Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
o razglasitvi Zakona o spodbujanju razvoja turizma (ZSRT-1)
Razglašam Zakon o spodbujanju razvoja turizma (ZSRT-1), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 15. februarja 2018.
Št. 003-02-2/2018-12
Ljubljana, dne 23. februarja 2018
Borut Pahor l.r.
O SPODBUJANJU RAZVOJA TURIZMA (ZSRT-1)
Ta zakon ureja načrtovanje in izvajanje spodbujanja razvoja turizma na državni ravni in na ravni turističnega območja, turistično in promocijsko takso, pogoje za opravljanje dejavnosti organiziranja in prodaje turističnih paketov in povezanih potovalnih aranžmajev ter turistično vodenje.
Pomen izrazov, uporabljenih v tem zakonu:
– »turistično območje« je geografsko zaokroženo območje ene ali več občin, ki ponuja splet turističnih storitev oziroma integralni turistični proizvod (storitve prenočevanja, prehrane, zabave, rekreacije in podobnih storitev za prosti čas ter drugih storitev), zaradi katerega ga turist izbere za svoj potovalni cilj;
– »turistična infrastruktura« so skupni objekti in naprave, ki na turističnem območju omogočajo turistične dejavnosti (bazeni, žičniške naprave in smučišča, kongresne, gledališke in koncertne dvorane, muzeji in galerije, spomeniki državnega pomena ipd.);
– »urejanje prebivalcem prijaznejšega okolja« so naložbe v gradnjo in obnovo objektov splošne infrastrukture na turističnem območju, katerih potrebna zmogljivost je večja zaradi turistov, ter v urejanje drugih javnih površin, ki so dostopne tudi turistom;
– »turistična taksa« je pristojbina za prenočevanje, ki jo zavezanci plačajo kot nadomestilo za določene storitve in ugodnosti, ki so jim na voljo na turističnem območju in se jim ob vsakokratnem koriščenju ne zaračunajo posebej;
– »promocijska taksa« je pristojbina, ki je namenjena za načrtovanje in izvajanje trženja ter promocijo celovite turistične ponudbe Slovenije;
– »nastanitveni obrat« je hotel, motel, penzion, prenočišče, gostišče, hotelsko in apartmajsko naselje, planinski in drugi domovi, kamp, prostori pri sobodajalcu in na turistični kmetiji z nastanitvijo, privez v turističnem pristanišču ter vsak drug objekt za nastanitev turistov;
– »počitniška hiša ali počitniško stanovanje« je stanovanjska stavba ali stanovanje, ki se uporablja za sezonsko ali občasno prebivanje in v njem ni prijavljenih oseb s stalnim prebivališčem ali se ne daje v najem, kjer je tak najem ustrezno prijavljen pristojnemu davčnemu organu;
– »stalni privez v turističnem pristanišču« je privez v turističnem pristanišču, ki se uporablja na podlagi zakupne pogodbe, sklenjene za eno leto;
– »potnik« ali »potnica« (v nadaljnjem besedilu: potnik) je vsaka oseba, ki poskuša skleniti pogodbo o paketnem potovanju ali pogodbo o povezanem potovalnem aranžmaju ali je upravičena do potovanja na podlagi sklenjene pogodbe;
– »vodja poti« je oseba, ki v imenu in za račun organizatorja spremlja udeležence turističnega aranžmaja po vnaprej določenem programu in jim nudi organizacijske in tehnične storitve ves čas njegovega trajanja, s čimer zagotavlja, da se program izvaja tako, kot je bil naveden v promocijskem gradivu in prodan potniku oziroma potrošniku, in ki daje praktične krajevne informacije;
– »turistični vodnik« ali »turistična vodnica« (v nadaljnjem besedilu: turistični vodnik) je oseba, ki opravlja turistično vodenje obiskovalcev v izbranem jeziku in po vnaprej določenem programu, kar obsega poljudno razlago kulturne dediščine, naravnih znamenitosti in posebnosti posameznega območja.
II. NAČRTOVANJE IN IZVAJANJE SPODBUJANJA RAZVOJA TURIZMA NA DRŽAVNI RAVNI
(Strategija razvoja turizma Slovenije)
(1) Temeljni dokument načrtovanja razvoja turizma na državni ravni je Strategija razvoja turizma Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: strategija), ki jo sprejme Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) na predlog ministra, pristojnega za turizem. Strategija se objavi na spletni strani ministrstva, pristojnega za turizem.
(2) Strategija izhaja iz strateških razvojnih dokumentov Republike Slovenije.
(3) Strategija se sprejme za obdobje do sedmih let.
(4) Strategija opredeljuje analizo stanja, turistična gibanja, konkurenčne prednosti slovenskega turizma, vizijo, strateške cilje in temeljna področja turističnega razvoja, vlogo države, občin, ponudnikov turističnih storitev, turističnih društev in njihovih zvez pri uresničevanju skupnih strateških ciljev, temeljne ukrepe vlade za spodbujanje razvoja turizma v načrtovanem obdobju in oceno finančnih posledic predvidenih ukrepov.
(1) Ministrstvo, pristojno za turizem, za spodbujanje razvoja turizma dodeljuje razvojne spodbude. Sredstva za razvojne spodbude se zagotavljajo:
– iz nenamenskih sredstev proračuna Republike Slovenije;
– iz namenskih sredstev proračuna Republike Slovenije iz koncesijskih dajatev za prirejanje posebnih iger na srečo, ki so namenjena za razvoj in uveljavljanje turizma na državni ravni, kot določa zakon, ki ureja igre na srečo.
(2) Osnovni pogoji za dodeljevanje razvojnih spodbud za turizem, ki se zagotavljajo iz sredstev iz prejšnjega odstavka, so:
– spodbujanje turističnih produktov oziroma razvoja turističnih dejavnosti, pri čemer se šteje, da so ti pogoji izpolnjeni, če vsebinsko sledijo strategiji,
– ustreznost finančne konstrukcije projekta,
– usklajenost s predpisi, ki urejajo dodeljevanje državnih pomoči,
– usklajenost s predpisi, ki urejajo javne finance.
(3) Osnovna merila za dodeljevanje razvojnih spodbud za turizem, ki se zagotavljajo iz sredstev iz prvega odstavka tega člena, so:
– skladnost z razvojnimi dokumenti na nacionalni ravni,
– skladnost z razvojnimi dokumenti turističnega območja,
– kakovost projekta,
– pozitivni učinki na prepoznavnost slovenske turistične ponudbe,
– uresničljivost izvedbe.
(4) Podrobnejše pogoje, merila in vrste razvojnih spodbud za turizem, ki se dodeljujejo iz sredstev iz prvega odstavka tega člena, določi vlada.
(1) Dejavnost nacionalne turistične organizacije za načrtovanje in izvajanje trženja celovite turistične ponudbe Slovenije izvaja javna agencija, ki jo ustanovi Republika Slovenija.
(2) Naloge javne agencije so:
– načrtovanje, priprava in izvajanje programov trženja celovite slovenske turistične ponudbe in države kot turističnega območja,
– vzpostavitev in upravljanje mreže turističnih predstavništev v tujini,
– vzpostavitev, vzdrževanje in posodabljanje integralnega turističnega informacijskega sistema Slovenije,
– spodbujanje partnerskega sodelovanja na ravni turističnega območja in na ravni turističnega proizvoda pri skupnem nastopanju na trgu,
– spodbujanje partnerskega povezovanja pri razvoju in uvajanju novih integralnih turističnih proizvodov, pomembnih z nacionalnega vidika,
– zbiranje, analiziranje in predložitev tržnih informacij s turističnega področja, ki dajejo informacijsko podporo načrtovanju in trženju na vseh področjih in ravneh delovanja.
(3) Agencija se financira:
– iz proračuna Republike Slovenije na podlagi pogodb z ministrstvi,
– s prihodki, pridobljenimi s prodajo blaga in storitev na trgu,
– iz promocijske takse, določene s tem zakonom in
– iz drugih virov skladno s predpisi.
(javno pooblastilo, pogoji in merila za podelitev javnega pooblastila)
(1) Pravnim osebam javnega in zasebnega prava, ki delujejo na področju spodbujanja razvoja turizma, lahko minister, pristojen za turizem, za določen čas z odločbo na podlagi javnega natečaja podeli javno pooblastilo za izvajanje naslednjih upravnih nalog:
– podeljevanje licenc za opravljanje dejavnosti organiziranja in dejavnosti prodaje turističnih paketov ter upravljanje registra teh licenc,
– izvajanje preizkusov znanja za osebe, ki pridobivajo naziv turistični vodnik,
– izvajanje nalog pristojnega organa v skladu z zakonom, ki ureja priznavanje poklicnih kvalifikacij na področju turističnega vodenja, vključno z vodenjem postopkov za podelitev odločbe o priznanju poklicne kvalifikacije za osebe iz države članice Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora in Švicarske konfederacije ali iz držav, s katerimi je sklenjen ustrezen mednarodni sporazum (v nadaljnjem besedilu: osebe iz države pogodbenice), ki so v svoji državi pridobile pravico do opravljanja poklica turističnega vodnika in želijo ta poklic trajno opravljati v Republiki Sloveniji,
– razvrščanje nastanitvenih obratov po kakovosti.
