Na podlagi 10. in 34. člena Zakona o probaciji (Uradni list RS, št. 27/17) izdaja minister za pravosodje
o izvrševanju probacijskih nalog
Ta pravilnik ureja vsebino in način izvrševanja probacijskih nalog, nadzorstvo nad izvajanjem probacije, obliko in vsebino službene izkaznice ter poročanje in vodenje dokumentacije.
(izvajanje probacijskih in drugih nalog)
(1) Probacijske enote Uprave Republike Slovenije za probacijo (v nadaljnjem besedilu: probacijska enota) izvršujejo sankcije, ki jim jih v izvrševanje nalaga zakon, ki ureja probacijo (v nadaljnjem besedilu: zakon), izdelujejo poročila v skladu z zakonom in sodelujejo z zavodom za prestajanje kazni zapora pri načrtovanju pogojnega odpusta z varstvenim nadzorstvom (v nadaljnjem besedilu: probacijska naloga).
(2) Probacijske enote tudi organizirajo, vodijo in nadzorujejo izvrševanje dela v splošno korist po zakonu, ki ureja prekrške.
(1) Svetovalec, ki ga določi vodja probacijske enote, v zakonskem roku s pisnim vabilom po pošti pozove osebo, da se na določen dan ob določeni uri zglasi na probacijski enoti. V pozivu mora biti oseba opozorjena na posledice neopravičenega izostanka oziroma na to, da mora v tem roku sporočiti, če se na določen dan ne more zglasiti na probacijski enoti, ter se dogovoriti za drug datum.
(2) Če se probacijska naloga nanaša na zahtevo državnega tožilca ali sodišča za pripravo poročila o oceni dejavnikov tveganja za osebo, lahko svetovalec zaradi priprave poročila pozove osebo, da se na določen dan ob določeni uri zglasi na probacijski enoti. Če se oseba na poziv svetovalca ne odzove, niti svojega izostanka iz opravičenih razlogov ne opraviči, svetovalec to dejstvo navede v poročilu.
(3) Za opravičen izostanek iz prvega in drugega odstavka tega člena šteje:
– bolezen ali bolnišnično zdravljenje,
– dalj časa načrtovana službena obveznost,
– smrt ožjega družinskega člana.
(4) V primeru iz prve alineje prejšnjega odstavka mora oseba predložiti svetovalcu zdravniško potrdilo o izpolnjevanju pogojev iz te alineje. V primeru iz druge alineje prejšnjega odstavka mora oseba predložiti izjavo delodajalca o času, namenu, trajanju in kraju službene obveznosti. Smrt družinskega člana oseba dokazuje s predložitvijo ustreznega dokazila (kopija smrtovnice, izpis iz matičnega registra, kopija policijskega zapisnika, kopija zdravniškega poročila o smrti ipd.).
(seznanitev osebe s pravicami in obveznostmi)
(1) Ob prvem srečanju svetovalec preveri identiteto osebe in ji na primeren način pojasni razlog identifikacije, nato zahteva izročitev javne listine z njeno fotografijo, ki jo je izdal državni organ. Če je oseba zakrita ali zamaskirana, sme svetovalec zahtevati, da se odkrije, zato da lahko nedvomno ugotovi njeno identiteto. Če svetovalec dvomi o pristnosti javne listine, ali če je oseba nima, ali identitete ni mogoče z gotovostjo ugotoviti, sme svetovalec ugotavljati identiteto z razgovorom, v katerem preverja podatke o identiteti z uporabo drugih listin, s pomočjo drugih oseb ali na drugem kraju ali na način, ki ga predlaga identificirana oseba, če je varen in razumen. Če svetovalec ne more ugotoviti identitete osebe, zahteva ugotovitev identitete od policije.
