Na podlagi drugega odstavka 37. člena in drugega odstavka 11. člena Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (Uradni list RS, št. 80/10, 106/10 – popr., 57/12 in 61/17 – ZUreP-2) v zvezi s 27. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (Uradni list RS, št. 57/12) izdaja Vlada Republike Slovenije
o državnem prostorskem načrtu za Varovano parkirišče Brdo zahod s spremljajočimi servisnimi dejavnostmi
(podlaga za državni prostorski načrt)
(1) S to uredbo se v skladu z Odlokom o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04, 33/07 – ZPNačrt in 61/17 – ZUreP-2) in Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04, 33/07 – ZPNačrt in 61/17 – ZUreP-2) sprejme državni prostorski načrt za Varovano parkirišče Brdo zahod s spremljajočimi servisnimi dejavnostmi (v nadaljnjem besedilu: državni prostorski načrt).
(2) Grafični del državnega prostorskega načrta, iz katerega je razvidno območje tega načrta, je kot priloga sestavni del te uredbe.
(3) Državni prostorski načrt je januarja 2018 pod št. 11 – 0530 izdelala družba PNZ svetovanje projektiranje, d. o. o., v sodelovanju z družbami Prostorsko načrtovanje Aleš Mlakar, s. p., Plan B, d. o. o., in BRUTO krajinska arhitektura, d. o. o.
(1) Ta uredba določa načrtovane prostorske ureditve, območje državnega prostorskega načrta, pogoje glede namembnosti posegov v prostor, njihove lege, velikosti in oblikovanja, pogoje glede križanj oziroma prestavitev gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra ter priključevanja prostorskih ureditev nanje, merila in pogoje za parcelacijo, pogoje celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, upravljanja voda, varovanja zdravja ljudi in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe prostorske ureditve, druge pogoje in zahteve za izvajanje državnega prostorskega načrta, dopustna odstopanja in nadzor.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so pojasnjene in grafično prikazane v državnem prostorskem načrtu, ki je skupaj z obveznimi prilogami v tiskani obliki na vpogled na ministrstvu, pristojnemu za prostor, in pri službah, pristojnih za urejanje prostora, v Mestni občini Ljubljana.
(3) Postopek celovite presoje vplivov na okolje ni bil izveden. Pridobljena je bila Odločba Ministrstva za okolje in prostor št. 35409-86/2016/10 z dne 4. 5. 2016, iz katere izhaja, da v postopku priprave in sprejemanja plana ni treba izvesti postopka celovite presoje vplivov na okolje.
(4) Postopek presoje vplivov na okolje ni bil izveden. Pridobljen je bil Sklep Agencije Republike Slovenije za okolje št. 35405-114/2016-8 z dne 22. 7. 2016, iz katerega izhaja, da za nameravani poseg ni treba izvesti postopka presoje vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstvenega soglasja.
(5) Oznake, navedene v 6., 7., 17., 20. in 27. členu te uredbe, so oznake objektov in ureditev iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta.
II. NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE
(načrtovane prostorske ureditve)
S tem državnim prostorskim načrtom se načrtujejo naslednje prostorske ureditve:
– varovano parkirišče za tovorna vozila, v manjšem obsegu za avtodome, s spremljajočimi servisnimi dejavnostmi:
– ločenimi sanitarijami za uporabnike varovanega parkirišča,
– bencinskim servisom z ločenimi točilnimi mesti za tovorna in osebna vozila ter z nadstrešnico,
– poslovnim objektom s trgovsko-gostinskim programom ter
– manevrskimi in parkirnimi površinami;
– rekonstrukcija zahodnega dela avtocestnega priključka Ljubljana Brdo z novim krožnim križiščem Brdo zahod;
– krajinskoarhitekturne ureditve;
– ureditev pripadajoče in prilagoditev obstoječe prometne, energetske in komunalne infrastrukture ter omrežja elektronskih komunikacij;
– drugi ukrepi in ureditve, povezani z načrtovanimi ureditvami.
III. OBMOČJE DRŽAVNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
(območje državnega prostorskega načrta)
(1) Območje državnega prostorskega načrta v skladu z geodetskim načrtom obsega območje varovanega parkirišča s spremljajočimi servisnimi dejavnostmi ter območje rekonstrukcije zahodnega dela avtocestnega priključka Ljubljana Brdo, vključno s pripadajočimi krajinskimi ureditvami ter ureditvami pripadajoče in prilagoditvami obstoječe prometne, energetske in komunalne infrastrukture ter omrežja elektronskih komunikacij na zemljiščih ali delih zemljišč v naslednjih katastrskih občinah:
– k. o. Brdo (2682): 1245/10, 1482/1, 1483/1, 1484/2, 1485, 1486, 1487, 1489, 1491, 1493, 1494/1, 1866/9, 1866/13, 1889/25, 1889/26, 2196/5, 2196/8, 2196/9, 2196/12, 2196/13, 2197/1, 2197/2, 2197/3, 2197/4, 2199, 2200/3;
– k. o. Grič (2683): 875/8, 881/3, 1491/2, 1501/1, 1501/3, 1502, 1504/1.