(2) Za pridobitev javnega pooblastila mora pravna oseba javnega ali zasebnega prava izpolnjevati naslednje pogoje:
– je vpisana v register pri pristojnem sodišču ali drugem pristojnem organu,
– ni v postopku prenehanja, prisilne poravnave, stečaja, prepovedi delovanja, prenehanja po zakonu, prisilne likvidacije ali izbrisa iz registra,
– na dan oddaje vloge na javni natečaj in vse do podpisa pogodbe nima neplačanih obveznosti v zvezi s plačili davkov, prispevkov za socialno varnost ali drugih dajatev, določenih z zakonom, v vrednosti 50 eurov ali več, oziroma ima na dan oddaje vloge na javni natečaj predložene vse obračune davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih dveh let,
– pravna oseba in odgovorna oseba pravne osebe ni bila pravnomočno obsojena zaradi storitve kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti,
– ni na seznamu poslovnih subjektov, s katerimi na podlagi predpisov, ki urejajo preprečevanje korupcije, organi javne uprave ne smejo poslovati,
– deluje najmanj dve leti pred vložitvijo vloge za pridobitev javnega pooblastila,
– ima dejavnosti za spodbujanje razvoja turizma opredeljene v svojem ustanovitvenem aktu,
– ima usposobljeno osebje, kar se nanaša na delovne izkušnje, znanje tujih jezikov, poznavanje zakonodaje in opravljen izpit za vodenje upravnega postopka,
– ima reference, s katerimi dokazuje svojo usposobljenost za izvajanje upravnih nalog na področju, ki je predmet podelitve javnega pooblastila.
(3) Ministrstvo, pristojno za turizem, pri izbiri med prijavitelji na javni natečaj za podelitev javnega pooblastila upošteva usposobljenost prijavitelja za izvajanje javnega pooblastila na področju, ki je predmet javnega pooblastila, in v tem okviru:
– izobrazbo in delovne izkušnje oseb, ki bodo izvajale upravne naloge na temelju podeljenega javnega pooblastila,
– število zaposlenih oseb z opravljenim strokovnim izpitom za vodenje upravnega postopka,
– reference prijavitelja na enakem ali sorodnem področju dela, ki je predmet javnega pooblastila,
– prostorsko in tehnično opremljenost prijavitelja za izvajanje javnega pooblastila.
(4) Pravna oseba javnega ali zasebnega prava, ki ji je bilo podeljeno javno pooblastilo na podlagi tega člena, mora zagotavljati ločeno računovodsko evidentiranje nalog iz javnega pooblastila.
(postopek podelitve javnega pooblastila)
(1) Postopek podelitve javnega pooblastila se začne tako, da ministrstvo, pristojno za turizem, izda sklep o začetku postopka podelitve javnega pooblastila, s katerim določi predmet javnega pooblastila.
(2) Javni natečaj za podelitev javnega pooblastila se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Pravna oseba, ki želi pridobiti javno pooblastilo, se z vlogo prijavi na ta javni natečaj. Vloga mora vsebovati vse dokumente in dokazila, določena z javnim natečajem.
(3) Ministrstvo, pristojno za turizem, oceni vse popolne vloge ter pripravi predlog za izbiro.
(4) Minister, pristojen za turizem, izda odločbo o podelitvi javnega pooblastila.
(5) Odločba iz prejšnjega odstavka se izda za obdobje največ sedmih let.
(6) Odločba o podelitvi javnega pooblastila se objavi na spletni strani ministrstva, pristojnega za turizem.
(7) Pravna oseba, ki je pridobila javno pooblastilo, mora o vseh spremembah v zvezi s svojim statusom oziroma v zvezi s pogoji za pridobitev tega pooblastila takoj obvestiti ministrstvo, pristojno za turizem.
(8) Izpolnjevanje pogojev za izvajanje javnega pooblastila nadzoruje ministrstvo, pristojno za turizem.
(podaljšanje in odvzem javnega pooblastila)
(1) Minister, pristojen za turizem, lahko v soglasju s pravno osebo, ki ji je podeljeno javno pooblastilo, brez izvedbe javnega natečaja podaljša veljavnost podeljenega javnega pooblastila, če je to nujno za nemoteno izvajanje upravne naloge, ki je predmet javnega pooblastila. Tako podaljšanje je lahko le enkratno in ne more biti daljše od dveh let.
(2) Nosilcu javnega pooblastila se lahko odvzame javno pooblastilo, če:
– so pri njegovem poslovanju ugotovljene nepravilnosti s pravnomočno odločbo pristojnega organa,
– z javnim pooblastilom dodeljenih upravnih nalog ne izvaja skladno z zakonom,
– z javnim pooblastilom dodeljenih upravnih nalog, tudi po predhodnem opominu ministra, pristojnega za turizem, ne opravlja pravočasno.
(3) O odvzemu javnega pooblastila z odločbo odloči minister, pristojen za turizem.
(4) Odločba o odvzemu javnega pooblastila se objavi na spletni strani ministrstva, pristojnega za turizem.
(status pravne osebe v javnem interesu, pogoji za pridobitev statusa)
(1) Pravnim osebam, ki delujejo na področju spodbujanja razvoja turizma in katerih namen ustanovitve in delovanje presegata interese članov, lahko minister, pristojen za turizem, podeli status pravne osebe, ki deluje v javnem interesu na področju spodbujanja razvoja turizma (v nadaljnjem besedilu: status pravne osebe v javnem interesu).
(2) Pravna oseba mora za pridobitev statusa pravne osebe v javnem interesu izpolnjevati naslednje pogoje:
– njeni člani niso pravne osebe javnega prava,
– spodbujanje razvoja turizma ima opredeljeno v svojem ustanovitvenem aktu,
– deluje najmanj dve leti pred vložitvijo vloge za pridobitev statusa,
– sredstva je zadnji dve leti pred vložitvijo vloge za podelitev statusa pretežno uporabljala za opravljanje dejavnosti v javnem interesu na področju spodbujanja razvoja turizma,
– izdelan ima najmanj dveletni program prihodnjega delovanja, ki vsebuje redno izvajanje dejavnosti v javnem interesu na področju spodbujanja razvoja turizma,
– lahko izkaže pomembnejše dosežke svojega delovanja pri spodbujanju razvoja turizma v zadnjih dveh letih pred vložitvijo vloge za podelitev statusa pravne osebe v javnem interesu,
– ji ni bila pravnomočno izrečena sankcija globe za hujši davčni prekršek ali prekršek, katerega narava je posebno huda, in ni bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja,
– ni v stečajnem postopku ali postopku likvidacije.
(3) Prispevanje k spodbujanju razvoja turizma pomeni zlasti:
– ozaveščanje prebivalstva o pomenu turizma,
– ozaveščanje in izobraževanje mladih za turizem,
– skrb za pozitiven odnos javnosti do turistov in turizma,
– skrb za ohranjanje naravne in kulturne dediščine ter urejanje turistom prijaznega okolja, skladno z varstvenimi cilji in režimi varovanega oziroma zavarovanega območja,
– izvajanje promocijske in informativne dejavnosti na področju turizma,
– organiziranje, usklajevanje in izvajanje prireditev, ki pripomorejo k spodbujanju razvoja turizma, ali
– izvajanje drugih aktivnosti, ki pripomorejo k spodbujanju razvoja turizma.
(postopek podelitve in odvzema statusa pravne osebe v javnem interesu)
(1) Status za delovanje v javnem interesu se podeli z odločbo, ki jo izda minister, pristojen za turizem.
(2) Pravni osebi, ki ji je bil podeljen status za delovanje v javnem interesu in ne izpolnjuje več pogojev za pridobitev tega statusa, se ta odvzame z odločbo, ki jo po uradni dolžnosti izda minister, pristojen za turizem.
(3) Pravna oseba, ki deluje v javnem interesu, ministrstvu, pristojnemu za turizem, do konca marca tekočega leta predloži poročilo o delu za preteklo leto.
