Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialnem podjetništvu (ZSocP-A)
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialnem podjetništvu (ZSocP-A), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 15. februarja 2018.
Št. 003-02-2/2018-11
Ljubljana, dne 23. februarja 2018
Borut Pahor l.r.
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O SOCIALNEM PODJETNIŠTVU (ZSocP-A)
1. člen
V Zakonu o socialnem podjetništvu (Uradni list RS, št. 20/11 in 90/14 – ZDU-1) se v prvem odstavku 1. člena beseda »zaposlovanja« črta.
2. člen se spremeni tako, da se glasi:
Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:
1. člani socialnega podjetja so osebe, ki imajo v socialnem podjetju upravljavske pravice, kot so ustanovitelji socialnega podjetja, lastniki socialnega podjetja, kadar imajo v socialnem podjetju osebe lahko lastniške deleže, in osebe, ki so vstopile v članstvo socialnega podjetja, kadar je socialno podjetje članska organizacija;
2. dejavnosti socialnega podjetništva so dejavnosti, ki zagotavljajo ponudbo proizvodov in storitev, s katerimi je mogoče dosegati enega ali več ciljev iz prvega odstavka 3. člena tega zakona, pri čemer spodbude in olajšave iz javnih sredstev socialnim podjetjem, ki izvajajo dejavnosti socialnega podjetništva, ne smejo predstavljati izkrivljanja konkurence;
3. deležniki so delavci, zaposleni v socialnem podjetju, prostovoljci, ki v socialnem podjetju opravljajo prostovoljsko delo, in osebe, ki so uporabniki proizvodov oziroma storitev socialnega podjetništva iz dejavnosti socialnega podjetništva na podlagi pogodbe ali drugega pravnega posla, sklenjenega za najmanj eno leto;
4. najbolj ranljive skupine na trgu dela so vsi prikrajšani delavci, resno prikrajšani delavci in invalidi, ki jih določa Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 187 z dne 26. 6. 2014, št. 1), zadnjič spremenjena z Uredbo Komisije (EU) 2017/1084 z dne 14. junija 2017 o spremembi Uredbe (EU) št. 651/2014, kar zadeva pomoč za pristaniško in letališko infrastrukturo, pragove za priglasitev za pomoč za kulturo in ohranjanje kulturne dediščine in pomoč za športno in večnamensko rekreacijsko infrastrukturo ter sheme regionalne pomoči za tekoče poslovanje za najbolj oddaljene regije, in o spremembi Uredbe (EU) št. 702/2014, kar zadeva izračun upravičenih stroškov (UL L št. 156 z dne 20. 6. 2017, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 651/2014/EU);
5. registrski organ je organ, ki podeljuje status socialnim podjetjem na podlagi izpolnjevanja pogojev iz tega zakona in je določen z zakonom za statusnopravno organiziranost posamezne vrste pravne osebe (npr. Zakon o gospodarskih družbah, Zakon o društvih, Zakon o zavodih, Zakon o ustanovah, Zakon o zadrugah);
6. socialna ekonomija je ekonomija, ki jo sestavljajo socialna podjetja, zadruge, invalidska podjetja, zaposlitveni centri, nevladne organizacije (društva, zavodi, ustanove oziroma fundacije), ki niso ustanovljeni izključno z namenom pridobivanja dobička, delujejo v korist svojih članov, uporabnikov oziroma širše skupnosti in proizvajajo tržne oziroma netržne proizvode ter storitve;
7. socialne inovacije so rešitve za družbene potrebe in težave, pri katerih trg in javni sektor nimata odgovorov;
8. socialno podjetje je nepridobitna pravna oseba, ki pridobi status socialnega podjetja in je lahko društvo, zavod, ustanova, gospodarska družba, zadruga, evropska zadruga ali druga pravna oseba zasebnega prava, ki ni ustanovljena izključno z namenom pridobivanja dobička ter premoženja ne deli, prav tako ne deli ustvarjenega presežka prihodkov nad odhodki;
9. socialno podjetništvo je trajno opravljanje podjetniške dejavnosti s proizvodnjo in prodajo proizvodov ali opravljanjem storitev na trgu, kjer ustvarjanje dobička ni glavni cilj podjetniške aktivnosti, temveč glavni cilj predstavlja doseganje socialnih oziroma družbenih učinkov.«.