(2) Po opravljenem preverjanju identitete svetovalec pojasni osebi, da je za izvrševanje probacijske naloge treba pripraviti osebni načrt, na podlagi katerega se bo izvrševala probacijska naloga. Osebo seznani, da ima pravico sodelovati pri pripravi osebnega načrta, biti seznanjena z vsebino poročila in do varstva osebnih podatkov ter z obveznostjo osebe, da mora sodelovati pri pripravi osebnega načrta in izpolnjevati vse obveznosti in navodila, ki ji jih je naložil organ, ki zahteva izvrševanje probacijske naloge in tiste, ki so določene z osebnim načrtom. Opozorjena mora biti tudi na morebitne posledice, če osebnega načrta ne podpiše ali če ne sodeluje pri njegovem izvajanju.
(priprava osebnega načrta)
(1) Svetovalec skupaj z osebo pripravi osebni načrt ter določi rok za izvršitev obveznosti. V osebnem načrtu se določita tudi način in pogostost osebnih stikov med svetovalcem in osebo.
(2) Osebni načrt vsebuje: osnovne identifikacijske podatke o osebi (osebno ime, naslov in EMŠO ali datum rojstva), podatke iz pravnega akta, podatke o morebitni predkaznovanosti, odprte kazenske postopke, oceno dejavnikov tveganja (izobrazba, zaposlitev, stanovanjske razmere, materialno stanje, družinske razmere, socialna mreža, morebitne odvisnosti, odnos do kaznivega dejanja in do žrtve, psihološko oceno, razmišljanje in vedenje), cilje, ki se jih želi doseči s skupnostno sankcijo, naloge, ki so osebi naložene in način izvršitve ter časovni okvir izpolnjevanja teh nalog, poročila narejena ali prejeta med izvrševanjem probacijske naloge ter morebitne druge obveznosti, ki se jih dogovorita oseba in svetovalec.
(3) Vsebino, način in pogostost stikov med svetovalcem in osebo se določi glede na vrsto kaznivega dejanja, osebnost osebe, oceno dejavnikov tveganja, potrebo po intenzivnosti in vrsti pomoči, varstva ali nadzora, glede na morebitna navodila, dana s strani organa, ki zahteva izvrševanje probacijske naloge, pri čemer mora biti osebni stik med osebo in svetovalcem v obliki individualnega razgovora prve štiri mesece od podpisa osebnega načrta najmanj dvakrat mesečno, kasneje pa vsaj enkrat mesečno. Svetovalec lahko komunicira z osebo tudi preko telekomunikacijskih sredstev. Telefonske, elektronske, pisne ali druge neosebne stike prav tako določita v osebnem načrtu.
(4) Osebni načrt za osebe, ki jim je izvršitev dela v splošno korist določena kot način izvršitve kazni zapora ali denarne kazni, vsebuje še izvajalca sankcije, rok in obseg izvedbe dela v splošno korist.
(5) Ne glede na drugi odstavek tega člena se osebni načrt za osebe, ki jim je izvršitev dela v splošno korist določena v sporazumu v postopku poravnavanja ali pri odloženem pregonu, po zakonu, ki ureja kazenski postopek ali namesto plačila globe in stroškov postopka po zakonu, ki ureja prekrške, pripravi na podlagi razgovora z osebo in njenimi potrebami, vsebuje pa izvajalca sankcije, rok in obseg izvedbe dela v splošno korist, pogostost ter način stikov med osebo in svetovalcem, pri čemer mora biti stik z osebo najmanj enkrat mesečno ne glede na obliko stika.
(6) Svetovalec je dolžan na razumljiv način seznaniti osebo z osebnim načrtom in s cilji obravnave, kar oseba potrdi s svojim podpisom. Svetovalec mora osebo seznaniti, da bo v primeru odklonitve podpisa osebnega načrta obvestil organ, ki zahteva izvrševanje probacijske naloge.
(7) Svetovalec nadzira ali oseba izpolnjuje naloge, ki so ji bile naložene. Če je med izvrševanjem probacijske naloge treba spremeniti ali dopolniti osebni načrt, svetovalec o tem seznani osebo, ki tako spremenjen ali dopolnjen osebni načrt podpiše.
(8) Svetovalec zaradi priprave osebnega načrta zbira podatke o osebi in vodi dokumentacijo, kar se hrani v probacijskem osebnem spisu (v nadaljnjem besedilu: probacijski spis).
