Na podlagi 32. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 27/08 – Odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 – Odl. US) in 53. člena Statuta Občine Odranci (Uradni list RS, št. 102/11, 64/17) je Nadzorni odbor Občine Odranci na 8. seji dne 30. 1. 2018 sprejel
Nadzornega odbora Občine Odranci
S tem poslovnikom Nadzorni odbor Občine Odranci (v nadaljevanju: nadzorni odbor) ureja organizacijo, pristojnosti, način dela nadzornega odbora, pravice in dolžnosti predsednika in članov pri opravljanju nadzora, način odločanja in postopek nadzora.
Nadzorni odbor kot najvišji organ nadzora javne porabe Občine Odranci deluje v okviru svojih pristojnosti samostojno in neodvisno. Svoje naloge opravlja pošteno, strokovno, vestno in nepristransko, v skladu z določbami Zakona o lokalni samoupravi, Statuta Občine Odranci in tega poslovnika.
Delo nadzornega odbora je javno. Morebitne omejitve javnosti delovanja opredeljuje ta poslovnik.
Člani nadzornega odbora so pri svojem delu dolžni varovati osebne podatke ter državne, uradne in poslovne skrivnosti, ki so kot take opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali aktom mestnega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev ter spoštovati dostojanstvo, dobro ime in osebnostno integriteto posameznikov in pravnih oseb.
Sedež nadzornega odbora je v Odrancih, Panonska ulica 33. Nadzorni odbor za seje uporablja prostore Občine Odranci (v nadaljevanju: občina).
Nadzorni odbor uporablja žig občine.
Nadzorni odbor predstavlja predsednik nadzornega odbora, v njegovi odsotnosti pa pooblaščeni član.
II. SESTAVA IN KONSTITUIRANJE NADZORNEGA ODBORA
Nadzorni odbor ima tri člane, ki jih imenuje občinski svet izmed občanov najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji. Članstvo v nadzornem svetu preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandata članom občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval.
Prvo sejo nadzornega odbora občine skliče župan najkasneje v 30 dneh po imenovanju članov. Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi seji navzočih večina članov. Do izvolitve predsednika vodi sejo nadzornega odbora župan.
Člani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe predsednika nadzornega odbora. Predsednik se izvoli z večino glasov vseh članov nadzornega odbora. Glasovanje za predsednika nadzornega odbora je javno.
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, tajnik občine, delavci občinske uprave ter člani poslovodstev javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih organizacij, ki so uporabniki občinskih proračunskih sredstev. Član nadzornega odbora je dolžan seznaniti nadzorni odbor s svojim statusom.
Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta.
Funkcija člana nadzornega odbora je nepoklicna.
Člani nadzornega odbora imajo pravico do plačila za opravljanje dela v skladu s Pravilnikom o plačah in drugih prejemkih občinskih funkcionarjev, članov delovnih teles občinskega sveta ter članov drugih občinskih organov Občine Odranci (Uradni list RS, št. 72/17).
Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotovijo v občinskem proračunu v posebni proračunski postavki, na podlagi letnega programa dela in finančnega načrta NO. Za porabo sredstev župan določi skrbnika, ki je predsednik nadzornega odbora.
Član nadzornega odbora se mora izločiti iz nadzora in odločanja na seji v primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti.
Šteje se, da so podane okoliščine iz prejšnjega odstavka če:
– je odgovorna oseba zakoniti zastopnik, prokurist ali pooblaščenec nadzorovane osebe, s članom nadzornega odbora v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali če je z njo v zakonski ali izvenzakonski skupnosti ali v svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza ali izvenzakonska skupnost prenehala,
– je član nadzornega odbora skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik odgovorne osebe, zakonitega zastopnika, prokurista ali pooblaščenca nadzorovane osebe,
– če je član nadzornega odbora udeležen ali je sodeloval v postopku, ki je predmet nadzora.
Izločitev člana nadzornega odbora lahko zahteva tudi nadzorovana oseba ali sam član nadzornega odbora. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem odboru, z izjavo o odstopu. V izjavi je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči nadzorni odbor z večino glasov vseh članov. O izločitvi predsednika nadzornega odbora odloči nadzorni odbor.
Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska uprava.
Župan določi javnega uslužbenca v občinski upravi, ki pomaga pri pripravi sej, odpravi zapisnikov in drugih pisanj nadzornega odbora, arhiviranje gradiva, sprejemanje in urejanje pošte ter za opravljanje drugih opravil, potrebnih za nemotena administrativna tehnična dela nadzornega odbora.
III. PRISTOJNOSTI NADZORNEGA ODBORA
Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne porabe v občini.
Nadzorni odbor ima naslednje pristojnosti:
1. opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,
2. nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna,
3. nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja občinskih organov, občinske uprave, javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov, ter drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih javnih sredstev.