3. člen se spremeni tako, da se glasi:
(cilji in načela socialnega podjetništva)
(1) Socialno podjetništvo krepi družbeno solidarnost in povezanost, spodbuja sodelovanje ljudi, krepi sposobnost družbe za reševanje socialnih, gospodarskih, okoljskih in drugih problemov, spodbuja socialne inovacije, zagotavlja dodatno ponudbo izdelkov in storitev, ki so v javnem interesu, razvija nove možnosti zaposlovanja, zagotavlja dodatna delovna mesta ter socialno vključenost in poklicno (re)integracijo ranljivih skupin ljudi na trgu dela.
(2) V socialno podjetništvo se vključujejo nepridobitne pravne osebe, ki so ustanovljene in poslujejo po naslednjih načelih (v nadaljnjem besedilu: načela), ki izkazujejo njihov socialni značaj:
1. ustanovljene so na podlagi prostovoljne odločitve ustanoviteljev (avtonomna pobuda);
2. namen ustanovitve ni izključno pridobivanje dobička, premoženje in presežke prihodkov nad odhodki vlagajo v dejavnost socialnega podjetja, delitev presežkov prihodkov nad odhodki pa ni dopustna (nepridobitnost);
3. ustanovljene so z namenom trajnega opravljanja dejavnosti in so lahko ustanovljene z namenom zaposlovanja najbolj ranljivih skupin ljudi na trgu dela, kar je tudi javni interes (opravljanje dejavnosti v javnem interesu);
4. člani v njih delujejo prostovoljno (prostovoljno delovanje);
5. pri upravljanju so samostojne (neodvisnost);
6. s proizvodnjo in prodajo izdelkov ali opravljanjem storitev na trgu poslujejo po tržnih zakonitostih (tržna naravnanost);
7. lahko vključujejo prostovoljsko delo (vključevanje prostovoljskega dela);
8. posamezni ustanovitelji ali lastniki pri odločanju nimajo prevladujočega vpliva, odločitve sprejemajo vsi člani po načelu en član – en glas, neodvisno od deleža vloženega kapitala (enakopravnost članstva);
9. v odločanje vključujejo tudi deležnike (sodelovanje deležnikov pri upravljanju);
10. zagotavljajo pregledno finančno poslovanje in notranji nadzor nad materialnim in finančnim poslovanjem (pregledno poslovanje);
11. trajno delujejo v korist svojih članov, uporabnikov in širše skupnosti (družbeno koristno delovanje).«.
4. člen se črta.
5. člen se spremeni tako, da se glasi:
(dejavnosti socialnega podjetništva)
(1) Izvajanje socialnega podjetništva se opravlja na vseh področjih gospodarskih in negospodarskih dejavnosti.
(2) Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) z uredbo podrobneje opredeli standarde, merila in kazalnike za spremljanje družbenih učinkov iz naslova dejavnosti socialnih podjetij.«.
6. člen se črta.
7. člen se spremeni tako, da se glasi:
(pristojnosti na področju socialnega podjetništva)
(1) Za oblikovanje politike razvoja socialnega podjetništva, analiziranje potreb razvoja socialnega podjetništva, spodbujanje vključevanja občin v določanje in izvajanje politik razvoja socialnega podjetništva na lokalni in regionalni ravni, za pripravo razvojnih dokumentov ter za analiziranje, vrednotenje in spremljanje izvajanja ukrepov in politike razvoja socialnega podjetništva vlada na predlog resornih ministrstev, pristojnih strokovnih ustanov s področja socialne ekonomije in reprezentativnih združenj ustanovi Svet za socialno ekonomijo (v nadaljnjem besedilu: svet).