(2) Območje državnega prostorskega načrta je določeno s tehničnimi elementi, ki omogočajo prikaz meje tega območja v naravi. Koordinate tehničnih elementov so razvidne iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta (karta 3: Območje državnega prostorskega načrta z načrtom parcel).
(1) Na območju državnega prostorskega načrta so glede na zasedbo zemljišč opredeljene naslednje rabe zemljišč:
– zemljišča za izgradnjo varovanega parkirišča za tovorna vozila so območja izključne rabe površin za mirujoči promet;
– zemljišča za izgradnjo bencinskega servisa in poslovnega objekta so območja izključne rabe centralnih dejavnosti brez stanovanj;
– zemljišča za izgradnjo rekonstruiranega zahodnega dela avtocestnega priključka Ljubljana Brdo s krožnim križiščem Brdo zahod so območja izključne rabe površin pomembnejših cest;
– zemljišča, na katerih so načrtovane prestavitve in novogradnje gospodarske javne infrastrukture zunaj območij izključne rabe, so območja omejene rabe.
(2) Pogoji za ureditve na zemljiščih omejene rabe so določeni v 12. do 20. členu in v 39. členu te uredbe.
IV. POGOJI GLEDE NAMEMBNOSTI POSEGOV V PROSTOR, NJIHOVE LEGE, VELIKOSTI IN OBLIKOVANJA
(1) Prostorske ureditve se načrtujejo z upoštevanjem šestpasovne avtoceste A2 med razcepoma Koseze in Kozarje. Zahodno vzdolž avtoceste je pas cestnega sveta, ki omogoča nemoteno gradnjo in vzdrževanje avtoceste, vključno z gospodarsko javno infrastrukturo, sistemi za vodenje in nadzor prometa ter protihrupno ograjo.
(2) Uvoz na ploščad varovanega parkirišča s spremljajočimi servisnimi dejavnostmi (v nadaljnjem besedilu: ploščad) in izvoz z nje se izvedeta prek novega krožnega križišča Brdo zahod na južnem delu območja.
(3) Ploščad se umesti na severni del območja, med avtocesto in lokalno cesto Pot za Brdom ter med potok Glinščica in zahodni del rekonstruiranega avtocestnega priključka Ljubljana Brdo. Izvede se na način, da uvozu v smeri proti severu sledijo:
– bencinski servis,
– poslovni objekt,
– varovana parkirišča za tovorna vozila in parkirišča za avtodome ter
– čistilna naprava.
(4) Tehnični elementi prometnih površin se načrtujejo z upoštevanjem prevoznosti tovornega vozila s priklopnikom kot merodajnega vozila. Izvede se krožna servisna cesta po obodu ploščadi na način, da uporabnikom omogoča nemoteno uporabo vseh dejavnosti in nemoten potek prometa znotraj območja. Del servisne ceste, ki poteka po območju varovanih parkirišč za tovorna vozila, se od preostale ploščadi loči z zapornicami. Severno od poslovnega objekta se izvede povratna servisna cesta za voznike tovornih vozil s točilnih mest, ki zapuščajo ploščad.
(5) Za premostitev višinske razlike med ploščadjo in lokalno cesto Pot za Brdom se izvede oporni zid OZ-1.
(6) Celotna ploščad se ogradi z žično varovalno ograjo, vzdolž avtoceste in priključnega kraka A pa v kombinaciji s protislepilno ograjo.
(7) Zasnova območja je razvidna iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta (karta 2.1: Prikaz umestitve prostorske ureditve v prostor: Ureditvena situacija).
(rekonstrukcija priključka Ljubljana Brdo z novim krožnim križiščem Brdo zahod)
(1) Rekonstruirata se priključni rampi zahodnega dela avtocestnega priključka Ljubljana Brdo, vključno z izvedbo zaviralnega in odstavnega pasu šestpasovne avtoceste, in izvede novo krožno križišče Brdo zahod na območju obstoječega semaforiziranega križišča kraka A in B z lokalno cesto Brdo–Podutik in lokalno cesto Brdo−Bokalce.
(2) Krožno križišče se zasnuje kot spiralno krožno križišče s petimi dvosmernimi priključnimi kraki.
(3) Krak A se izvede kot dvopasovna izvozna rampa z odstavnim pasom. Krak B se izvede kot enopasovna uvozna rampa z odstavnim pasom.
(4) Lokalni cesti Pot za Brdom in Cesta na Bokalce se rekonstruirata tako, da se prilagodita krožnemu križišču. Ob severnem robu vozišča Poti za Brdom se izvede pločnik kot mešana površina za pešce in kolesarje.