Na občini in pri občinskih organih lahko nadzorni odbor opravlja neposredni nadzor.
Nadzorni odbor preverja finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev na podlagi preverjanj poslovnih poročil in zaključnih računov ter sklenjenih pogodb med občino in uporabnikom proračunskih sredstev in po potrebi druge pridobljene dokumentacije.
Naloge predsednika nadzornega odbora so:
– vodi in organizira delo nadzornega odbora,
– predlaga dnevni red, sklicuje in vodi seje,
– podpisuje poročila, sklepe, zapisnike in druge akte nadzornega odbora,
– skrbi za izvajanje sklepov nadzornega odbora,
– spremlja izvajanje priporočil in predlogov nadzornega odbora,
– skrbi za javnost dela nadzornega odbora,
– sodeluje z občinskim svetom, županom in občinsko upravo,
– po potrebi se udeležuje sej občinskega sveta.
Nadzorni odbor samostojno določa svoj letni program dela. Letni program dela je splošen vsebinski nabor tem, oziroma izbranih področij nadzora, ki jih bo nadzorni odbor obravnaval v tekočem letu. Letni program dela se objavi na spletni strani občine in ga ni potrebno posebej predložiti županu in občinskemu svetu.
Nadzorni odbor lahko sprejme tudi letni nadzorni program, ki pomeni konkretizacijo letnega programa dela in na podlagi katerega se izdajo posamezni sklepi o nadzoru. Letni nadzorni program je interni akt nadzornega odbora in ni javno dostopen. Sklep o nadzoru je prav tako interni akt nadzornega odbora, ki se ga posreduje le nadzorovani osebi in ni javno dostopen.
Na osnovi letnega programa dela izdela nadzorni odbor predlog finančnega načrta, ki ga predloži županu kot predlagatelju proračuna, za zagotovitev potrebnih sredstev za delovanje nadzornega odbora v proračunu občine. Glede na sprejet proračun in zagotovljena sredstva za delovanje nadzornega odbora, se sprejme potrebna dopolnitev programa dela nadzornega odbora, ki se objavi na spletni strani občine.
Nadzorni odbor sodeluje z županom in občinskim svetom, z drugimi organi uporabnikov občinskih proračunskih sredstev in drugimi osebami pa na podlagi programa dela nadzornega odbora.
Predsednik, ali od njega pooblaščen član nadzornega odbora, se udeleži seje občinskega sveta samo takrat, kadar to zahteva dnevni red, oziroma, ko se obravnava poročilo nadzornega odbora.
Nadzorni odbor vsako proračunsko leto izvede nadzor zaključnega računa proračuna občine.
Nadzorni odbor mora županu in občinskemu svetu predložiti pisno letno poročilo o delu in porabi sredstev. Najpozneje ob obravnavi zaključnega računa občine mora poročati tudi o svojem delu in ju seznaniti s pomembnimi ugotovitvami s področja svojega dela ter predlagati rešitve za izboljšanje poslovanja.
1. Sklic seje
Nadzorni odbor sprejema odločitve na sejah. Seje sklicuje predsednik odbora na lastno pobudo, v skladu s programom dela in na zahtevo večino članov nadzornega odbora. Če predsednik odbora v petih dneh po podani zahtevi ne skliče seje, jo lahko skličejo člani, ki so pobudo podali.
Predlog dnevnega reda za sejo nadzornega odbora določi predsednik. Na dnevni red se uvrsti točka »predlogi in pobude članov nadzornega odbora«. Predloge za uvrstitev na dnevni red lahko predsedniku nadzornega odbora pred sklicem seje podajo tudi člani nadzornega odbora.
Vabilo na sejo nadzornega odbora mora biti pisno in posredovano članom NO najmanj pet dni pred dnem, določenim za sejo. V nujnih primerih, ki jih določi predsednik, je lahko ta rok tudi krajši. Vabilu se priloži gradivo, ki je potrebno za obravnavo.
Predsednik lahko povabi na sejo nadzornega odbora tudi predstavnike in strokovne sodelavce občinske uprave, izvedence in predstavnike javnih zavodov, organizacij in društev, katerih dejavnost se sofinancira iz občinskega proračuna in so predmet nadzora.
2. Potek seje
Predsednik na začetku seje ugotovi sklepčnost nadzornega odbora, na to nadzorni odbor sprejme dnevni red.
Pri določanju dnevnega reda lahko člani nadzornega odbora predlagajo umik posamezne točke dnevnega reda, njegovo razširitev ali spremembo vrstnega reda obravnave. Razširitev dnevnega reda je možna le, če je za predlagano razširitev priloženo tudi gradivo.