(2) V svet vlada imenuje:
– po enega predstavnika ministrstev, pristojnih za področja: gospodarstva, zaposlovanja, kmetijstva, zdravja, okolja, javne uprave, financ, kulture, zunanjih zadev, evropske kohezijske politike in enega predstavnika iz kabineta predsednika vlade,
– šest predstavnikov organizacij socialne ekonomije, in sicer: dva predstavnika socialnih podjetij, dva predstavnika zadrug, enega predstavnika invalidskih podjetij in enega predstavnika zaposlitvenih centrov, na predlog pristojnih strokovnih institucij s področja socialne ekonomije,
– enega predstavnika reprezentativnih združenj lokalnih skupnosti,
– dva predstavnika socialnih partnerjev, na predlog reprezentativnih sindikalnih konfederacij in reprezentativnih delodajalskih organizacij, in
– enega predstavnika strokovnih inštitucij s področja socialne ekonomije, na predlog organizacij civilne družbe.
(3) Svet zagotavlja usklajevanje politik na področju socialne ekonomije z ministrstvi, vladnimi službami, občinami, socialnimi partnerji in organizacijami civilne družbe. Za izvajanje svojih nalog svet zlasti:
– pripravi Strategijo razvoja socialne ekonomije (v nadaljnjem besedilu: strategija) in da mnenje k programu ukrepov,
– spremlja izvajanje strategije in
– usmerja in spremlja delo izvajalcev ukrepov.
(4) Za člane sveta, ki niso javni uslužbenci, se glede nasprotja interesov in prepovedi sprejemanja daril uporabljajo določbe zakona, ki ureja integriteto in preprečevanje korupcije.
(5) Strokovne naloge za svet izvajajo ministrstva in vladne službe iz prve alineje drugega odstavka tega člena vsak na svojem področju dela.
(6) Ministrstvo, pristojno za gospodarstvo (v nadaljnjem besedilu: pristojno ministrstvo), zagotavlja usklajevanje izvajanja strokovnih nalog iz prejšnjega odstavka, spremljanje poslovanja socialnih podjetij in izvajanje ukrepov za spodbujanje razvoja socialne ekonomije. Za izvajanje nalog pristojno ministrstvo:
– v sodelovanju z drugimi ministrstvi in vladnimi službami pripravi program ukrepov za izvajanje strategije,
– spremlja izvajanje programa ukrepov,
– v sodelovanju z drugimi ministrstvi in vladnimi službami pripravlja analize, poročila in druga strokovna gradiva za svet,
– ugotavlja in spremlja izpolnjevanje pogojev, ki jih ta zakon določa za poslovanje socialnih podjetij, in pogojev za prepoved poslovanja nepridobitne pravne osebe kot socialno podjetje in
– vodi evidenco iz 42. člena tega zakona.
(7) Izvajalci ukrepov iz prve alineje prejšnjega odstavka so ministrstva, vladne službe, javni skladi, javni zavodi ali druge pravne osebe javnega prava, ki jih določi vlada s strategijo. Izvajalci dodeljujejo in nadzorujejo porabo sredstev iz naslova spodbud, ki jih socialna podjetja pridobijo na podlagi tega zakona.
(8) Registrski organ, ki je na podlagi zakona pristojen za vpis nepridobitne pravne osebe v register oziroma za izdajo soglasja k njeni ustanovitvi, pri nepridobitni pravni osebi, ki namerava poslovati kot socialno podjetje, v postopku za vpis v register ali za izdajo soglasja k ustanovitvi ugotavlja tudi izpolnjevanje pogojev, ki jih za pridobitev statusa socialnega podjetja določa ta zakon.
(9) Izvajanje posameznih ukrepov in izvajanje storitev iz ukrepov lahko izvajalci iz sedmega odstavka tega člena oddajo drugim izvajalskim organizacijam, izbranim na javnem razpisu, po predpisih, ki urejajo javno naročanje. Izbrane organizacije tudi strokovno nadzorujejo izvajanje pogodbe o oddaji javnega naročila.