(evidenca pravnih oseb, ki imajo status pravne osebe v javnem interesu)
(1) Evidenco pravnih oseb, ki so pridobile status pravne osebe v javnem interesu na podlagi prejšnjega člena, upravlja ministrstvo, pristojno za turizem.
(2) Vpis v evidenco se opravi na podlagi odločbe o podelitvi statusa pravne osebe v javnem interesu.
(3) Izbris iz evidence opravi ministrstvo, pristojno za turizem, na zahtevo pravne osebe ali po uradni dolžnosti ob odvzemu statusa pravne osebe v javnem interesu.
(4) Podatki, vpisani v evidenco, so javni.
(5) V evidenco se vpišejo naslednji podatki:
– zaporedna številka in datum vpisa,
– naziv pravne osebe,
– sedež pravne osebe (kraj, ulica in hišna številka),
– številka in datum odločbe o podelitvi statusa,
– številka in datum odločbe o odvzemu statusa,
– razlog za odvzem statusa.
(pridobivanje sredstev na podlagi statusa pravne osebe v javnem interesu)
(1) Pravnim osebam, ki jim je ministrstvo, pristojno za turizem, podelilo status pravne osebe v javnem interesu, se lahko dodeli sredstva za sofinanciranje programa spodbujanja razvoja turizma brez javnega razpisa na podlagi vloge.
(2) Vloga iz prejšnjega odstavka, ki jo pravna oseba naslovi na ministrstvo, mora poleg podatkov, ki jih vsebuje vsaka vloga v upravnem postopku, vsebovati tudi podatek o pričakovanem obsegu sofinanciranja z obrazložitvijo načrtovanih aktivnosti in specifikacijo načrtovanih stroškov.
(3) Glede vprašanj postopka, ki niso urejena s tem zakonom, se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek.
(4) Ministrstvo, pristojno za turizem, opravi strokovni pregled popolnih vlog ter jih oceni glede izpolnjevanja naslednjih pogojev:
– da ima pravna oseba status pravne osebe za delovanje v javnem interesu na področju spodbujanja razvoja turizma nepretrgoma najmanj zadnjih pet let,
– da pravna oseba deluje na ravni celotne države,
– da je pravna oseba registrirana po zakonu, ki ureja društva,
– da pravna oseba deluje na področju spodbujanja razvoja turizma nepretrgoma najmanj zadnjih deset let,
– da ima pravna oseba potrjen dvoletni program dela s finančnim načrtom za tekoče leto in naslednje koledarsko leto, iz katerega so razvidni prihodki in odhodki za izvedbo programa,
– da program dela pravne osebe vključuje programska področja, ki pomenijo podporo temeljnim usmeritvam razvoja turizma Slovenije ter ukrepom in aktivnostim za uresničitev teh ciljev.
(5) Prednost pri dodelitvi sredstev sofinanciranja imajo pravne osebe, ki v večji meri izpolnjujejo naslednja merila:
– spodbujanje in krepitev partnerskega sodelovanja ponudnikov turističnih storitev, turističnih društev in njihovih zvez pri oblikovanju in trženju slovenske turistične ponudbe na državni, regionalni in lokalni ravni,
– spodbujanje in krepitev delovanja turističnih društev in njihovih zvez,
– vodenje evidence članstva turističnih društev in njihovih zvez,
– da združuje pravna oseba vsaj 200 posameznih turističnih društev ali zvez, ki vsaj pet let delujejo in so enakomerno regijsko razpršene na področju Republike Slovenije.
(6) Na podlagi mnenja ministrstva, pristojnega za turizem, da vloga izpolnjuje pogoje iz četrtega odstavka tega člena in merila iz prejšnjega odstavka, minister, pristojen za turizem, po prostem preudarku izda odločbo o dodelitvi sredstev sofinanciranja. Preudarek je omejen na presojo zagotovljenih proračunskih sredstev.
(7) Na podlagi mnenja ministrstva, pristojnega za turizem, da vloga ne izpolnjuje pogojev oziroma meril za dodelitev subvencije ali da ni zagotovljenih proračunskih sredstev, izda ministrstvo odločbo o zavrnitvi subvencije.
(8) V upravnem sporu ni mogoče izpodbijati odločbe, s katero je bilo odločeno o pravici do dodelitve sredstev sofinanciranja prejemnika sredstev, ampak le tisto odločbo ali njen del, s katerim je bilo odločeno o pravici tožnika.
(9) Na podlagi odločbe ministra, pristojnega za turizem, iz šestega odstavka tega člena, ministrstvo pozove prejemnika sredstev k podpisu pogodbe o sofinanciranju. Ministrstvo, pristojno za turizem, in prejemnik sredstev skleneta pogodbo, ki vsebuje:
– predmet pogodbe,
– medsebojne pravice in obveznosti pogodbenih strank,
– zavezo prejemnika sredstev, da bo sredstva uporabil skladno z načrtovanimi aktivnostmi, opredeljenimi v vlogi,
– način nadzora nad namensko porabo sredstev,
– pravne posledice kršitve pogodbenih obveznosti,
– določitev skrbnika za spremljanje izvajanja pogodbe.
(10) Če prejemnik sredstev v roku, določenem v pozivu iz prejšnjega odstavka, ne podpiše pogodbe, se šteje, da je vlogo umaknil.
III. NAČRTOVANJE, ORGANIZIRANJE IN IZVAJANJE SPODBUJANJA RAZVOJA TURIZMA NA RAVNI TURISTIČNEGA OBMOČJA
(načrtovanje, organiziranje in izvajanje spodbujanja razvoja turizma)
Načrtovanje, organiziranje in izvajanje spodbujanja razvoja turizma na ravni turističnega območja je v pristojnosti občin.
(1) Sredstva za načrtovanje, organiziranje in izvajanje spodbujanja razvoja turizma na ravni turističnega območja se zagotavljajo v proračunih občin, iz namenskih virov za financiranje spodbujanja razvoja turizma na ravni turističnih območij, opredeljenih v drugem odstavku tega člena, in iz drugih virov.
(2) Namenska vira za financiranje spodbujanja razvoja turizma na ravni turističnega območja sta:
– del koncesijske dajatve, ki se po zakonu, ki ureja igre na srečo, nameni lokalnim skupnostim na zaokroženem turističnem območju ter se uporablja za ureditev prebivalcem prijaznejšega okolja in za turistično infrastrukturo,
– turistična taksa, ki je namenjena za opravljanje dejavnosti in storitev v javnem interesu, opredeljenih v 15. členu tega zakona.
(3) Občine zagotovijo, da se namenska sredstva iz prejšnjega odstavka porabijo za opravljanje dejavnosti in storitev iz prejšnjega odstavka.
(dejavnosti in storitve, katerih opravljanje na ravni turističnega območja je v javnem interesu)
(1) Dejavnosti in storitve, katerih opravljanje na ravni turističnega območja je v javnem interesu, so:
1. informacijska turistična dejavnost, ki vključuje:
– informiranje turistov, vključno s turisti s posebnimi potrebami,
– zbiranje podatkov za potrebe informiranja obiskovalcev,
– ugotavljanje mnenj obiskovalcev o kakovosti turistične ponudbe,
– sprejemanje in posredovanje predlogov in pritožb obiskovalcev v zvezi s turistično ponudbo pristojnim organom,
– urejanje in vzdrževanje turistične signalizacije,
2. spodbujanje razvoja celovitih turističnih proizvodov turističnega območja,
3. trženje celovite turistične ponudbe na ravni turističnega območja,
4. promocija turizma v digitalnem okolju,
5. varovanje nepremičnih spomenikov lokalnega in državnega pomena,
6. razvoj in vzdrževanje turistične infrastrukture,
7. razvoj in vzdrževanje javnih površin, namenjenih turistom (vzdrževanje in urejanje parkov, zelenic, cvetličnih nasadov, planinskih ter tematskih poti in podobno),
8. urejanje in vključevanje zavarovanih naravnih območij v turistično ponudbo, ob upoštevanju aktov o zavarovanju ter v skladu z razvojnimi usmeritvami in varstvenimi režimi v zavarovanih območjih,
9. organizacija in izvajanje prireditev,
10. ozaveščanje in spodbujanje lokalnega prebivalstva glede pozitivnega odnosa do turistov in turizma,
11. druge storitve, ki se na turističnem območju brezplačno zagotavljajo turistom.
(2) Pri izvajanju dejavnosti in storitev iz prvega odstavka je treba upoštevati javni interes varstva narave ter usmeritve in varstvene cilje s področja varstva narave.
IV. TURISTIČNA IN PROMOCIJSKA TAKSA
(1) Turistično in promocijsko takso plačujejo državljani Republike Slovenije in tujci, ki prenočujejo v nastanitvenem obratu.