Po sprejemu dnevnega reda poteka seja po posameznih točkah dnevnega reda. Predsednik odbora najprej da besedo poročevalcu obravnavane točke dnevnega reda, ki poda obrazložitev, nato članom odbora po vrsti, kakor so se prijavili k razpravi. Razprava posameznega razpravljavca se mora nanašati na obravnavano zadevo, po sklepu nadzornega odbora se lahko tudi časovno omeji.
Predsednik zaključi razpravo, ko ugotovi, da ni več razpravljavcev. Po opravljeni razpravi predsednik oblikuje k posamezni točki dnevnega reda predlog sklepa oziroma sklepov. Člani odbora glasujejo o vsakem predlaganem sklepu posebej.
Član nadzornega odbora ima pravico izraziti ločeno mnenje, ki se na njegovo zahtevo evidentira v zapisniku.
Predsednik lahko prekine sejo nadzornega odbora, če ni več sklepčna, po sklepu nadzornega odbora ali pa je potrebno pridobiti mnenje drugih organov.
3. Odločanje
Nadzorni odbor veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov.
Nadzorni odbor sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih članov nadzornega odbora.
Glasovanje na sejah je praviloma javno z dvigom rok. Predsednik najprej vpraša kdo je za in na to kdo je proti predlaganemu sklepu.
Predsednik po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanja.
Če nadzorni odbor na zahtevo večine članov odbora odloči, da se glasuje tajno, glasuje nadzorni odbor z glasovnicami.
4. Zapisnik
O poteku seje nadzornega odbora se piše zapisnik, ki vsebuje:
– zaporedno številko seje, datum in kraj seje ter čas začetka in konca seje,
– evidenco prisotnosti članov odbora in vabljenih na sejo,
– ugotovitev sklepčnosti in sprejeti dnevni red,
– potek seje z navedbo poročevalcev in razpravljavcev,
– predlagane in sprejete sklepe z izidi glasovanja,
– izjave članov nadzornega odbora, za katere so zahtevali, da se vnesejo v zapisnik,
– morebitna ločena mnenja članov nadzornega odbora.
Zapisnik podpišeta predsednik in javni uslužbenec občinske uprave, ki je določen za administrativno in tehnično pomoč pri delu nadzornega odbora.
Nadzorni odbor opravlja nadzor na podlagi zakona.
Stranka v postopku nadzora (v nadaljevanju: nadzorovana oseba) je uporabnik sredstev oziroma premoženja in odredbodajalec oziroma skrbnik za javna sredstva oziroma premoženje.
Nadzor se začne s sklepom o izvedbi nadzora, ki ga sprejme nadzorni odbor.
Sklep o izvedbi nadzora mora vsebovati navedbo nadzorovane osebe, opredelitev vsebine nadzora, čas in kraj nadzora ter navedbo člana nadzornega odbora, ki bo izvedel nadzor (v nadaljevanju: nadzornik).
S sklepom o uvedbi nadzora nadzorni odbor obvesti nadzorovano osebo o izvedbi nadzora.
Posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko opravi izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet.
V postopku nadzora ima nadzorni odbor ali pooblaščeni član nadzornega odbora pravico zahtevati od nadzorovanih oseb vse podatke, ki so potrebni za izvedbo nadzora in sicer podatke, listine in dokumentacijo, ki jo je potrebno predložiti, ter določiti rok za predložitev podatkov.
Nadzorovana oseba je dolžna nadzorniku predložiti vso zahtevano dokumentacijo v določenem roku, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila.
Rok za predložitev zahtevane dokumentacije se na prošnjo nadzorovane osebe lahko podaljša. Odločitev o tem sprejme nadzornik.
Nadzor je potrebno opraviti tako, da sta delovni proces in poslovanje nadzorovane osebe čim manj motena. Predstavnik nadzorovane osebe je lahko ves čas nadzora prisoten.
Nadzorni odbor ali pooblaščeni član nadzornega odbora ima pravico do pregleda dokumentacije na lokaciji nadzorovane osebe.
Po opravljenem nadzoru pripravi nadzornik osnutek poročila, ki mora vsebovati sestavine opredeljene v Pravilniku o obveznih sestavinah poročila nadzornega odbora občine (Uradni list RS, št. 23/09), ali drugem predpisu, ki ureja to področje. Osnutek poročila posreduje nadzornemu odboru.
Če osnutek poročila o nadzoru ni sprejet, je dolžan nadzorni odbor sprejeti usmeritve za njegovo spremembo ali dopolnitev. Usmeritve mora upoštevati nadzornik in osnutek poročila o nadzoru dopolniti. Osnutek poročila o nadzoru podpiše predsednik nadzornega odbora.
Sprejeti osnutek poročila o nadzoru nadzorni odbor posreduje nadzorovani osebi v roku osem dni po sprejemu. Nadzorovana oseba ima pravico, da v roku petnajst dni od prejema osnutka poročila o nadzoru odgovoriti na posamezne navedbe.