(10) Ukrepe in storitve iz prejšnjega odstavka lahko izvaja pravna oseba javnega ali zasebnega prava, izbrana na javnem razpisu.«.
Drugi odstavek 8. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Status socialnega podjetja pridobi nepridobitna pravna oseba, če:
– opravlja gospodarske in negospodarske dejavnosti,
– ima v svojih notranjih aktih opredeljeno omejitev delitve presežka prihodkov nad odhodki oziroma premoženja med člane oziroma deležnike socialnega podjetja,
– je neodvisna in organizacijsko samostojna v odnosu do pridobitnih gospodarskih družb, pravnih oseb javnega prava ali lokalnih skupnosti,
– zagotavlja vključujočo obliko upravljanja, ki temelji na soodločanju in demokratičnem načinu odločanja in
– izpolnjuje druge pogoje, ki jih določa ta zakon in zakon, ki ureja pravno organiziranost posamezne vrste nepridobitne pravne osebe.«.
Tretji odstavek se črta.
Dosedanji četrti odstavek postane tretji odstavek.
Tretji odstavek 9. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Nepridobitna pravna oseba ne more pridobiti statusa socialnega podjetja, če je v času postopka registracije spremembe akta o ustanovitvi, s katerimi bi se preoblikovala v socialno podjetje, v stečajnem postopku, postopku prisilne poravnave ali likvidacije, če nima poravnanih vseh dospelih davčnih obveznosti in prispevkov za socialno varnost delavcev v višini 50 eurov ali več ali če ni imela predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dneva oddaje spremembe akta o ustanovitvi, s katerim naj bi se preoblikovala v socialno podjetje.«.
11. člen se spremeni tako, da se glasi:
(nepridobitnost delovanja)
(1) Socialno podjetje mora presežke prihodkov nad odhodki iz dejavnosti socialnega podjetja namenjati za opravljanje teh dejavnosti oziroma za druge, s tem zakonom določene namene.
(2) Delitev presežkov prihodkov nad odhodki oziroma premoženja ni dovoljena.
(3) Kot posredna delitev presežkov prihodkov nad odhodki se šteje:
– izplačevanje nagrad odgovornim osebam, članom uprave ali drugih organov ali delavcem;
– izplačevanje povračil stroškov, ki presegajo zneske, določene s predpisom, ki določa višino povračil stroškov v zvezi z delom in drugih odhodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo, če poseben zakon ne določa drugače.
(4) Povračila stroškov v zvezi z delom in stroškov usposabljanja prostovoljcev se ne štejejo kot posredna delitev presežka prihodkov nad odhodki, če ne presegajo zneskov, določenih v drugi alineji prejšnjega odstavka oziroma primerljivih cen usposabljanja delavcev.«.
12. člen se spremeni tako, da se glasi:
(akt socialnega podjetja)
(1) Akt o ustanovitvi socialnega podjetja mora poleg vsebine, ki jo določajo zakoni, ki urejajo pravno organiziranost posamezne vrste nepridobitne pravne osebe, opredeljevati nepridobitni namen ustanovitve pravne osebe in način uresničevanja drugih načel, ki jih določa ta zakon in ki opredeljujejo njen javno koristni in socialni značaj. Kot dejavnost ali naloge socialnega podjetja mora opredeliti opravljanje dejavnosti socialnega podjetništva, razmejiti te dejavnosti od drugih dejavnosti oziroma nalog, ter opredeliti način razpolaganja s premoženjem in porabe presežkov prihodkov nad odhodki skladno s 26. členom tega zakona.
