gradnji odstrani, območje pa se povrne v enako stanje in kakovost, kot je bilo pred gradbenim posegom. Plinovodna cev se obteži z betonskimi jahači, da se prepreči delovanje vzgona.
(1) Posegi v tla in odstranjevanje krovnih plasti se izvedejo tako, da je prizadeta čim manjša površina tal.
(2) Plasti tal se pri zasipanju vračajo v obratnem vrstnem redu, kot so bila odkopana.
(3) Na območjih hidromorfnih tal se uporabljajo delovni stroji in vozila, ki imajo čim manjšo obtežbo na enoto stične površine s tlemi.
(4) Izdela se načrt o ravnanju in uporabi rodovitnega dela prsti med gradnjo. Opredelijo se odlagališča presežkov materiala ter začasna odlagališča rodovitne dela prsti in njene uporabe. Prepreči se onesnaženje humusa, ki se odstranjuje in premešča pri odkrivanju krovnih plasti tal (živica in mrtvica). Rodovitna prst se deponira ob rob delovnega pasu, ločeno od preostalega izkopanega materiala, z geotekstilom, da se prepreči mešanje plasti. Kupi skladiščene prsti ne smejo biti višji od 1,5 m, po njih pa se ne sme voziti. Odgrnjene zemlje ni dovoljeno stiskati, da se ohrani njena plodnost. Rodovitna prst se po gradnji vrne v ustreznem vrstnem redu plasti. Na njivskih površinah se depresije zaradi posedanja zemljine izravnajo z nasutjem ustrezne prsti.
(5) Na začasnih deponijah za skladiščenje plinovodnih cevi se ne odstira vrhnja plast tal. Tla se zavarujejo z geotekstilom, cevi pa se odložijo na lesene podstavke, ki omilijo površinski pritisk na celotno zemljišče in ga prerazporedijo v linearne smeri.
(6) Na vseh napravah in objektih, na katerih obstaja možnost razlivanja nevarnih snovi, se predvidijo tehnični ukrepi za preprečitev takega razlivanja. Prostori in mesta, kjer se bodo med gradnjo, obratovanjem in vzdrževanjem uporabljale ali skladiščile nevarne snovi, morajo biti urejeni tako, da se prepreči vpliv morebitnega razlitja ali razsutje nevarne snovi.
(7) Po končani gradnji se tla na pretežnem delu območij gradbišč vzpostavijo v enako stanje in kakovost, kot so bila pred gradbenim posegom. Na posameznih odsekih se zaradi načina izvedbe plinovoda M3/1 ureditev delovnega pasu prilagodi terenskemu poteku, pri čemer se krajinska slika širšega območja ne spreminja.
(8) Odvodnjavanje odpadnih voda iz parkirišč in intervencijskih površin mora biti izvedeno prek zadrževalnikov in lovilnikov olj.
Uporabljajo se tehnično brezhibna vozila in stroji. Tovor se na vozila naloži tako, da ne onesnažuje okolja, sipki tovor se prekriva. Z nalaganjem in razlaganjem tovora ni dovoljeno onesnaževati ceste. V sušnem in vetrovnem vremenu se vlažijo prevozne in gradbene površine. Sipki materiali se skladiščijo proč od stanovanjskih območij, v sušnem in vetrovnem vremenu pa se vlažijo in prekrivajo. Prometne površine na gradbišču, javne prometne površine in vozila pri vožnji z gradbišča na javne prometne površine se redno čistijo.
(1) Uporabljajo se manj hrupni delovni stroji in motorna vozila. Najhrupnejši stroji naj obratujejo pri najnižjem možnem številu vrtljajev.
(2) Hrupna dela se opravljajo v dnevnem času med delovnim tednom med 6. in 18. uro.
(3) Na območju stanovanjskega objekta Male Žablje 98 se v času gradnje predvidi protihrupna zaščita, ki jo v fazi priprave projektne dokumentacije določi izdelovalec elaborata zaščite pred hrupom.
(4) Prevozne poti naj se kolikor je najbolj mogoče izogibajo stanovanjskim stavbam in drugim stavbam z varovanimi prostori.
(1) Z inertnim materialom, ki nastane zaradi odstranitve objektov in infrastrukture, se ravna v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki. Nevarni odpadki, mednje spada tudi zemljina, onesnažena zaradi razlitja nevarnih snovi, in odpadna embalaža nevarnih snovi se predajo pooblaščeni organizaciji za zbiranje nevarnih odpadkov, kar se ustrezno evidentira.