(2) Osebe iz prejšnjega odstavka plačajo turistično in promocijsko takso hkrati s plačilom storitev za prenočevanje. Plačati jo morajo tudi, če so deležne brezplačnih storitev za prenočevanje, razen če ta zakon ne določa drugače.
(3) Zavezanci za plačilo turistične takse so tudi lastniki počitniških hiš, počitniških stanovanj in lastniki plovil na stalnih privezih v turističnih pristaniščih. Turistično takso plačajo v skladu z 22. oziroma 23. členom tega zakona.
(znesek turistične in promocijske takse)
(1) Občina določi turistično takso v znesku do 2,5 eura.
(2) Promocijska taksa se obračuna poleg turistične takse in znaša 25 odstotkov zneska obračunane turistične takse.
(3) Občina pri določitvi višine zneska turistične takse upošteva vrsto in kategorijo nastanitvenih obratov, prebivanje v sezonskem ali zunajsezonskem obdobju ter obseg ugodnosti in storitev, ki jih brezplačno zagotavlja turistom.
(4) Vlada Republike Slovenije lahko na podlagi gibanja cen življenjskih potrebščin enkrat na leto uskladi višino zneska turistične takse iz prvega odstavka tega člena, in to najpozneje v aprilu z veljavnostjo od prihodnjega koledarskega leta naprej.
(oprostitev plačila turistične takse)
(1) Plačila turistične takse in posledično promocijske takse so oproščeni:
– otroci do sedmega leta starosti,
– osebe z zdravniško napotnico v naravnih zdraviliščih,
– osebe na podlagi predložitve fotokopije odločbe pristojnega organa, iz katere je razvidno, da je pri zavarovancu ugotovljena invalidnost oziroma telesna okvara, ali fotokopije potrdila oziroma izvedenskega mnenja pristojne komisije o ugotavljanju invalidnosti oziroma telesni okvari, ali na podlagi članske izkaznice invalidske organizacije,
– otroci in mladostniki na podlagi predložitve fotokopije odločbe, ki zadeva razvrščanje in usmerjanje otrok s posebnimi potrebami,
– učenci, dijaki in študenti ter njihovi vodje oziroma mentorji, ki so udeleženci strokovnih ekskurzij in podobnih oblik dela, ki jih na nepridobitni podlagi izvajajo vzgojno-izobraževalne ustanove in so določene z letnim delovnim načrtom v okviru javno veljavnega vzgojno-izobraževalnega ali študijskega programa,
– osebe do 18. leta in njihove vodje oziroma mentorji, ki so udeleženci letovanj, ki jih organizirajo društva, ki jim je bil podeljen status pravne osebe v javnem interesu,
– osebe, ki prostovoljno odpravljajo posledice elementarnih nesreč,
– pripadniki Slovenske policije v obdobju opravljanja nalog iz svoje pristojnosti,
– osebe, ki so na začasnem delu in prebivajo v nastanitvenem obratu neprekinjeno več kot 30 dni,
– tuji državljani, ki so po mednarodnih pogodbah oproščeni plačila turistične takse.
(2) Turistično takso v višini 50 odstotkov plačujejo:
– osebe od 7. do 18. leta starosti,
– osebe od 18. do 30. leta starosti, ki prenočujejo v nastanitvenih obratih, vključenih v mednarodno mrežo mladinskih prenočišč (IYHF).
(3) Kadar se okoliščine za popolno ali delno oprostitev turistične takse izkazujejo s predložitvijo kopije listine, se listina predloži na vpogled in je gostitelj ne prevzame v hrambo.
(4) Občina lahko s svojim predpisom poleg oseb iz prvega odstavka tega člena dodatno določi osebe, ki so v celoti ali delno oproščene plačila turistične takse.
(5) Ne glede na prvi odstavek tega člena oprostitev plačila turistične takse ne velja, če se ta plačuje v pavšalnem letnem znesku v skladu z drugim odstavkom 22. člena in drugim odstavkom 23. člena tega zakona.
(postopek pobiranja in odvajanja turistične in promocijske takse)
(1) Pravne osebe javnega in zasebnega prava, samostojni podjetniki posamezniki, sobodajalci in kmetje, ki sprejemajo turiste na prenočevanje, pobirajo turistično in promocijsko takso v imenu in za račun občine oziroma agencije iz 5. člena tega zakona hkrati s plačilom storitev za prenočevanje ali najpozneje zadnji dan prenočevanja.
(2) Osebe iz prejšnjega odstavka pobirajo in odvajajo turistično in promocijsko takso tudi v primeru, če ne zaračunavajo plačila storitev za prenočevanje.
(evidentiranje plačila turistične takse)
(1) Osebe iz prejšnjega člena na podlagi knjige gostov, ki jo vodijo po zakonu, ki ureja prijavo prebivališča, vodijo evidenco turistične takse, ki vsebuje podatek o številu prenočitev posameznega gosta in znesek pobrane turistične takse za posameznega gosta. Podatki v evidenci turistične takse se hranijo enako obdobje kot knjiga gostov.
(2) Če je oseba oproščena plačila celotne ali dela turistične takse, mora biti v evidenci iz prejšnjega odstavka vpisan razlog oprostitve iz 18. člena tega zakona.
(3) Podatki o evidenci turistične takse morajo biti za vsakega posameznega gosta izpolnjeni najkasneje zadnji dan njegovega prenočevanja.
(nakazovanje turistične in promocijske takse)
Osebe iz prvega odstavka 19. člena tega zakona do 25. dne v mesecu za pretekli mesec nakazujejo pobrano turistično in promocijsko takso na poseben račun občine. Občina prejeto promocijsko takso v osmih dneh po prejemu vseh promocijskih taks za pretekli mesec prenakaže na poseben račun agencije iz 5. člena tega zakona.
(turistična taksa za prenočevanje v počitniških hišah in počitniških stanovanjih)
(1) Občina lahko določi, da se v počitniških hišah ali počitniških stanovanjih plačuje turistično takso, če:
– je bilo na območju občine v preteklem letu več kot 100.000 prenočitev ali je na območju občine vsaj 1.500 ležišč v nastanitvenih obratih in
– je na območju občine najmanj 200 počitniških hiš ali počitniških stanovanj.
(2) Turistična taksa iz prejšnjega odstavka se plača v pavšalnem letnem znesku, ki ga plača lastnik počitniške hiše ali počitniškega stanovanja v skladu s tretjim in četrtim odstavkom tega člena. Način plačevanja podrobneje določi občina v svojem predpisu.
(3) Lastnik počitniškega stanovanja ali počitniške hiše plača turistično takso v pavšalnem letnem znesku v višini, sorazmerni z obsegom ugodnosti in storitev, ki so na območju občine, kjer je počitniška hiša ali počitniško stanovanje, na voljo brezplačno, vendar največ do 45 eurov za posamezno ležišče.
(4) Za počitniško hišo ali počitniško stanovanje se šteje, da ima naslednje število ležišč:
– do 30 m2 stanovanjske površine objekta: dve ležišči,
– nad 30 do 50 m2 stanovanjske površine objekta: tri ležišča,
– nad 50 do 70 m2 stanovanjske površine objekta: štiri ležišča,
– nad 70 do 90 m2 stanovanjske površine objekta: pet ležišč,
– nad 90 m2 stanovanjske površine objekta: šest ležišč.
(5) Za stanovanjsko površino iz prejšnjega odstavka se šteje uporabna površina, kot je navedena v katastru stavb.
(6) Za namen zaračunavanja turistične takse za prenočevanje v počitniških hišah ali počitniških stanovanjih občina vodi evidenco zavezancev za plačilo te takse, ki vsebuje podatek o osebnem imenu, stalnem naslovu prebivališča, matični in davčni številki zavezanca ter podatke o stanovanjski površini počitniške hiše ali stanovanja.
(7) Lastnik počitniške hiše ali počitniškega stanovanja iz tretjega odstavka tega člena plača turistično takso v pavšalnem letnem znesku do 31. marca za preteklo leto.
(turistična taksa za prenočevanje na plovilih na stalnih privezih v turističnih pristaniščih)
(1) Občina lahko določi, da turistično takso plačajo osebe, ki prenočujejo na plovilih na stalnem privezu v turističnem pristanišču.
(2) Turistična taksa iz prejšnjega odstavka se plača v pavšalnem letnem znesku, ki ga plača lastnik plovila skladno s tretjim odstavkom tega člena. Način plačevanja turistične takse iz prejšnjega odstavka podrobneje določi občina v svojem predpisu.