(2) Akt o ustanovitvi mora tudi:
– opredeliti način upravljanja socialnega podjetja po načelu enakopravnosti,
– določiti osebe, odgovorne za poslovodenje pri izvajanju dejavnosti socialnega podjetništva ter pogoje za njihovo imenovanje oziroma izvolitev in odgovornosti,
– določiti nadzorni organ, ki nadzira poslovanje, skladno z določbami tega zakona, akta o ustanovitvi in drugih aktov socialnega podjetja in poslovanja po načelih dobrega gospodarjenja, pravilnost finančnega in materialnega poslovanja in sestave letnega poročila, določiti pa mora tudi način izvolitve ali imenovanja članov nadzornega organa, mandatno dobo ter njegove pristojnosti, pooblastila in odgovornosti,
– določiti, ali socialno podjetje v delo vključuje tudi prostovoljce,
– določiti način udeležbe deležnikov pri upravljanju (posvetovanje, obvezno mnenje ipd.),
– določiti pravila vodenja poslovnih knjig in izdelave računovodskih izkazov socialnega podjetja ali določiti, da bodo ta pravila urejena v posebnem aktu in
– določiti pogoje statusnega preoblikovanja socialnega podjetja in razpolaganje s premoženjem socialnega podjetja v primeru prenehanja, skladno z določbami tega zakona.«.
V 14. členu se naslov člena spremeni tako, da se glasi: »(registracija socialnega podjetja)«.
V tretji alineji prvega odstavka se beseda »društva« nadomesti z besedilom »socialnega podjetja«.
V drugem odstavku se besedilo »ali temeljnega akta« črta.
V tretjem odstavku se črtata besedilo »ali temeljnega akta« in beseda »vse«, na koncu stavka pred piko pa doda besedilo »v višini 50 eurov ali več in predložene vse obračune davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dneva oddaje spremembe akta o ustanovitvi«.
Za tretjim odstavkom se dodata nova četrti in peti odstavek, ki se glasita:
»(4) Registrski organ v postopku registracije ugotavlja tudi, ali je akt o ustanovitvi nepridobitne pravne osebe, ki namerava poslovati kot socialno podjetje, sestavljen v skladu z 12. členom tega zakona. Izpolnjevanje pogojev ugotavlja tudi v postopkih registracije spremembe akta o ustanovitvi, s katero se nepridobitna pravna oseba preoblikuje v socialno podjetje.
(5) Če je pogoj iz prejšnjega odstavka izpolnjen in pri nepridobitni pravni osebi ne obstajajo omejitve iz 9. člena tega zakona, registrski organ z aktom, s katerim odloči o vpisu nepridobitne pravne osebe oziroma spremembe v register, odloči tudi, da se pri podjetju ali imenu nepridobitne pravne osebe v register vpiše dostavek »socialno podjetje«.«.
15. člen se črta.
V 16. členu se besedilo »in 15.« črta.
V drugem odstavku 17. člena se besedilo »ali temeljnega akta« črta.
19. člen se spremeni tako, da se glasi:
(1) Socialno podjetje dokazila o začetku opravljanja dejavnosti predloži pristojnemu ministrstvu v enem letu od pridobitve statusa.
(2) O zagotavljanju družbenih učinkov socialno podjetje poroča v skladu z uredbo iz drugega odstavka 5. člena tega zakona.«.
20. člen se spremeni tako, da se glasi:
(prepoved poslovanja in prenehanje statusa)
(1) Socialnemu podjetju minister, pristojen za gospodarstvo (v nadaljnjem besedilu: pristojni minister), z odločbo odvzame status socialnega podjetja, če ne izpolnjuje katerega od naslednjih pogojev:
1. v roku iz prvega odstavka prejšnjega člena ne začne opravljati dejavnosti,
2. deli premoženje, neposredno ali posredno deli presežke prihodkov nad odhodki ali jih namenja v nasprotju s 26. členom tega zakona,
3. nenamensko uporablja prejeta javna sredstva iz naslova spodbud oziroma sredstev iz naslova oprostitev ali olajšav, namenjenih socialnim podjetjem,
4. je v postopku o prekršku za storjen posebno hud davčni prekršek s pravnomočno odločbo ugotovljena njegova odgovornost,
5. v predpisanem roku dve zaporedni leti ne posreduje letnega poročila Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljnjem besedilu: AJPES),
6. pristojnemu ministrstvu kljub opozorilu ne posreduje poročil, ki jih mora posredovati na podlagi prejšnjega člena ali
7. ne posluje v skladu z aktom o ustanovitvi in s tem posluje v nasprotju z načeli socialnega podjetništva, kot jih določa 3. člen tega zakona, ali sprejme takšne spremembe aktov, ki to onemogočajo.