(2) Zeleni odrez se ločeno odpelje na odlagališče komunalnih odpadkov ali v organizirane zbirne centre.
(3) Odpadna embalaža se na gradbišču zbira ločeno po vrstah materiala, zagotovi se njen odvoz na najbližje odlagališče komunalnih odpadkov ali v zbirni center.
(4) Odpadne vode pri izvajanju tlačnega preizkusa se po opravljenem tlačnem preizkusu filtrirajo in odvajajo v okolico. Odpadna olja in kondenzat filterskih separatorjev, ki nastajajo med obratovanjem plinovoda M3/1, se oddajo pooblaščenemu zbiralcu odpadnih olj.
Pri pripravi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja se izdela študija požarne varnosti.
VIII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
(1) Ureditve, ki jih določa državni prostorski načrt, se lahko izvedejo po naslednjih etapah:
– gradnja posameznih delov plinovoda M3/1 z vsemi pripadajočimi ureditvami,
– gradnja SOČP-M3/1 na KP Ajdovščina,
– gradnja sekcijske zaporne postaje BSx8-M3/1,
– gradnja sekcijske zaporne postaje BSx9-M3/1,
– gradnja sekcijske zaporne postaje BSx10-M3/1,
– gradnja odcepa RMRP Šempeter,
– gradnja SOČP-M3/1 na MMRP Vrtojba,
– prestavitve, razširitve in druge prilagoditve obstoječih objektov gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, odstranitve in začasne prestavitve drugih objektov ter ureditve, ki so potrebne za uresničitev načrtovanih prostorskih ureditev,
– drugi ukrepi in ureditve,
– ureditev začasnih deponij za skladiščenje plinovodnih cevi med gradnjo,
– izvedba gradbenotehničnih podpornih ukrepov za zaščito plinovoda M3/1 prek reliefno razgibanih območij,
– izvedba hidrotehničnih ukrepov za ureditev prečkanj vodotokov in odvajanja zalednih voda,
– dopolnitev ustreznih okoljevarstvenih ukrepov v skladu z rezultati monitoringa.
(2) Ureditve se lahko izvedejo posamezno ali sočasno, biti pa morajo zaključene funkcionalne celote.
IX. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE DRŽAVNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
(1) Med gradnjo se zagotovijo naslednji monitoringi:
– monitoring del v vodotokih in na območju predlaganega vodovarstvenega območja (prisotnost mineralnih olj, motnost in mikrobiološke analize ter hidrogeološki nadzor) ter monitoring vodnih zajetij,
– monitoring območij ohranjanja narave,
– monitoring kmetijskih zemljišč,
– monitoring hrupa,
– monitoring s področja ohranjanja kulturne dediščine.
(2) Med obratovanjem se zagotovijo naslednji monitoringi:
– monitoring območij ohranjanja narave,
– monitoring kakovosti kmetijskih zemljišč in
– monitoring hrupa,
– monitoring sanacijskih zasaditev.
(3) Pri odstopanju od dovoljenih vrednosti med gradnjo ali obratovanjem plinovoda M3/1 se zagotovijo naslednji dodatni zaščitni ukrepi:
– dodatne prostorske, gradbene in tehnične rešitve,
– dodatne krajinsko-arhitekturne ureditve,
– sanacije poškodb,
– spremembe rabe prostora ali objektov in
– drugi ukrepi skladno s predpisi, ki urejajo posamezno področje varstva okolja (omilitveni ukrepi).
(4) Pri določitvi točk in vsebine monitoringa se upoštevajo vsa poglavja o monitoringu iz Okoljskega poročila št. 10595, januar 2016, dopolnitev maj 2017, ki ga je izdelal PROJEKT, d. d., Nova Gorica. Smiselno se upoštevajo točke že izvedenih meritev ničelnega stanja. V delih, kjer je to mogoče, se spremljanje in nadzor prilagodita in uskladita z drugimi obstoječimi ali predvidenimi državnimi in lokalnimi spremljanji stanja kakovosti okolja. Pri fizičnih meritvah stanja sestavin okolja se zagotovi najmanj toliko točk nadzora, da se o stanju sestavin okolja pridobi utemeljena informacija. Točke monitoringa morajo omogočati stalno pridobivanje podatkov. Rezultati monitoringa so javni, za dostopnost podatkov pa poskrbi investitor.