(1) Bencinski servis se izvede vzporedno z avtocesto. Uvozu sledi ploščad, namenjena manipulacijam vozil in čakalnim vrstam pred točilnimi mesti, ki se z ločilnim otokom razdeli na dva dela. Na zahodnem delu bencinskega servisa se uredi osem točilnih mest za osebna vozila, na vzhodnem delu pa štiri točilna mesta za tovorna vozila in avtobuse.
(2) Parkirišče za zaposlene se naredi za uvozom, ob jugovzhodnem robu ploščadi. Parkirišče za uporabnike bencinskega servisa se naredi vzdolž zahodnega roba ploščadi in ob poslovnem objektu. Parkirišče za avtobuse se naredi vzdolž vzhodnega roba ploščadi.
(3) Vzdolž parkirišč je dopustna ureditev polnilnih mest za električna vozila.
(4) Podzemne cisterne z gorivom in ploščad z dvema polnilnima/razkladalnima mestoma za polnjenje se izvedejo vzdolž jugovzhodnega roba ploščadi.
(1) Izvede se poslovni objekt z največ dvema etažama. Največji dopusten gabarit objekta je določen z gradbeno mejo, prikazano v grafičnem delu državnega prostorskega načrta (karta 2.1: Prikaz umestitve prostorske ureditve v prostor: Ureditvena situacija).
(2) V objektu se uredi trgovsko-gostinski program s spremljajočimi prostori in dostopi.
(3) Objekt se izvede kot enovita celota amorfne oblike s skupno streho oziroma nadstrešnico nad točilnimi mesti bencinskega servisa.
(varovano parkirišče za tovorna vozila)
(1) Varovano parkirišče za tovorna vozila se od preostalih površin ploščadi loči s prometnim otokom. Osrednji del parkirišča se nameni parkirnim mestom za tovorna vozila. Severni del parkirišča se nameni parkirnim mestom za avtodome, ob njih se uredi površina za rekreacijo ter prostor za oskrbo s priklopom na električno energijo in vodo, izpustom odpadne vode in praznjenjem kemičnih sanitarij.
(2) Objekti ločenih sanitarij se izvedejo kot modularno sestavljene samostojne enote. Priključijo se na vodo in elektriko.
(3) Uredi se sistem za zagotavljanje nadzora nad uvozom in izvozom vozil ter sistem za stalen nadzor območja.
(krajinskoarhitekturne ureditve)
(1) Krajinskoarhitekturne ureditve obsegajo:
– ureditev notranjosti krožišča kot parterne grafične ureditve;
– ozelenitev oboda krožišča, s sanacijo brežin in gozdnega roba;
– ozelenitev ploščadi, kjer je to mogoče, z drevesno vegetacijo;
– ureditve ob poslovnem objektu;
– zatravitev zelenega pasu med ploščadjo in avtocesto, ponekod z grmovno vegetacijo;
– zasaditev zelenega pasu med ploščadjo in lokalno cesto Pot za Brdom z avtohtono drevesno in grmovno vegetacijo;
– ureditev površine za rekreacijo ob parkirišču za avtodome;
– ohranjanje obstoječe vegetacije vzdolž Glinščice;
– sanacija brežin in gozdnega roba ob protihrupni ograji vzdolž Koreninove ulice.
(2) Urbana oprema, kot so klopi, koši, luči, igrala in podobno, se smiselno razporedi glede na programske sklope območja in zadrževanja uporabnikov. Urbana oprema, skupaj z izbiro tlakov, tvori enovito celoto z arhitekturnim oblikovanjem bencinskega servisa in poslovnega objekta.
(drugi dopustni posegi in dopustne dejavnosti)
(1) Na območju državnega prostorskega načrta so, pod pogojem, da ne ovirajo gradnje in obratovanja prostorskih ureditev, ki so predmet tega državnega prostorskega načrta, dopustni tudi naslednji posegi:
– gradnja, rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitev obstoječe gospodarske javne infrastrukture in povečanje njene zmogljivosti glede na prostorske in okoljske možnosti,
– izvajanje ukrepov za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov ter opravljanje del, ki se štejejo za redna vzdrževalna dela in vzdrževalna dela v javno korist.
(2) Za vse posege se pridobi soglasje investitorja oziroma, če so načrtovane prostorske ureditve že zgrajene in predane v uporabo, njenega upravljavca.