(3) Lastnik plovila iz prejšnjega odstavka plača turistično takso v pavšalnem letnem znesku v višini, ki je sorazmerna z obsegom ugodnosti in storitev, ki so na območju občine, kjer je turistično pristanišče, na voljo brezplačno, pri čemer pavšalni znesek plačila ne sme presegati:
– za plovila do 8 m dolžine: 60 eurov,
– za plovila od 8 m do 12 m dolžine: 120 eurov,
– za plovila nad 12 m dolžine: 180 eurov.
(4) Za namen zaračunavanja turistične takse za prenočevanje na plovilih na stalnih privezih v turističnih pristaniščih občina vodi evidenco zavezancev za plačilo te takse, ki vsebuje podatek o osebnem imenu in stalnem naslovu prebivališča zavezanca in podatke o dolžini plovila.
(5) Lastnik plovila iz drugega odstavka tega člena plača turistično takso v pavšalnem letnem znesku do 31. marca za preteklo leto.
(izdaja plačilnega naloga, če turistična in promocijska taksa ni plačana)
(1) Če ob nastanku taksne obveznosti turistična ali promocijska taksa ni plačana, občina osebi iz prvega odstavka 19. člena tega zakona izroči ali pošlje plačilni nalog, s katerim mu naloži, naj v 15 dneh plača dolžno takso. Plačilni nalog mora vsebovati osebno ime in naslov zavezanca, za pravno osebo pa naziv in sedež, višino dolžne takse ter pravno podlago za njeno odmero, številko računa za njeno nakazilo, referenco, pouk o pravnem sredstvu ter opozorilo zavezancu o posledicah, če takse v roku ne plača.
(2) Zoper plačilni nalog iz prejšnjega odstavka je v osmih dneh od njegove vročitve dopusten ugovor iz razlogov, da taksna obveznost ni nastala, da je taksa že plačana ali da je bila taksa napačno odmerjena.
(3) O ugovoru v 15 dneh s sklepom odloči organ, ki je izdal plačilni nalog.
(4) Organ iz prejšnjega odstavka s sklepom ugovoru ugodi ali ga zavrne ali pa zavrže. Če ugotovi, da je bila taksa že plačana ali pa da taksna obveznost ni nastala, ugovoru ugodi in izpodbijani plačilni nalog odpravi. Če ugotovi, da je bila taksa napačno odmerjena, ugovoru ugodi in izpodbijani plačilni nalog nadomesti z novim plačilnim nalogom.
(5) Zoper sklep o ugovoru je dovoljena pritožba, ki ne zadrži izvršitve sklepa.
(6) Če organ, ki je izdal plačilni nalog, po uradni dolžnosti ugotovi, da so v plačilnem nalogu napake, ga lahko do potrditve izvršljivosti nadomesti z novim plačilnim nalogom. Zoper nov plačilni nalog je dopusten ugovor, za katerega se uporabljajo določbe tega člena.
(7) Ugovor zoper plačilni nalog zadrži izvršitev.
(8) Od taks, ki jih taksni zavezanec ni plačal v 15 dneh od vročitve plačilnega naloga, se plačajo zamudne obresti po 0,0247-odstotni dnevni obrestni meri. Od zamudnih obresti, ki jih taksni zavezanec ni plačal, se zamudne obresti ne zaračunavajo.
(1) Prisilno izterjavo neplačane turistične in promocijske takse opravlja pristojni davčni organ.
(2) Če taksa iz plačilnega naloga ni plačana v višini in rokih, določenih s tem zakonom, in taksni zavezanec ne vloži ugovora ali vloge za oprostitev, občina potrdi izvršljivost plačilnega naloga in ga pošlje pristojnemu davčnemu organu v izvršitev.
(3) Turistična in promocijska taksa se prisilno izterjata po predpisih, ki urejajo prisilno izterjavo davkov.
(4) Neplačane turistične in promocijske takse se prisilno ne izterjajo, če znesek neplačane takse v posamezni zadevi ne presega 10 eurov.
(5) Pravica do izterjave turistične in promocijske takse zastara v rokih, določenih v zakonu, ki ureja prisilno izterjavo davkov.
V. POGOJI ZA OPRAVLJANJE DEJAVNOSTI ORGANIZIRANJA IN DEJAVNOSTI PRODAJE TURISTIČNIH PAKETOV
(potovalna storitev, turistični paket in povezan potovalni aranžma)
(1) Potovalna storitev pomeni:
– prevoz,
– nastanitev, ki ne pomeni neločljivega dela prevoza in ni namenjena bivanju,
– najem osebnih avtomobilov in drugih motornih vozil, za katera je v skladu z zakonom, ki ureja vozniška dovoljenja, zahtevano vozniško dovoljenje za vozila kategorije A,
– drugo turistično storitev, ki ni neločljivo povezana s prevozom, nastanitvijo ali najemom motornih vozil ali motornih koles v smislu prve, druge ali tretje alineje tega odstavka.
(2) Turistični paket sestavljata vsaj dve različni potovalni storitvi za namene istega potovanja ali počitnic, če ponudnik pred sklenitvijo ene pogodbe o vseh storitvah združi vse storitve, tudi če so te storitve združene na zahtevo potnika ali v skladu z izbiro potnika, ali če se te storitve ne glede na to, ali so s posameznimi podjetji, ki ponujajo potovalne storitve, sklenjene ločene pogodbe:
– kupijo na eni prodajni točki in so bile izbrane, preden se potnik strinja s plačilom;
– ponujajo, prodajajo ali zaračunavajo po skupni ali celotni ceni;
– oglašujejo ali prodajajo z uporabo izraza »turistični paket« ali podobnim izrazom;
– sestavijo po sklenitvi pogodbe, s katero podjetje potniku omogoči, da sam izbira med različnimi vrstami potovalnih storitev, ali
– kupijo pri različnih podjetjih prek povezanih postopkov spletne rezervacije, pri katerih podjetje, s katerim je bila sklenjena prva pogodba, drugemu ali drugim podjetjem posreduje osebno ime potnika, njegov elektronski naslov in podatke o plačilu ter je pogodba z drugim ali drugimi podjetji sklenjena najpozneje 24 ur po potrditvi rezervacije prve potovalne storitve.
(3) Povezan potovalni aranžma pomeni vsaj dve različni vrsti potovalnih storitev, kupljeni za namene istega potovanja ali počitnic, ki se ne štejejo za turistični paket, zaradi česar so sklenjene ločene pogodbe s posameznimi ponudniki potovalnih storitev, če podjetje:
– omogoči, da potnik ob enkratnem obisku njegove prodajne točke ali v stiku z njo izbere in ločeno plača posamezne potovalne storitve, ali
– usmerjeno omogoča nakup vsaj ene dodatne potovalne storitve drugega podjetja, če je pogodba s tem drugim podjetjem sklenjena največ 24 ur po potrditvi rezervacije prve potovalne storitve.
(4) Kombinacija potovalnih storitev, pri katerih se največ ena potovalna storitev iz prve, druge ali tretje alineje prvega odstavka tega člena kombinira z eno ali več turističnimi storitvami iz četrte alineje prvega odstavka tega člena, se ne šteje za turistični paket, če slednje storitve:
– ne obsegajo več kot četrtino vrednosti celotnega paketa, se ne oglašujejo kot bistven element turističnega paketa in kako drugače ne pomenijo bistvenega elementa tega paketa;
– potnik izbere in kupi šele po začetku izvajanja potovalne storitve iz prve, druge ali tretje alineje prvega odstavka tega člena.
(5) Kombinacija potovalnih storitev, pri katerih se največ ena potovalna storitev iz prve, druge ali tretje alineje prvega odstavka tega člena kombinira z eno ali več turističnimi storitvami iz četrte alineje prvega odstavka tega člena, se ne šteje za povezan potovalni aranžma, če slednje storitve ne obsegajo več kot četrtino skupne vrednosti storitev, se ne oglašujejo kot bistven element kombinacije in kako drugače ne pomenijo bistvenega elementa potovanja ali počitnic.
(1) Določbe tega poglavja se ne uporabljajo za:
– turistične pakete in povezane potovalne aranžmaje, ki trajajo manj kot 24 ur in ne vključujejo prenočevanja,
– turistične pakete in povezane potovalne aranžmaje, ki so ponujeni ali izvedeni občasno na nepridobitni podlagi samo za zaključene skupine potnikov in se javno ne oglašujejo,
– turistične pakete in povezane potovalne aranžmaje, kupljene na podlagi okvirne pogodbe za organiziranje poslovnih potovanj med podjetjem in drugo fizično ali pravno osebo, ki deluje za namene, povezane z njegovo pridobitno dejavnostjo.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek mora organizator turističnega paketa in povezanega potovalnega aranžmaja iz prve alineje prejšnjega odstavka zagotoviti vodjo poti ali turističnega vodnika v skladu s 34. členom tega zakona.