(1) Gradbišče in začasna odlagališča viškov materiala, ki ne bodo uporabljena za neposredno zasipanje plinovoda M3/1 v jarku, se uredijo v delovnem pasu na območju državnega prostorskega načrta na predhodno arheološko pregledanih območjih zunaj območij kulturne dediščine in čim dlje od vodotokov. Gradbišče se zavaruje pred poplavljanjem in erozijo tal tako, da se zagotovi varnost in nemotena raba sosednjih objektov in zemljišč.
(2) Med gradnjo plinovoda M3/1 se uredi začasna deponija za skladiščenje plinovodnih cevi Volčja Draga, ki se po končani gradnji vzpostavi v prvotno stanje. Deponija se uredi na travniku med regionalno cesto R3 Tri hiše–Volčja Draga in železniško progo Jesenice–Nova Gorica–Sežana. Dostop do deponije se uredi z obstoječe javne ceste.
(3) Pri gradnji se nastali presežek materiala od zemeljskega izkopa, ki ga ni mogoče uporabiti za zasipanje plinovoda M3/1, razgrne na območju delovnega pasu na območju odstranjene rodovitne zemlje, preostanek pa odloži v skladu s predpisi na urejena odlagališča.
(4) Zagotovijo se pravočasni posegi za preprečitev onesnaženja tal in voda ob morebitnem izlitju onesnaževal (naftnih derivatov, olja) na območju gradnje – takojšnje izčrpavanje onesnaževal z onesnaženega območja, takojšen interventen izkop onesnaženega dela zemljine in odvoz onesnažene zemljine na odlagališče posebnih odpadkov. Vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi morajo biti zaščitena pred možnostjo izliva v tla in vodotoke.
(5) Po gradnji se vse površine sanirajo do enakega stanja in kakovosti, kakršna so bila pred gradbenim posegom.
(1) Poleg vseh obveznosti, navedenih v 63. in 64. členu, so obveznosti investitorja tudi:
– pred začetkom del pravočasno obvestiti upravljavce gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, da se z njimi evidentirajo obstoječi objekti in naprave ter uskladijo vsi posegi v območje objektov in naprav, pa tudi v njihove varovalne pasove,
– pravočasno seznaniti prebivalce z začetkom in načinom izvajanja gradbenih del ter morebitnimi omejitvami prometa in oskrbe s komunalno infrastrukturo,
– seznanjanje prebivalcev ob plinovodu s pravili in postopki, ki jih je treba upoštevati med gradnjo in obratovanjem,
– ustrezno zaščititi objekte in naprave med gradnjo, po njej pa odpraviti morebitne poškodbe na njih,
– omogočiti nemoteno komunalno, energetsko in telekomunikacijsko oskrbo objektov,
– zagotoviti ali nadomestiti dostope in dovoze do obstoječih objektov in zemljišč,
– narediti posnetek ničelnega stanja cest, ki se prekopljejo in med gradnjo uporabljajo za prevozne poti na gradbišča, poškodbe pa po gradnji odpraviti in ceste vzpostaviti v prvotno stanje,
– pred začetkom del zagotoviti naročilo za prevzem gradbenih in drugih odpadkov ali pa prevoz ter njihovo predelavo in odstranjevanje.
(2) Investitor pripravi ustrezne razmejitve, preda potrebno dokumentacijo drugim upravljavcem in poskrbi za primopredajo vseh gozdnih zemljišč in gospodarske javne infrastrukture ter grajenega javnega dobra, ki jih v skladu s predpisi, ki urejajo področje javne infrastrukture, investitor plinovoda M3/1 ne prevzame v upravljanje.
(1) Pri pripravi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja so dovoljena odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, določenih s to uredbo, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju energetskih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, energetsko-tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, ki upoštevajo zadnje stanje tehnike in omogočajo racionalnejšo rabo prostora.