(2) Socialnemu podjetju, ki se statusu pisno odpove, pristojni minister z odločbo odvzame status socialnega podjetja.
(3) Pravnomočno odločbo o odvzemu statusa socialnega podjetja pristojni minister posreduje registrskemu organu, ki iz sodnega ali drugega registra oziroma javne evidence pri firmi ali imenu nepridobitne pravne osebe izbriše dostavek »socialno podjetje« ter vpiše številko in datum pravnomočnosti odločbe.
(4) Z dnem pravnomočnosti odločbe o odvzemu statusa socialnega podjetja za socialno podjetje prenehajo vse oblike spodbud, pridobljene na podlagi tega zakona. Morebitna neporabljena javna sredstva in sredstva, ki so bila porabljena v nasprotju z določbami tega zakona, mora nepridobitna pravna oseba vrniti v roku, višini in na način, določenem v odločbi iz prejšnjega odstavka.
(5) Pravna oseba, ki ji je bil na podlagi pravnomočne odločbe odvzet status socialnega podjetja, lahko ponovno zaprosi za pridobitev statusa 24 mesecev po pravnomočnosti odločbe o odvzemu statusa.
(6) Z dnem izbrisa iz tretjega odstavka tega člena nepridobitni pravni osebi status socialnega podjetja preneha.«.
Drugi odstavek 21. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Izvajalci ukrepov, ki socialnim podjetjem dodeljujejo denarna sredstva na podlagi tega zakona ali drugih predpisov, ki določajo spodbude za poslovanje socialnih podjetij, o zahtevah, ki jih opredeljujejo programski ali izvedbeni dokumenti, ki določajo izvajanje posameznega vira financiranja, poročajo pristojnemu ministrstvu.«.
Tretji odstavek 22. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Slovenski inštitut za revizijo v soglasju z ministrom, pristojnim za gospodarstvo in ministrom, pristojnim za finance, predpiše poseben računovodski standard za socialna podjetja. Z računovodskim standardom se določi vsebina in način sestave letnega poročila socialnega podjetja ter prilog, ki omogočajo ugotavljanje poslovanja socialnega podjetja po načelih socialnega podjetništva iz 2., 3., 6., 7., 10. in 11. točke drugega odstavka 3. člena tega zakona, predvsem pa:
– razmejitev prihodkov iz dejavnosti socialnega podjetništva od prihodkov iz drugih dejavnosti in drugih virov, z opredelitvijo odstotka glede na višino sredstev,
– prikaz prihodkov in odhodkov iz naslova spodbud, olajšav in oprostitev na podlagi tega in drugih zakonov,
– prikaz števila zaposlenih delavcev v obdobju najmanj devetih mesecev v letu in števila prostovoljcev, če poseben zakon ne določa drugače,
– razporejanje presežkov prihodkov nad odhodki po namenu,
– pojasnilo o doseganju ciljev socialnega podjetništva in namena socialnega podjetja (poslovno poročilo).«.
Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(5) Nadzorni organ iz tretje alineje drugega odstavka 12. člena tega zakona mora oceniti pravilnost in popolnost podatkov v letnem poročilu socialnega podjetja. Pred sprejetjem letnega poročila mora opraviti tudi nadzor nad pravilnostjo in zakonitostjo finančnega in materialnega poslovanja socialnega podjetja in pravilnostjo vodenja poslovnih knjig. Oceniti mora tudi izpolnjevanje ciljev socialnega podjetništva, določenih v tem zakonu in aktu o ustanovitvi, zakonitost razporejanja presežkov prihodkov nad odhodki in porabe dodeljenih javnih sredstev oziroma sredstev ustvarjenih z olajšavami in oprostitvami.«.