(3) Organizator turističnega paketa in povezanega potovalnega aranžmaja iz prve in druge alineje prvega odstavka tega člena mora potnike pred njegovo izvedbo na jasen in razumljiv način obvestiti, da ne zagotavlja izpolnjevanja pogojev za opravljanje dejavnosti organizatorja potovanja iz 32. člena tega zakona.
(4) Šteje se, da so turistični paketi in povezani potovalni aranžmaji iz druge alineje prvega odstavka tega člena izvedeni občasno, če skupna letna višina vplačanih zneskov za njihovo izvedbo ne presega 15.000 eurov. Navedena omejitev vplačil se ne uporablja za:
– vzgojno-izobraževalne ustanove pri izvajanju strokovnih ekskurzij in podobnih oblik dela, ki so določene z letnim delovnim načrtom, če te izvajajo za svoje udeležence izobraževanja v okviru javno veljavnega vzgojno-izobraževalnega ali študijskega programa,
– pravne osebe, ki jim je priznan status delovanja v javnem interesu,
– verske skupnosti, registrirane skladno z zakonom, ki ureja versko svobodo, pri izvajanju njihovih rednih aktivnosti.
(dejavnost organiziranja in dejavnost prodaje turističnih paketov, licenca)
(1) Dejavnost organiziranja turističnih paketov obsega organiziranje turističnih paketov in njihovo prodajo oziroma ponujanje v prodajo. To dejavnost lahko opravljajo pravne osebe in samostojni podjetniki posamezniki (v nadaljnjem besedilu: organizator potovanja).
(2) Dejavnost prodaje turističnih paketov obsega prodajo oziroma ponujanje turističnih paketov, ki jih je sestavil organizator potovanja, v prodajo. To dejavnost lahko opravljajo pravne osebe in samostojni podjetniki posamezniki (v nadaljevanju: turistični agent).
(3) Pravica do opravljanja dejavnosti organiziranja in dejavnosti prodaje turističnih paketov se pridobi na podlagi licence, ki jo podeli ministrstvo, pristojno za turizem.
(postopek podelitve licence)
(1) Vloga za podelitev licence za opravljanje dejavnosti organiziranja in dejavnosti prodaje turističnih paketov se poda na ministrstvo, pristojno za turizem.
(2) Ko ministrstvo, pristojno za turizem, ugotovi, da so izpolnjeni vsi pogoji za pridobitev licence iz 31. člena tega zakona, izda odločbo o podelitvi licence.
(3) Imetnik licence za opravljanje dejavnosti organiziranja in dejavnosti prodaje turističnih paketov mora ministrstvu, pristojnemu za turizem, v osmih dneh posredovati vse spremembe, ki se nanašajo na izpolnjevanje pogojev za podelitev licence.
(4) Vsebino vloge za podelitev licence za opravljanje dejavnosti organiziranja in dejavnosti prodaje turističnih paketov ter vsebino odločbe o podelitvi licence predpiše minister, pristojen za turizem.
(1) Imetniku licence za opravljanje dejavnosti organiziranja in dejavnosti prodaje turističnih paketov se licenca odvzame, če:
– preneha opravljati dejavnost organiziranja turističnih paketov in dejavnost prodaje turističnih paketov,
– ne izpolnjuje več pogojev, predpisanih za imetnika licence.
(2) Imetnik licence za opravljanje dejavnosti organiziranja in dejavnosti prodaje turističnih paketov mora najmanj 30 dni pred prenehanjem opravljanja dejavnosti organiziranja in dejavnosti prodaje turističnih paketov o tem obvestiti ministrstvo, pristojno za turizem.
(3) O odvzemu licence z odločbo odloči minister, pristojen za turizem.
(register izdanih licenc)
(1) Register izdanih licenc pravnim osebam in samostojnim podjetnikom posameznikom, ki opravljajo dejavnost organiziranja in dejavnost prodaje turističnih paketov (v nadaljevanju: register), v elektronski obliki vzpostavi in upravlja ministrstvo, pristojno za turizem.
(2) Vpis v register, ki je javen, se opravi na podlagi dokončne odločbe iz drugega odstavka 29. člena tega zakona.
(3) V registru se vodijo in obdelujejo naslednji podatki o nosilcu licence:
– firma oziroma skrajšana firma (pri samostojnem podjetniku posamezniku lahko ime in priimek z označbo s. p.),
– matična številka,
– podatki o vpisu v sodni register oziroma vpisnik Finančne uprave Republike Slovenije (organ, datum, zaporedna številka vpisa),
– poslovni sedež (ulica, hišna številka, kraj, poštna številka, telefonska številka, elektronski naslov),
– število in naslovi poslovalnic (ulica, hišna številka, kraj, poštna številka, telefonska številka in elektronski naslov),
– dejavnost z navedbo ustrezne šifre in imena podrazreda iz standardne klasifikacije dejavnosti,
– dokazilo o zavarovanju za primer insolventnosti (številka pogodbe o zavarovanju, datum veljavnosti in podobno),
– številka licence.
(4) Podrobnejši način upravljanja registra določi minister, pristojen za turizem.
(pogoji za pridobitev licence za opravljanje dejavnosti organiziranja in dejavnosti prodaje turističnih paketov)
(1) Organizator potovanja mora za pridobitev licence za opravljanje dejavnosti organiziranja turističnih paketov iz prvega odstavka 28. člena tega zakona izpolnjevati naslednja pogoja:
– ima poslovni prostor,
– zagotavlja jamstvo glede odgovornosti organizatorja potovanja v primeru likvidnostnih težav v skladu z zakonom, ki ureja varstvo potrošnikov.
(2) Ne glede na prvo alinejo prejšnjega odstavka organizator potovanja ne potrebuje poslovnega prostora, če opravlja izključno spletno prodajo.
(3) Turistični agent mora za pridobitev licence za opravljanje dejavnosti prodaje turističnih paketov iz drugega odstavka 28. člena tega zakona izpolnjevati naslednja pogoja:
– ima poslovni prostor, ki je dostopen strankam v določenem obratovalnem času;
– izpolnjuje enak pogoj glede odgovornosti iz druge alineje prvega odstavka tega člena kot organizator potovanja, če prodaja oziroma ponuja v prodajo turistične pakete in povezane potovalne aranžmaje, ki jih je sestavil organizator potovanja, ki ima sedež zunaj Evropskega gospodarskega prostora, razen če dokaže, da ta pogoj izpolnjuje organizator potovanja.
(pogoji za občasno opravljanje dejavnosti organiziranja in prodaje turističnih paketov za osebe iz držav pogodbenic)
Ne glede na 29. in prejšnji člen tega zakona lahko osebe iz države pogodbenice, ki so v državi, v kateri so ustanovljene, pridobile pravico do opravljanja dejavnosti iz prvega in drugega odstavka 28. člena tega zakona, v Republiki Sloveniji občasno opravljajo dejavnost organiziranja oziroma dejavnost prodaje turističnih paketov.
(obveznost zagotavljanja vodje poti ali turističnega vodnika)
(1) Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki opravlja dejavnost organiziranja turističnih paketov, mora pri vsaki izvedbi turističnega paketa in povezanega potovalnega aranžmaja doma in v tujini za vsako organizirano skupino posebej zagotoviti vodjo poti, če turistični paket in povezani potovalni aranžma zajema turistično vodenje, pa turističnega vodnika, ki lahko opravlja tudi storitev vodje poti.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek pravni osebi ali samostojnemu podjetniku posamezniku, ki opravlja dejavnost organiziranja turističnih paketov, ni treba zagotoviti vodje poti ali turističnega vodnika med prevozom, če je ta organiziran z javnim potniškim prometom.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena pravni osebi ali samostojnemu podjetniku posamezniku, ki opravlja dejavnost organiziranja turističnih paketov, ni treba zagotoviti vodje poti ali turističnega vodnika med prevozom do izhodiščnega kraja letovanja ali potovanja in nazaj, če prevoznik zagotavlja osebo za spremstvo (sprevodnik, stevard in podobno).
(opravljanje poklica turističnega vodnika)
(1) Poklic turističnega vodnika lahko opravljajo osebe z opravljenim preizkusom znanja iz programa strokovne usposobljenosti, ki ga določi minister, pristojen za turizem, v soglasju z ministrom, pristojnim za kulturo. Dokazilo opravljenega preizkusa je izkaznica turističnega vodnika, ki jo izda izvajalec preizkusov znanja, in vsebuje naziv izdajatelja, osebno ime turističnega vodnika, njegovo fotografijo, zaporedno številko izdane izkaznice iz registra iz drugega odstavka 36. člena tega zakona in nalepko z izpisano letnico tekočega leta.