V. POGOJI GLEDE KRIŽANJ OZIROMA PRESTAVITEV GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE IN GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA TER PRIKLJUČEVANJA PROSTORSKIH UREDITEV NANJE
(1) Skupni pogoji glede gradnje gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra so:
– projektiranje in gradnja posameznih križanj, vzporednih potekov, morebitnih začasnih ali trajnih prestavitev, zaščita gospodarske javne infrastrukture in priključitve nanjo ter drugi posegi v gospodarsko javno infrastrukturo se izvedejo v skladu s projektnimi pogoji upravljavcev in v skladu z geološko-hidrološkimi razmerami območja;
– trase vodov gospodarske javne infrastrukture se medsebojno uskladijo z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od drugih naravnih ali grajenih struktur;
– če se med gradnjo ugotovi, da je treba posamezen infrastrukturni vod zaščititi ali začasno ali trajno prestaviti, se to naredi v skladu s soglasjem lastnika oziroma upravljavca tega voda;
– pred gradnjo se obstoječa gospodarska javna infrastruktura zakoliči na kraju samem;
– v primeru nadomeščanja ali prestavitve obstoječe gospodarske javne infrastrukture se najprej zgradi nova, nato se izvede prevezava obstoječe in šele nato ukinitev obstoječe gospodarske javne infrastrukture;
– odstranijo se priključki objektov na gospodarsko javno infrastrukturo, ki ne služijo več svojemu namenu.
(2) Novogradnje in prestavitve objektov gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra in priključki nanjo ter vsa križanja z objekti gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra so razvidni iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta (karta 2.2: Prikaz umestitve prostorske ureditve v prostor: Ureditvena situacija gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra).
(odvajanje padavinskih odpadnih vod)
(1) Ploščad se kontrolirano odvodnjava v vodotok Glinščica.
(2) Vse utrjene površine ploščadi varovanega parkirišča se načrtujejo v vodotesni izvedbi. Rob asfaltiranih površin se zameji z dvignjenim robnikom višine vsaj 12 cm. Vse odpadne padavinske vode iz utrjenih površin se odvajajo v vodotesen podzemni kanalizacijski sistem in se očistijo v ustrezno dimenzioniranem lovilcu olj v skladu s standardom SIST EN 858-2. Za primer ekstremnih nalivov se izvede razbremenjevanje pretoka pod potopno steno.
(3) Točilna ploščad bencinskega servisa se izvede vodotesno. Tekočine se odvajajo skozi talne kanalete oziroma rešetke v popolnoma zaprt, vodotesen in eksplozijsko varen kanalizacijski sistem ter v čistilni objekt, s katerim je zagotovljeno odstranjevanje mineralnih olj in bencina (lovilec olj) v skladu s standardom SIST EN 858-2. Očiščena voda se odvede v kanalizacijo za padavinsko odpadno vodo.
(4) Z namenom zmanjšanja padavinskega odtoka se za očiščeno vodo uredi podzemni zadrževalnik padavinske vode okvirne prostornine 300 m3, iz katerega voda dušeno odteka v vodotok Glinščica.
(5) Preuredi se sistem za odvajanje padavinske odpadne vode z avtoceste. Voda se odvede vzdolž zahodnega roba avtoceste prek mulde, požiralnikov s peskolovi, meteornega kanala z revizijskimi jaški in kaskadnega jaška ter v nadaljevanju prek ureditev, načrtovanih v okviru šestpasovne avtoceste A2 – prepusta pod avtocesto, zadrževalnega bazena z lovilcem olj in izpusta v vodotok Glinščica vzhodno od avtoceste. Do gradnje šestpasovne avtoceste padavinska odpadna voda z avtoceste odteka prek meteornega kanala in začasnega izpusta z lovilcem olj v vodotok Glinščica zahodno od avtoceste.
(odvajanje komunalnih odpadnih vod in čistilna naprava)
(1) Dolgoročno se izvede priključek prek centralnega kanalizacijskega sistema na Centralno čistilno napravo Ljubljana v Zalogu. Do izvedbe tega sistema se izvede lastna čistilna naprava.
(2) Čistilna naprava z zmogljivostjo do 200 PE, ki vodo očisti in jo odvede v vodotok Glinščico, se izvede na skrajnem severnem robu ploščadi. Dostop do čistilne naprave se izvede z uvozom z lokalne ceste Pot za Brdom. Čistilna naprava se ogradi.
(3) Izvede se kanalizacija za komunalno odpadno vodo, na katero se priključijo poslovni objekt, objekti ločenih sanitarij in mesto za oskrbo avtodomov. Komunalne odpadne vode iz kuhinje se ločeno odvedejo in predhodno očistijo v ločevalniku maščob z izločanjem maščob rastlinskega ali živalskega izvora v skladu s standardom SIST EN 1825.
(4) Na mestu oskrbe avtodomov se vsebina iz kemičnih stranišč odvaja v poseben zbiralnik, ki se prazni s komunalnim vozilom in odlaga na za to predvidenih čistilnih napravah.