(2) Dovoljena so odstopanja pri trasi plinovoda M3/1 in širini delovnega pasu znotraj območja državnega prostorskega načrta iz 4. člena te uredbe. Začasne dostopne poti in začasne prestavitve objektov se lahko v dogovoru z lastniki zemljišč prilagodijo stanju na terenu. Objekti, ki so navedeni za odstranitev, se lahko tudi prestavijo, če je to tehnično in prostorsko mogoče. Vsa navedena dovoljena odstopanja morajo upoštevati pogoje iz prejšnjega odstavka.
(3) Med gradnjo so dovoljeni dodatni zaščitni gradbenotehnični podporni ukrepi, hidrotehnični ukrepi in ureditve gospodarske javne infrastrukture, če se za to izkaže potreba.
(4) Gradbenotehnični podporni ukrepi, hidrotehnični ukrepi in ureditev gospodarske javne infrastrukture, ki so predpisani s tem državnim prostorskim načrtom, se, če se z naknadnimi tehničnimi rešitvami dokaže, da niso potrebni, ne izvedejo.
(5) Pri realizaciji državnega prostorskega načrta so dovoljena odstopanja glede tlorisnih dimenzij objektov in višine objektov ter višinskih kot objektov. Odstopanje pri tlorisnih gabaritih je + / – 15 %, pri višini objektov pa + / – 10 %. Lokacijsko se lahko nadzemni plinovodni objekti prestavijo vzdolž trase plinovoda M3/1.
(6) Odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev iz prejšnjih odstavkov ne smejo spreminjati načrtovanega videza območja, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih razmer na območju državnega prostorskega načrta ali na sosednjih območjih ter ne smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi. Z dovoljenimi odstopanji morajo soglašati projektni soglasodajalci, v katerih pristojnosti posegajo.
Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja inšpektorat, pristojen za prostor.
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(dovoljeni posegi in dejavnosti do začetka gradnje prostorskih ureditev)
(1) Do začetka gradnje prostorskih ureditev iz 3. člena te uredbe ali njihovih posameznih etap, določenih v 62. členu te uredbe, je na območju državnega prostorskega načrta iz 4. člena te uredbe dovoljeno opravljanje kmetijskih in gozdarskih dejavnosti na obstoječih kmetijskih in gozdnih zemljiščih, gradnja, rekonstrukcija in vzdrževanje objektov gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, izvajanje ukrepov pred škodljivim delovanjem voda, ukrepov za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter vzdrževanje, rekonstrukcija in odstranitev obstoječih objektov, pri čemer se njihova namembnost ne spreminja, zunanja ureditev dvorišč in dostopnih poti do obstoječih ali novih stavb zunaj območja državnega prostorskega načrta ter vse druge dejavnosti, ki jih je mogoče izvajati v skladu z merili in pogoji te uredbe.
(2) Posegi iz prejšnjega odstavka so dovoljeni, če se zaradi njih ne poslabšajo razmere za ureditve, ki so predmet državnega prostorskega načrta. Z njimi mora soglašati upravljavec plinovodnega omrežja.
(občinski prostorski akti)
Z dnem uveljavitve te uredbe se za celotno območje iz 4. člena te uredbe in za vse ureditve na tem območju šteje, da so spremenjeni in dopolnjeni naslednji občinski prostorski akti:
– Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Ajdovščina za območje Občine Ajdovščina (Uradno glasilo občin Ajdovščine, Nova Gorica in Tolmin, št. 7/97, 9/98, Uradni list RS, št. 87/99, 17/03, 96/04),
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih v občini Ajdovščina (Uradno glasilo št. 1/98, Uradni list RS, št. 92/05, 108/06, 45/08, 19/09, 9/11, 100/11, 14/12),
– Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Nova Gorica (Uradni list RS, št. 95/12, 112/13, 10/14, 35/14, 72/14, 8/15, 25/15, 40/16),
– Odlok o občinskem prostorskem načrtu občine Renče - Vogrsko (Uradne objave uradnega glasila Občine Renče - Vogrsko, št. 10/14, 1/15),
– Odlok o občinskem prostorskem načrtu občine Šempeter - Vrtojba (Uradni list RS, št. 7/14, 21/14, 81/15) in
– Odlok o občinskem prostorskem načrtu občine Miren - Kostanjevica (Uradni list RS, št. 85/13, 10/14, 50/14, 87/15, 21/16).
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00719-2/2018
Ljubljana, dne 25. januarja 2018
EVA 2017-2550-0079
Vlada Republike Slovenije
Boris Koprivnikar l.r.