(2) Ta člen za opravljanje poklica turističnega vodnika ne velja, kadar je za vodenje z zakonom določeno posebno znanje (na primer za vodenje v gorah), pri vodenju v muzejih in v zgodovinskih spomeniških objektih ter podobno.
(3) Turistični vodnik mora izkaznico turističnega vodnika med opravljanjem poklica nositi na vidnem mestu.
(1) Oseba, ki opravi preizkus znanja za turističnega vodnika iz prvega odstavka prejšnjega člena, pridobi naziv turistični vodnik.
(2) Za namen obveščanja javnosti o usposobljenih turističnih vodnikih ministrstvo, pristojno za turizem, upravlja register turističnih vodnikov, ki vsebuje naslednje podatke:
– osebno ime in naslov stalnega prebivališča vodnika, pri čemer je pri naslovu javen le podatek o kraju stalnega prebivališča,
– število dni vodenja v preteklem koledarskem letu,
– imena države vodenja v preteklem koledarskem letu (do deset držav),
– podatke o strokovnem znanju in usposobljenosti,
– s pisnim soglasjem turističnega vodnika lahko tudi njegove kontaktne podatke (e-naslov, številka telefona).
(3) Turistični vodnik najpozneje do 31. januarja tekočega leta ministrstvu, pristojnemu za turizem, predloži podatke o številu dni vodenja in o državah vodenja za preteklo leto.
(4) Minister, pristojen za turizem, lahko v primeru ugotovljenih strokovnih napak ali nevestnosti pri opravljanju poklica z odločbo izreče opomin ali odloči, da se turistični vodnik izbriše iz registra.
(5) Turističnega vodnika, ki več kot pet let ne izvaja dejavnosti, ministrstvo, pristojno za turizem, po uradni dolžnosti z odločbo izbriše iz registra.
(6) Turistični vodnik, ki je bil z dokončno odločbo izbrisan iz registra, lahko ponovno opravlja izpit za turističnega vodnika šele dve leti od pravnomočnosti odločbe o izbrisu.
(priznavanje poklicnih kvalifikacij za poklic turističnega vodnika za trajno opravljanje poklica)
(1) Fizična oseba iz države pogodbenice, ki je v svoji državi pridobila pravico do opravljanja poklica turističnega vodnika, mora za trajno opravljanje tega poklica v Republiki Sloveniji pri ministrstvu, pristojnem za turizem, pridobiti odločbo o priznanju poklicne kvalifikacije.
(2) Vloga za priznanje poklicne kvalifikacije se vloži v skladu z zakonom, ki ureja postopek priznavanja poklicnih kvalifikacij osebam iz države pogodbenice za opravljanje reguliranih poklicev oziroma dejavnosti v Republiki Sloveniji. Poleg dokazil, ki jih za prijavo določa navedeni zakon, mora vloga za priznanje poklicne kvalifikacije po tem zakonu vsebovati dokazila, da ima vlagatelj pravico opravljati poklic turističnega vodnika v državi pogodbenici. Ta dokazila so listine, izdane v skladu s predpisi držav pogodbenic.
(3) Ministrstvo, pristojno za turizem, na podlagi vloge in dokazil iz prejšnjega odstavka izda odločbo o priznanju poklicne kvalifikacije ter to osebo iz države pogodbenice vpiše v register iz drugega odstavka 36. člena tega zakona.
(4) Naloge pristojnega organa v skladu z zakonom, ki ureja priznavanje poklicnih kvalifikacij, izvaja ministrstvo, pristojno za turizem.
(občasno opravljanje poklica turističnega vodnika za osebe iz držav pogodbenic)
(1) Ne glede na prvi odstavek 35. člena tega zakona lahko državljani držav pogodbenic v Republiki Sloveniji občasno opravljajo dejavnost turističnega vodenja, če v skladu z določbami zakona, ki ureja postopek priznavanja poklicnih kvalifikacij za opravljanje reguliranih poklicev, izpolnjujejo pogoje za opravljanje tega poklica v eni izmed teh držav.
(2) Ne glede na zakon, ki ureja priznavanje poklicnih kvalifikacij, osebam iz držav pogodbenic, ki v Republiki Sloveniji občasno opravljajo poklic turističnega vodnika, ni treba predhodno priglasiti opravljanja te dejavnosti.
(turistično vodenje na ravni turističnega območja)
(1) Občine na posameznem turističnem območju lahko predpišejo program turističnega vodenja na tem območju, ki obsega posebno znanje.
(2) Turistični vodnik za turistično območje lahko na njem začne opravljati poklic turističnega vodenja, ko izpolni pogoje, ki jih predpišejo občine na tem območju. V tem primeru pridobi naziv: turistični vodnik turističnega območja (ime območja).
(3) Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati turistični vodniki turističnega območja, ne smejo biti povezani s stalnim prebivališčem turističnega vodnika.
(4) S predpisom iz prvega odstavka tega člena ni dopustno omejevati ali izključevati turističnega vodenja, organiziranega v skladu z 35. in 38. členom tega zakona.
(register turističnih vodnikov turističnega območja)
(1) Za namen obveščanja javnosti o usposobljenih turističnih vodnikih turističnega območja v skladu z dogovorom med občinami na tem turističnem območju ena izmed njih upravlja register turističnih vodnikov turističnega območja.
(2) Register iz prvega odstavka tega člena vsebuje naslednje podatke:
– osebno ime in naslov stalnega prebivališča turističnega vodnika,
– število dni vodenja na turističnem območju v preteklem koledarskem letu,
– podatke o strokovnem znanju in usposobljenosti,
– s pisnim soglasjem turističnega vodnika lahko tudi njegove kontaktne podatke (e-naslov, številka telefona).
(3) Register iz prvega odstavka tega člena je javen in dostopen prek spletnih strani občine, ki vodi register. Pri podatkih o naslovu prebivališča turističnega vodnika turističnega območja je javen le podatek o kraju stalnega prebivališča, ne pa tudi o naselju, ulici, hišni številki in številki stanovanja.
VII. NADZOR IN UPRAVNI UKREPI
(1) Nadzor nad pobiranjem in odvajanjem turistične in promocijske takse ter vodenjem evidenc iz 16. do 23. člena tega zakona opravlja pristojni občinski inšpekcijski organ, ustanovljen v skladu z zakonom, ki ureja lokalno samoupravo, kjer ta organ ni ustanovljen, pa pristojni davčni organ.
(2) Nadzor nad določbami, ki urejajo nadzor nad nepridobitno naravo turističnih paketov in povezanih potovalnih aranžmajev iz 27. člena tega zakona in opravljanjem dejavnosti organiziranja in prodaje turističnih paketov in povezanih potovalnih aranžmajev ter turističnega vodenja iz 28., 32 in 35. člena tega zakona opravlja organ, pristojen za tržno inšpekcijo.
(1) Če pristojni inšpekcijski organ pri nadzorstvu ugotovi, da pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki opravlja dejavnost organiziranja ali dejavnost prodaje turističnih paketov, ne izpolnjuje pogojev, ki jih določa 32. člen tega zakona, izda odločbo, s katero odredi, da je treba ugotovljene pomanjkljivosti in nepravilnosti odpraviti, ter določi rok za njihovo odpravo.
(2) Če pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki opravlja dejavnost organiziranja ali dejavnost prodaje turističnih paketov, v postavljenem roku ne odpravi ugotovljenih nepravilnosti, pristojni inšpektor izda odločbo o prepovedi opravljanja dejavnosti organiziranja ali prodaje turističnih aranžmajev ter o tem obvesti tudi ministrstvo, pristojno za turizem, ki zoper pravno osebo ali samostojnega podjetnika posameznika začne postopek odvzema licence iz prvega odstavka 30. člena tega zakona.
(3) Pritožba zoper odločbo iz prejšnjega odstavka ne zadrži njene izvršitve.
(prekrški glede turistične in promocijske takse)
(1) Z globo od 2.000 do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki sprejema osebe na prenočevanje, če ne:
– pobira turistične in promocijske takse v skladu s prvim in drugim odstavkom 19. člena tega zakona ali
– vodi evidence v skladu s prvim in drugim odstavkom 20. člena tega zakona ali
– nakazuje pobrane turistične in promocijske takse v skladu z 21. členom tega zakona.