(5) Po izgradnji načrtovanega javnega kanalizacijskega omrežja se čistilna naprava ukine, jašek z mešalom in črpališče s sitom pa se ohranita v funkciji. Iz črpališča se komunalna odpadna voda prečrpava v kanal v Poti za Brdom, ki vodi v novo predvideno črpališče na območju sedanje Čistilne naprave Smodinovec in naprej v javno kanalizacijsko omrežje.
(1) Izvede se priključek na vodovod od vodovodne cevi PVC d 110 v lokalni cesti Pot za Brdom, vključno z vodomernim jaškom s kombiniranim vodomerom.
(2) Izvedejo se hidrantna zanka, nadzemni hidranti za gašenje in priključki porabnikov na ploščadi.
(elektroenergetsko omrežje)
(1) Izvede se priključek na elektroenergetsko omrežje od srednjenapetostnega kabla v lokalni cesti Pot za Brdom.
(2) Izvedejo se transformatorska postaja, merilna mesta ter razvod nizkonapetostnega elektroenergetskega omrežja in priključki porabnikov na ploščadi.
(3) Izvedeta se zaščita ter prestavitev srednjenapetostnega voda vzdolž avtoceste in priključnih krakov A in B.
Izvede se priključek poslovnega objekta na plinovodno omrežje od glavnega plinovoda N18360 DN100 v Koreninovi ulici.
(1) Preuredi se javna razsvetljava na območju rekonstrukcije zahodnega dela avtocestnega priključka Ljubljana Brdo z novim krožnim križiščem Brdo zahod. Prižigališče se prestavi.
(2) Razsvetljava se izvede na celotnem območju ploščadi.
(elektronsko komunikacijsko omrežje)
(1) Izvede se priključek na vod elektronsko komunikacijskega omrežja na Brdu.
(2) Izvedejo se razvod elektronsko komunikacijskega omrežja in priključki porabnikov na ploščadi.
(3) Izvedeta se zaščita in prestavitev elektronsko komunikacijskega omrežja vzdolž avtoceste in priključnih krakov A in B, pri čemer se vodi ločijo po upravljavcih.
VI. MERILA IN POGOJI ZA PARCELACIJO
(1) Parcelacija se izvede v skladu s prikazom območja državnega prostorskega načrta z načrtom parcel in s tehničnimi elementi za prenos mej parcel v naravo v grafičnem delu državnega prostorskega načrta (karta 3: Območje državnega prostorskega načrta z načrtom parcel), na katerem so s tehničnimi elementi, ki omogočajo prikaz meje v naravi, določene tudi lomne točke meje območja državnega prostorskega načrta.
(2) Parcele, določene s tem državnim prostorskim načrtom, se po izvedenih posegih lahko delijo v skladu z izvedenim stanjem na podlagi lastništva ali upravljanja ter se po namembnosti sosednjih območij pripojijo k sosednjim parcelam.
VII. POGOJI CELOSTNEGA OHRANJANJA KULTURNE DEDIŠČINE, OHRANJANJA NARAVE, VARSTVA OKOLJA IN NARAVNIH DOBRIN, UPRAVLJANJA VODA, VAROVANJA ZDRAVJA LJUDI TER VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
(ohranjanje kulturne dediščine)
(1) Na območju ni registriranih enot kulturne dediščine, vpisanih v register nepremične kulturne dediščine ali razglašenih za kulturni spomenik.
(2) Če se pri gradnji odkrijejo arheološke ostaline, se najdba zavaruje in o tem obvesti pristojno območno enoto zavoda za varstvo kulturne dediščine.
(3) Investitor o začetku del vsaj deset dni prej obvesti pristojno območno enoto zavoda za varstvo kulturne dediščine.
Na obravnavanem območju ni naravnih vrednot, zavarovanih območij narave ali območij, pomembnih za biotsko raznovrstnost.
(1) Z gradnjo in ureditvami se ne posega v vodotok Glinščica. Med ploščadjo in vodotokom Glinščica se zagotovi vsaj 3,5 metra širok pas za potrebe vzdrževanja vodotoka.
(2) Med gradnjo se prepreči odtekanje kalne, potencialno onesnažene, komunalne in padavinske odpadne vode v tla in vodotok Glinščico. Med gradnjo se v strugo ne posega z materiali, ki vsebujejo nevarne spojine, prepreči se izlitje mešanic apna ali cementa v vodo. Prepovedano je odlaganje materiala v pretočni profil vodotoka.
(3) Kjer so odpadne vode speljane v vodotok, iztočni objekt ne sme segati v svetli profil vodotoka. Izpelje se ga v naklonu brežine z vgrajeno povratno zaklopko. Kota dna iztoka je na spodnjem delu brežine. Na območju izpusta se struga vodotoka zaščiti pred erozijo.
(4) Upoštevajo se ukrepi kontrolirane odvodnje iz 14. in 15. člena te uredbe.