V drugem odstavku 24. člena se besedilo »splošnem aktu« nadomesti z besedilom »aktu o ustanovitvi«.
Prvi odstavek 25. člena se črta.
Dosedanja drugi in tretji odstavek postaneta prvi in drugi odstavek.
V novem prvem odstavku se številka »6« nadomesti z besedilom »4. točke 2«.
V novem drugem odstavku se tretji stavek spremeni tako, da se glasi: »Prav tako imajo tudi druge pravice in obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja prostovoljstvo.«.
26. člen se spremeni tako, da se glasi:
(razporejanje presežkov prihodkov nad odhodki)
(1) Socialno podjetje presežke prihodkov nad odhodki namenja za:
– investicije v osnovna sredstva, potrebne za opravljanje dejavnosti,
– ohranjanje in povečevanje števila delovnih mest,
– pokrivanje izpada prihodka,
– izobraževanje in usposabljanje delavcev in prostovoljcev,
– druge razvojne in nepridobitne dejavnosti, ki jih opravlja, če niso v izključno korist članov, za ustanovitev ali soustanovitev socialnega podjetja ali za namene razvoja socialnega podjetništva v lokalni skupnosti, določene z aktom o ustanovitvi,
– povečanje premoženja socialnega podjetja.
(2) O razporejanju presežka prihodkov nad odhodki odloča najvišji organ upravljanja socialnega podjetja.«.
V prvem odstavku 29. člena se beseda »štirih« nadomesti z besedo »desetih«.
V drugem odstavku se besedilo »socialnega podjetništva« nadomesti z besedilom »socialne ekonomije«.
V tretjem odstavku se besedilo »socialnega podjetništva« nadomesti z besedilom »socialne ekonomije«.
V petem odstavku se za besedo »omogočajo« doda besedilo »celovit pristop in«, za besedo »pomoč« pa besedilo »vseh ministrstev, pristojnih za področja dejavnosti socialne ekonomije«.
V 30. členu se na koncu prvega stavka pika nadomesti z vejico in doda besedilo »vendar usklajeno in skladno s programom ukrepov za izvajanje strategije razvoja socialne ekonomije«.
V četrtem odstavku 32. člena se besedilo »katerim je namenjeno socialno podjetništvo« črta.
V prvem odstavku 35. člena se za besedo »podjetju« doda vejica in besedilo »ter subjekti podpornega okolja«.
Prvi in drugi odstavek 37. člena se spremenita tako, da se glasita:
»(1) Socialno podjetje, ki zaposluje osebe iz 4. točke 2. člena tega zakona, ki niso invalidi, je skladno s programom ukrepov upravičeno do subvencije plače teh delavcev ter do drugih pomoči, ki jih Uredba Komisije 651/2014/EU določa kot pomoči prikrajšanim delavcem, resno prikrajšanim delavcem in osebam, ki imajo priznano omejitev, ki izhaja iz telesnih, duševnih ali psihičnih okvar.
(2) Socialno podjetje je do celotnih spodbud iz prejšnjega odstavka upravičeno, če z brezposelno osebo, ki je bila brez zaposlitve zadnjih 24 mesecev ali več, sklene delovno razmerje za najmanj polovični delovni čas, za nedoločen čas ali določen čas, vendar za obdobje najmanj 12 mesecev, z drugimi najbolj ranljivimi skupinami ljudi pa za čas, za katerega so na podlagi Uredbe 651/2014/EU upravičeni do subvencije plače.«.
Prvi in drugi odstavek 42. člena se spremenita tako, da se glasita:
»(1) Evidenco socialnih podjetij vodi pristojno ministrstvo. Vpis v evidenco se izvede na podlagi izvršljivega akta iz petega odstavka 14. člena tega zakona oziroma iz 16. člena tega zakona, izbris iz evidence pa na podlagi izvršljive odločbe iz prvega odstavka 20. člena tega zakona oziroma, če socialno podjetje preneha.