Odzivno poročilo vsebuje mnenja, pripombe in pojasnila nadzorovanega organa za vsako posamezno ugotovitev iz osnutka poročila, pri kateri se ugotovijo kršitve predpisov. Če nadzorovani organ razpolaga z listinskimi dokazi, jih priloži odzivnemu poročilu.
Nadzorni odbor mora o ugovoru oziroma o navedbah v odzivnem poročilu odločiti v petnajstih dneh od prejema odzivnega poročila.
Na podlagi osnutka poročila o opravljenem nadzoru in odzivnega poročila nadzorovanega organa pripravi nadzorni odbor poročilo s priporočili in predlogi.
Poročilo o opravljenem nadzoru s priporočili in predlogi je dokončni akt nadzornega odbora in mora biti v naslovu poročila kot tako navedeno. Dokončno poročilo, ki je bilo izkazano vročeno nadzorovani osebi, se objavi na spletni strani občine.
Poročilo o nadzoru mora vsebovati obvezne vsebine, v skladu z veljavno zakonodajo na tem področju.
V ugotovitvah se navede popolno in verodostojno dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno v nadzoru in na katerem temeljijo ocene, mnenje, priporočila oziroma predlogi.
Z ocenami nadzorni odbor presodi, kateri predpisi so bili kršeni in/ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe smotrno glede na uporabljena sodila v nadzoru.
V mnenju se izrazi, ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe pravilno in/ali smotrno.
Nepravilno poslovanje je takrat, če je nadzorovana oseba poslovala v nasprotju s predpisi, proračunom in drugimi akti, ki bi jih morala upoštevati pri svojem poslovanju.
Nesmotrno poslovanje je negospodarno in/ali neučinkovito in/ali neuspešno.
Negospodarno poslovanje je tisto poslovanje, ko bi nadzorovana oseba enake učinke lahko dosegala pri manjših stroških.
Neučinkovito poslovanje je tisto, ko bi pri enakih stroških lahko nadzorovana oseba dosegla večje učinke.
Neuspešno poslovanje je tisto, ko se niso uresničili cilji poslovanja nadzorovane osebe.
Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenje, priporočila in predloge nadzornega odbora.
Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati dokončna poročila nadzornega odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nadzornega odbora.
Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju nadzorovane osebe, mora o teh kršitvah v petnajstih dneh od izdaje dokončnega poročila obvestiti pristojno ministrstvo in računsko sodišče.
Hujše kršitve predpisov in nepravilnosti pri poslovanju so:
1. prevzemanje obveznosti in izplačilo sredstev proračuna za namene, ki niso predvideni v proračunu,
2. prevzemanje obveznosti in izplačilo sredstev proračuna v višini, ki presega v proračunu zagotovljena sredstva,
3. prodaja občinskega finančnega ali stvarnega premoženja, ki ni vključeno v letni program prodaje, s sklenitvijo neposredne pogodbe ali v nasprotju s sprejeto odločitvijo pristojnega organa, razen v primerih, ko zakon ali drug predpis to dopušča,
4. oddaja javnega naročila brez javnega razpisa, razen v primerih, ko zakon to dopušča.
V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona. O prijavi je dolžan obvestiti tudi občinski svet in župana. Obenem s prijavo mora navesti dokaze ter poskrbeti, kolikor je v njegovi moči, da se ohranijo dokazi, na katerih oziroma s katerimi je bilo kaznivo dejanje storjeno.
Delo nadzornega odbora je javno. Javnost je o delovanju nadzornega odbora obveščena z objavljenim programom dela oziroma nadzora in končnimi poročili, ki so objavljeni na spletni strani občine.
Prav tako nadzorni odbor županu in občinskemu svetu posreduje letno poročilo o svojem delu, ki je uvrščen na sejo občinskega sveta in se javno predstavi. Kratek povzetek posameznega končnega poročila se lahko predstavi javnosti tako, da se objavi na spletni strani občine.
Za obveščanje javnosti o delu nadzornega odbora je pristojen predsednik nadzornega odbora oziroma oseba, ki jo on pooblasti.
Vpogled v arhiv in dokumentarno gradivo imajo vsi člani nadzornega odbora. Drugim osebam je dostop do informacije, ki jo vsebuje arhiv ali dokumentarno gradivo nadzornega odbora omogočen skladno z določili zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja.
VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Ta poslovnik kakor tudi njegove spremembe in dopolnitve obravnava in sprejme nadzorni odbor.
Za vprašanja, ki niso opredeljena s tem poslovnikom, se smiselno uporabljajo določbe Statuta Občine Odranci.
Ta poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Z uveljavitvijo tega poslovnika preneha veljati Poslovnik o delu Nadzornega odbora Občine Odranci z dne 29. 3. 2007.
Št. 8-1/2018
Odranci, dne 30. januarja 2018
Predsednica Nadzornega odbora
Mateja Zadravec l.r.