(5) Investitor o začetku del v vodnem ali priobalnem zemljišču sedem dni prej obvesti Ribiško družino Dolomiti, ki po potrebi izvede intervencijski odlov rib.
Med gradnjo se zagotovi, da se rodovitni del prsti skrbno odstrani in odloži na lokaciji posega, in sicer ločeno od preostalega materiala, ter se takoj po končani gradnji uporabi za krajinskoarhitekturne ureditve in za sanacijo degradiranih ali drugih kmetijskih zemljišč.
(1) Prepreči se nenadzorovano raznašanje materialov z območja gradbišča na javne prometne površine. Postavijo se gradbiščne varovalne ograje za omejitev povečane koncentracije delcev z gradbiščnih platojev in poti v primeru ugotovljenega povečanja onesnaženosti zraka z delci PM10.
(2) Prepovesta se parkiranje in ustavljanje vozil s prižganimi motorji. Motorji smejo delovati le toliko časa, kolikor je nujno potrebno za varno ustavljanje in parkiranje vozil.
(varstvo pred hrupom in vibracijami)
(1) Med gradnjo:
– hrupna gradbena dela na odprtih površinah in gradbena dela s povečanimi impulznimi karakteristikami lahko potekajo le v dnevnem obdobju;
– se uporabljajo lažji vibracijski stroji za utrjevanje spodnjega ustroja, ki obratujejo v frekvenčnem območju nad 35 Hz;
– intenzivna gradbena dela, ki povzročajo vibracije večjega obsega, lahko potekajo le v dnevnem obdobju;
– prevoz materiala na gradbišče in z njega lahko poteka le v dnevnem obdobju.
(2) Med obratovanjem varovano parkirišče s spremljajočimi servisnimi dejavnostmi ne povzroča prekomernega hrupa in ne povečuje obstoječih oziroma bodočih obremenitev s hrupom, zato dodatni protihrupni ukrepi niso predvideni.
(3) Za zmanjševanje hrupa obratovanja avtoceste se izvede protihrupna ograja vzdolž vzhodnega roba Koreninove ulice in vzdolž zahodnega roba avtoceste med krakoma A in B.
(skladiščenje, pretakanja in točenje goriva)
Izvede se zaprt sistem skladiščenja, pretakanja in točenja goriva, ki zagotavlja povratek hlapov v rezervoar oziroma preprečuje njihov izpust, v skladu s predpisi, ki urejajo tehnične zahteve za gradnjo in obratovanje postaj za preskrbo motornih vozil z gorivi, ter predpisi, ki urejajo emisije hlapnih organskih spojin v zrak iz naprav za skladiščenje in pretakanje bencina.
(1) Celotno območje ploščadi se protipožarno zavaruje s sistemom hidrantnega omrežja, točilne ploščadi pa še posebej s sistemom za gašenje naftnih derivatov. Na voljo mora biti zadostna količina vode za zagotavljanje požarne varnosti.
(2) Vodovodno hidrantno omrežje se izvede v skladu s 16. členom te uredbe.
(zaščita pred razlitjem nevarnih snovi)
(1) Med gradnjo se zagotovijo vsi potrebni varnostni ukrepi in taka organizacija na gradbišču, da se prepreči onesnaženje okolja, ki bi nastalo zaradi prevoza, skladiščenja in uporabe tekočih goriv ter drugih škodljivih snovi, ob nezgodi pa se zagotovi takojšnje ukrepanje ustrezno usposobljenih delavcev.
(2) Med gradnjo je na območju gradbišča prepovedano parkiranje, vzdrževanje, čiščenje in pranje vozil, naprav in opreme ter pretakanje goriva na neutrjenih površinah ali na utrjenih površinah, ki nimajo zagotovljenega zbiranja in odvajanja odpadnih voda. Točenje goriva na območju gradbišča se sme izvajati le z ustrezno cisterno za razvoz goriva.
(3) Pri nezgodah med gradnjo, prometnimi nesrečami med obratovanjem ali ob razlitju večjih količin goriva, olja ali drugih škodljivih tekočin in materialov se prepreči izlitje nevarnih snovi v vodotoke, podzemno vodo in na kmetijska zemljišča ter se takoj obvesti najbližji center za obveščanje. Lokacija se zavaruje, uporabi se nevtralizacijsko sredstvo, onesnažena zemljina se takoj odstrani in odda pooblaščeni organizaciji za ravnanje z odpadki. Nastala škoda se sanira.
VIII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
(1) Prostorske ureditve, ki jih določa državni prostorski načrt, se lahko izvedejo po naslednjih etapah:
– varovano parkirišče s spremljajočimi servisnimi dejavnostmi;
– rekonstrukcija zahodnega dela avtocestnega priključka Ljubljana Brdo z novim krožnim križiščem Brdo zahod.