(2) V evidenci se vodijo naslednji podatki:
1. podjetje ali ime ter sedež in poslovni naslov socialnega podjetja,
2. osebna imena in naslov stalnega ali začasnega prebivališča oseb, ki imajo pooblastilo za zastopanje,
3. matična številka socialnega podjetja,
4. davčna številka socialnega podjetja,
5. pravnoorganizacijska oblika socialnega podjetja,
6. številka in datum izdaje in izvršljivosti akta iz 14. člena tega zakona oziroma 16. člena tega zakona in navedba organa, ki je akt izdal,
7. dejavnost socialnega podjetništva, ki jo opravlja socialno podjetje,
8. številka in datum izdaje in izvršljivosti odločbe iz prvega odstavka 20. člena tega zakona oziroma datum in način prenehanja socialnega podjetja in
9. podatki iz 1. in 3. točke tega odstavka o pravnih naslednikih socialnega podjetja, ki se je statusno preoblikovalo.«.
Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Evidenca je javna. Ne glede na določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, so podatki o osebnem imenu in naslovu prebivališča oseb, ki imajo pooblastila za zastopanje socialnega podjetja, javni.«.
V prvem odstavku 43. člena se:
– v prvi alineji besedilo »in drugega« črta,
– v drugi alineji beseda »Davčna« nadomesti z besedo »Finančna«.
V četrtem odstavku se beseda »Davčna« nadomesti z besedo »Finančna«.
V prvem odstavku 44. člena se beseda »Davčna« nadomesti z besedo »Finančna«.
V drugem odstavku se beseda »Davčna« nadomesti z besedo »Finančna«.
Prvi odstavek 45. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Z globo od 5.000 do 20.000 eurov se za prekršek kaznuje socialno podjetje:
1. če deli presežke prihodkov nad odhodki ali premoženje v nasprotju z 11. členom tega zakona;
2. če računovodstva ne vodi v skladu s prvim ali drugim odstavkom 22. člena tega zakona;
3. če letnemu poročilu, ki ga posreduje AJPES, ne priloži ocene nadzornega organa iz šestega odstavka 22. člena tega zakona;
4. če vprašanj, o katerih sodelujejo osebe iz 24. člena tega zakona pri odločanju, pravice do obveščenosti, rokov in načina njihovega obveščanja ter podrobnejše opredelitve načina sodelovanja pri odločanju, ne uredi v aktu o ustanovitvi (drugi odstavek 24. člena tega zakona);
5. če odpove delovno razmerje delavcu v nasprotju s prvim odstavkom 25. člena tega zakona;
6. če presežke prihodkov nad odhodki namenja v nasprotju s 26. členom tega zakona.«.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(1) Vlada v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona izda uredbo iz drugega odstavka 5. člena zakona.
(2) Vlada do septembra 2018 sprejme strategijo iz tretjega odstavka 7. člena za plansko obdobje od 2019 do 2029 in program ukrepov iz četrtega odstavka 29. člena za leti 2019 in 2020.
(3) Vlada imenuje svet iz prvega odstavka 7. člena zakona v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
(1) Pristojni minister najpozneje v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona izda podzakonski predpis iz četrtega odstavka 21. člena zakona.
(2) Slovenski inštitut za revizijo v šestih mesecih po uveljavitvi uredbe iz drugega odstavka 5. člena zakona predloži računovodski standard iz tretjega odstavka 22. člena zakona v soglasje ministroma, pristojnima za gospodarstvo in finance.
(3) Slovenski inštitut za revizijo po prejemu soglasja iz prejšnjega odstavka objavi računovodski standard v Uradnem listu Republike Slovenije.
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Uredba o določitvi dejavnosti socialnega podjetništva (Uradni list RS, št. 54/12 in 45/14).
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 300-01/17-31/23
Ljubljana, dne 15. februarja 2018
EPA 2499-VII
Matjaž Nemec l.r.