(2) Z globo od 400 do 2.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
(3) Z globo od 200 do 800 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
(4) Z globo od 120 do 400 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje posameznik, ki je sobodajalec in sprejema osebe na prenočevanje.
(prekrški glede opravljanja dejavnosti organiziranja in prodaje turističnih paketov)
(1) Z globo od 2.000 do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, če:
– opravlja dejavnost organiziranja turističnih paketov, čeprav nima licence iz tretjega odstavka 28. člena tega zakona ali ne izpolnjuje pogojev za opravljanje te dejavnosti iz prvega odstavka 32. člena tega zakona, ali
– opravlja dejavnost prodaje turističnih paketov, čeprav nima licence iz tretjega odstavka 28. člena tega zakona ali ne izpolnjuje pogojev za opravljanje te dejavnosti iz tretjega odstavka 32. člena tega zakona.
(2) Z globo od 1.200 do 4.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
(3) Z globo od 200 do 800 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
(4) Z globo od 400 do 4.000 eurov se kaznujeta za prekršek pravna oseba in samostojni podjetnik posameznik, če ne zagotovita vodje poti pri vsaki izvedbi potovanja doma ali v tujini v skladu s prvim odstavkom 34. člena tega zakona.
(5) Z globo od 200 do 800 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje odgovorna oseba pravne osebe oziroma odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.
(prekrški glede turističnega vodenja)
(1) Z globo od 200 do 600 eurov se za prekršek kaznuje posameznik, če opravlja poklic turističnega vodnika brez opravljenega preizkusa znanja iz prvega odstavka 35. člena tega zakona.
(2) Z globo od 50 do 150 eurov se za prekršek kaznuje posameznik, če med opravljanjem dejavnosti turističnega vodnika ne nosi izkaznice turističnega vodnika na vidnem mestu v skladu s tretjim odstavkom 35. člena tega zakona.
(3) Z globo od 200 do 600 eurov se za prekršek kaznuje posameznik, če opravlja poklic turističnega vodnika za turistično območje, ne da bi izpolnjeval pogoje iz drugega odstavka 39. člena tega zakona.
(višina globe v hitrem postopku)
Za prekrške iz tega zakona se sme v hitrem postopku, glede na okoliščine prekrška, izreči globa v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s tem zakonom.
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(veljavnost Strategije slovenskega turizma 2017–2021)
Z dnem uveljavitve tega zakona se kot Strategija razvoja turizma Republike Slovenije iz 3. člena tega zakona šteje Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma 2017–2021, ki jo je na svoji 151. seji dne 5. oktobra 2017 sprejela vlada.
(nadaljevanje delovanja agencije)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona Slovenska turistična organizacija, ustanovljena na podlagi Sklepa o ustanovitvi Javne agencije Republike Slovenije za trženje in promocijo turizma (Uradni list RS, št. 46/15), nadaljuje delo kot javna agencija iz prvega odstavka 5. člena tega zakona.
(2) Sklep o ustanovitvi Javne agencije Republike Slovenije za trženje in promocijo turizma (Uradni list RS, št. 46/15) se šteje za ustanovitveni akt javne agencije iz prvega odstavka 5. člena tega zakona.
(veljavnost aktov, izdanih po dosedanjih predpisih)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona pogodba št. 322-28/2015, sklenjena na podlagi odločbe o podelitvi javnega pooblastila Turistično gostinski zbornici Slovenije za podeljevanje licenc za opravljanje dejavnosti organiziranja in prodaje turističnih aranžmajev in vodenje registra teh licenc ter za izvajanje preizkusov znanja za osebe, ki pridobivajo naziv turistični vodnik in turistični spremljevalec, in druge s tem postopkom povezane upravne naloge ter objavljena v Uradnem listu RS, št. 41/16, velja še naprej, a najdlje do poteka časa, za katerega je bila sklenjena.
(2) Z dnem uveljavitve tega zakona odločbe o podelitvi statusa pravne osebe, ki deluje v javnem interesu na področju spodbujanja razvoja turizma, izdane na podlagi 15. člena Zakona o spodbujanju razvoja turizma (Uradni list RS, št. 2/04, 57/12, 17/15, 52/16 – ZPPreb-1 in 29/17 – ZŠpo-1, v nadaljnjem besedilu: ZSRT), ostanejo v veljavi do poteka roka, ki je v njih naveden. Postopki, ki v času uveljavitve tega zakona še niso zaključeni, se končajo po predpisih, ki so veljali v času vložitve vloge.
(uveljavitev nove višine turistične takse)
(1) Občine uskladijo splošne akte, s katerimi določajo turistično takso, s tem zakonom najkasneje v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona. Do uskladitve aktov se turistična taksa zaračunava v višini, kot jo določata 26. člen ZSRT in Sklep o uskladitvi vrednosti točke turistične takse (Uradni list RS, št. 25/14).
(2) Postopek pobiranja in odvajanja promocijske takse iz 19. člena tega zakona se začne izvajati 1. januarja 2019.
(delno priznavanje preizkusa znanja za opravljanje dejavnosti turističnega vodenja za turistične spremljevalce)
Osebam, ki so opravile preizkus znanja in pridobile naziv turistični spremljevalec ter so na dan uveljavitve tega zakona vpisane v register turističnih spremljevalcev iz tretjega odstavka 40. člena ZSRT, se v obdobju dveh let po uveljavitvi tega zakona pri opravljanju preizkusa znanja za turističnega vodnika prizna opravljene vsebine tega preizkusa.
(priznavanje preizkusov znanja za opravljanje dejavnosti turističnega vodnika)
Za osebe, ki so opravile preizkus znanja in pridobile naziv turistični vodnik ter so na dan uveljavitve tega zakona vpisane v register turističnih vodnikov iz tretjega odstavka 40. člena ZSRT, velja, da izpolnjujejo pogoje za opravljanje poklica turističnega vodnika po tem zakonu.
(obveznost izdaje podzakonskih predpisov)
(1) Vlada sprejme uredbo iz četrtega odstavka 4. člena tega zakona v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
(2) Minister, pristojen za turizem, izda podzakonske predpise, potrebne za izvajanje tega zakona, v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
(prenehanje veljavnosti predpisov)
Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati:
– Zakon o spodbujanju razvoja turizma (Uradni list RS, št. 2/04, 57/12, 17/15, 52/16 – ZPPreb-1 in 29/17 – ZŠpo-1),
– Uredba o razvojnih spodbudah za turizem (Uradni list RS, št. 132/06, 23/07,107/08 in 36/09),
– Pravilnik o podeljevanju javnega pooblastila na področju turizma (Uradni list RS, št. 68/08),
– Pravilnik o postopku za pridobitev statusa pravne osebe, ki deluje v javnem interesu na področju spodbujanja razvoja turizma (Uradni list RS, št. 97/04),
– Sklep o uskladitvi vrednosti točke turistične takse (Uradni list RS, št. 25/14), uporablja pa se še do uskladitve aktov iz 50. člena tega zakona.
(1) Do uveljavitve zakona, ki ureja varstvo potrošnikov, in podzakonskega akta, izdanega na njegovi podlagi, s katerima se bo v domači pravni red prenesla Direktiva (EU) 2015/2302 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o paketnih potovanjih in povezanih potovalnih aranžmajih, spremembi Uredbe (ES) št. 2006/2004 in Direktive 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Sveta 90/314/EGS (UL L št. 326 z dne 11. 12. 2015, str. 1), se glede izpolnjevanja pogoja o odgovornosti organizatorja potovanja v primeru likvidnostnih težav iz druge alineje prvega odstavka 32. člena tega zakona uporablja šesta alineja prvega odstavka 36. člena ZSRT.
(2) Pravilnik o načinu in postopku pridobitve licence za opravljanje dejavnosti organiziranja in prodaje turističnih aranžmajev ter o vsebini in načinu vodenja registra izdanih licenc (Uradni list RS, št. 55/04) preneha veljati z dnem uveljavitve tega zakona, uporablja pa se še do uveljavitve podzakonskega predpisa iz četrtega odstavka 29. člena tega zakona, kolikor ni v nasprotju s tem zakonom.
(3) Dokler minister, pristojen za turizem, ne določi programa iz prvega odstavka 35. člena tega zakona, se za preizkus znanja za opravljanje dejavnosti turističnega vodenja uporablja program strokovne izobrazbe in usposobljenosti, ki ga je dne 3. februarja 1999 sprejela Gospodarska zbornica Slovenije v soglasju z ministrom, pristojnim za delo, in ministrom, pristojnim za turizem.
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 327-01/17-3/36
Ljubljana, dne 15. februarja 2018
EPA 2373-VII
Matjaž Nemec l.r.