(2) Ureditve se lahko izvedejo posamezno ali sočasno, morajo pa biti zaključene funkcionalne celote.
IX. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE DRŽAVNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
(1) Investitor zagotovi pripravo načrta monitoringa in izvajanje monitoringa hrupa, zraka in voda med gradnjo in obratovanjem del. Zavezanec za izvedbo monitoringa med gradnjo je izvajalec gradbenih del, med obratovanjem pa upravljavec varovanega parkirišča s spremljajočimi servisnimi dejavnostmi in zahodnega dela avtocestnega priključka Ljubljana Brdo z novim krožnim križiščem.
(2) Pri določitvi monitoringa se smiselno upoštevajo točke že opravljenih meritev ničelnega stanja. Kadar je mogoče, se monitoring prilagodi in uskladi z drugim obstoječim ali predvidenim državnim in lokalnim spremljanjem stanja kakovosti okolja. Pri fizičnih meritvah stanja sestavin okolja se zagotovi vsaj tolikšno število točk nadzora, da se pridobi utemeljena informacija o stanju sestavine okolja in je omogočeno stalno pridobivanje podatkov. Rezultati monitoringa so javni.
(3) V primeru odstopanj od dovoljenih vrednosti med gradnjo ali obratovanjem načrtovanih prostorskih ureditev se na podlagi rezultatov monitoringa zagotovijo naslednji dodatni zaščitni ukrepi:
– dodatne prostorske in tehnične rešitve,
– dodatne krajinskoarhitekturne ureditve,
– sanacije poškodb in
– drugi ukrepi v skladu s predpisi, ki urejajo posamezno področje varstva okolja (omilitveni ukrepi).
(1) Gradbišče se uredi na območju državnega prostorskega načrta. Gradbišče se zavaruje tako, da je zagotovljena varna in nemotena raba sosednjih objektov in zemljišč. Uredi se kontrolirana odvodnja gradbišča.
(2) Pri gradnji nastali viški zemeljskega izkopa količine okvirno 3.000 m3 se sprotno vgradijo na območjih drugih prostorskih ureditev ali vnesejo v tla na območjih, kjer je skladno s prostorskim aktom ali izdano rudarsko pravico to dopustno, pod pogojem, da ima prevzemnik viškov materiala pridobljena ustrezna dovoljenja.
(3) V pripravi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja se izdela podroben načrt gradbišča, parkirišč in pretakališč, vključno z načrtom poteka prometa in prevoznih poti med gradnjo. Za prevozne poti se uporabljajo obstoječe ceste. Prevozne poti se utrdijo in redno čistijo. Trase prevoznih poti in lokacije priključkov na gradbišče se izberejo tako, da kar najmanj prizadenejo bivalno okolje in obstoječe ureditve.
(4) Po končanih delih se na območjih gradbišč, ki ostanejo zunaj prostorskih ureditev, načrtovanih s tem državnim prostorskim načrtom, vzpostavi prvotno stanje.
(5) Na gradbišču se odpadki zbirajo ločeno po vrstah gradbenih odpadkov. Z inertnim materialom se ravna v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki. Nevarni odpadki, med katere spadata tudi zemljina, onesnažena zaradi razlitja nevarnih snovi, in odpadna embalaža nevarnih snovi, se predajo pooblaščeni organizaciji za zbiranje nevarnih odpadkov, kar se ustrezno evidentira.
(6) Pri rekultiviranju in zasipavanju se uporablja zemeljski material, ki izpolnjuje zahteve predpisa, ki ureja obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov.
(gradnja in vzdrževanje na stiku ploščadi in avtoceste)
Gradnja in vzdrževanje na stiku ploščadi in avtoceste potekata v skladu s sporazumom o medsebojnih obveznostih za čas gradnje in obratovanja načrtovanih prostorskih ureditev, sklenjenim med investitorjem varovanega parkirišča s spremljajočimi servisnimi dejavnostmi in investitorjem šestpasovne avtoceste A2 med razcepoma Koseze in Kozarje.
(1) Poleg obveznosti, navedenih v 32., 33. in 34. členu te uredbe, so obveznosti investitorja tudi:
– pred začetkom del obvestiti upravljavce gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, da se z njimi evidentirajo obstoječi objekti in naprave ter uskladijo vsi posegi v območje objektov in naprav ter v njihove varovalne pasove;
– pravočasno seznanjanje in obveščanje prebivalstva o začetku in načinu izvajanja gradbenih del ter morebitnih omejitvah prometa in oskrbe s komunalno infrastrukturo;
– ustrezna zaščita objektov in naprav med gradnjo, po zaključku gradnje pa odprava morebitnih poškodb na njih;
– zagotavljati nemoteno komunalno, energetsko in telekomunikacijsko oskrbo obstoječih objektov;
– zagotoviti ali nadomestiti dostope in dovoze do obstoječih objektov in zemljišč;
– narediti posnetek ničelnega stanja cest, ki se med gradnjo uporabljajo za prevozne poti na gradbišča, in po potrebi izvesti rekonstrukcijo teh cest;
– pred začetkom del zagotoviti naročilo za prevzem gradbenih in drugih odpadkov ali pa odvoz ter njihovo predelavo in odstranjevanje.
(2) Investitor pripravi ustrezne razmejitve, preda potrebno dokumentacijo drugim upravljavcem ter poskrbi za primopredajo tiste javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, ki ju morajo prevzeti v upravljanje in vzdrževanje drugi upravljavci.
(1) Pri pripravi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja so dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev ter od obsega prostorskih ureditev, določenih s to uredbo, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju energetskih, tehnoloških, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega ali prometno-tehničnega oziroma okoljevarstvenega vidika, ki upoštevajo zadnje stanje tehnike ali omogočajo racionalnejšo rabo prostora.
(2) Dopustna odstopanja iz prejšnjega odstavka ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih razmer na območju državnega prostorskega načrta ali na sosednjih območjih in ne smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi. Z dopustnimi odstopanji morajo soglašati projektni soglasodajalci, v katerih pristojnosti posegajo ta odstopanja.
(3) Do izgradnje Varovanega parkirišča Brdo zahod in krožnega križišča Brdo zahod je avtocestni priključek Ljubljana Brdo dopustno izvesti z navezavo na obstoječe cestno omrežje. Tej rešitvi se prilagodijo tudi vse s tem povezane ureditve.
(4) Do izgradnje Varovanega parkirišča Brdo zahod je ob avtocesti Koseze–Kozarje dopustno izvesti ureditve, povezane z izgradnjo šestpasovne avtoceste.
(5) Če Varovano parkirišče Brdo zahod vključno z vsemi ureditvami ne bo zgrajeno do izvedbe širitve avtoceste Koseze–Kozarje, je ob avtocesti Koseze–Kozarje dopustno izvesti protihrupno ograjo. Po izgradnji protihrupne ograje vzdolž Koreninove ulice v skladu s 27. členom te uredbe je protihrupno ograjo ob avtocesti dopustno odstraniti.
(6) Dopustna je izvedba neposrednega izvoza iz ploščadi na lokalno cesto Pot za Brdom za povezavo z morebitnimi dodatnimi parkirnimi mesti za tovorna vozila na območju enote urejanje prostora z oznako EUP RD-451 južno od gospodarske cone Smodinovec.
XI. NADZOR NAD IZVAJANJEM DRŽAVNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja inšpektorat, pristojen za prostor.
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(dopustni posegi in dejavnosti do začetka gradnje prostorskih ureditev)
(1) Do začetka gradnje prostorskih ureditev iz 3. člena te uredbe ali njenih posameznih etap, določenih v 31. členu te uredbe, so na območju državnega prostorskega načrta iz 4. člena te uredbe dopustni naslednji posegi: izvajanje kmetijskih in gozdarskih dejavnosti na obstoječih kmetijskih in gozdnih zemljiščih, gradnja, rekonstrukcija in vzdrževanje objektov gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, izvajanje ukrepov pred škodljivim delovanjem voda ter izvajanje ukrepov za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(2) Posegi iz prejšnjega odstavka so dopustni, če se zaradi njih ne poslabšajo pogoji za ureditve, ki so predmet državnega prostorskega načrta. Z njimi mora soglašati investitor načrtovanih prostorskih ureditev.
(državni prostorski akti)
Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o državnem lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Koseze–Kozarje (Uradni list RS, št. 71/09) na zemljišču 2196/5, k. o. Brdo (2682).
(občinski prostorski akti)
Z dnem uveljavitve te uredbe se za območje državnega prostorskega načrta iz 4. člena te uredbe šteje, da sta spremenjena in dopolnjena naslednja občinska prostorska akta:
– Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana – strateški del (Uradni list RS, št. 78/10, 10/11 − DPN, 72/13 − DPN, 92/14 − DPN, 17/15 − DPN, 50/15 − DPN in 88/15 − DPN);
– Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana – izvedbeni del (Uradni list RS, št. 78/10, 10/11 − DPN, 22/11 − popr., 43/11-ZKZ-C, 53/12 − obv. razl., 9/13, 23/13 − popr., 72/13 − DPN, 71/14 − popr., 92/14 − DPN, 17/15 − DPN, 50/15 − DPN, 88/15 − DPN, 95/15, 38/16 − avtentična razlaga, 63/16 in 12/17 − popr.).
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00719-8/2018
Ljubljana, dne 22. februarja 2018
EVA 2017-2550-0100
Vlada Republike Slovenije
dr. Miroslav Cerar l.r.