(9) Vsi stiki med svetovalcem in osebo se zabeležijo v probacijskem spisu.
(10) Svetovalec je dolžan poslati zaključno poročilo o izvrševanju probacijske naloge organu, ki zahteva izvrševanje probacijske naloge, v roku 15 dni po izteku probacijske naloge oziroma v roku 15 dni po izteku izvrševanja dela v splošno korist po zakonu, ki ureja prekrške.
(sodelovanje osebe pri izvrševanju osebnega načrta)
(1) Oseba se mora udeleževati dogovorjenih razgovorov ali skupinskih obravnav in izpolnjevati dogovorjene obveznosti, določene z osebnim načrtom. Če se oseba iz opravičljivih razlogov ne more udeležiti dogovorjenega razgovora ali skupinske obravnave ali če ne more izpolnjevati naloženih navodil, mora o tem obvestiti svetovalca pred načrtovano obravnavo oziroma razgovorom.
(2) Oseba mora vsako spremembo (sprememba stalnega ali začasnega bivališča, zaposlitve, šolanja, bolezen ali druge podatke, ki lahko vplivajo na izvrševanje probacijske naloge) sporočiti nemudoma, najkasneje pa v 48 urah od nastale spremembe.
(3) Šteje se, da oseba ne izpolnjuje navodil ali obveznosti, dogovorjenih v osebnem načrtu, oziroma se izmika stikom s svetovalcem, če:
1. ne izpolnjuje nalog, določenih s pravnim aktom;
2. ima v primeru izrečenega zdravljenja odvisnosti pozitivni test prisotnosti alkohola ali prepovedanih drog;
3. se ne udeležuje individualne ali skupinske obravnave;
4. svetovalcu, drugi osebi na probacijski enoti, izvajalcu sankcije ali komu tretjemu, ki sodeluje pri izvajanju probacijske naloge grozi, ga zasleduje, snema, fotografira ali na kakšen drug neprimeren način onemogoča izvrševanje probacijske naloge;
5. na razgovor pri svetovalcu na dogovorjeni datum ne pride;
6. na razgovor ali obravnavo zamuja;
7. odsotnosti ne sporoči pravočasno;
8. za odsotnost niso izkazani opravičljivi razlogi;
9. mora razgovor ali skupinsko obravnavo na zahtevo svetovalca zaradi kršenja pravil ali nedostojnega vedenja zapustiti.
(4) O prisotnosti alkohola ali prepovedanih drog v primeru iz 2. točke prejšnjega odstavka, svetovalca obvesti izvajalec zdravljenja, pri katerem se zdravi oseba v okviru navodila ob varstvenem nadzorstvu.
(5) V primeru kršitve iz 5. točke tretjega odstavka tega člena svetovalec pošlje nov pisni poziv, da se na določen dan ob določeni uri zglasi na probacijski enoti in opozorilo o kršitvi. Če tudi po ponovnem pozivu oseba ne pride na razgovor, niti svojega izostanka ne opraviči, ji svetovalec pošlje drugo opozorilno pismo s pojasnilom, da bo v primeru nadaljnjega nesodelovanja pri izvrševanju probacijske naloge o tem obvestil organ, ki je zahteval izvrševanje probacijske naloge.
(6) Ob koncu vsakega razgovora o izpolnjevanju dogovorjenih obveznosti svetovalec in oseba določita nov datum srečanja ali telefonskega stika in se o tem naredi uradni zaznamek v probacijskem spisu ali nov datum naslednjega stika po elektronski pošti, kar dogovorita z osebo po elektronski pošti.
(priprava poročila v postopku poravnavanja)
Probacijska enota na zahtevo državnega tožilca za pripravo poročila za osebo za odločitev o odstopu ovadbe ali obtožnega predloga v postopku poravnavanja in pripravo sporazuma, pripravi oceno dejavnikov tveganja:
– s pomočjo modela ocenjevanja dejavnikov tveganja,
– na podlagi razgovora z osebo,
– na podlagi podatkov, pridobljenih iz obstoječih zbirk podatkov,
– lahko pa tudi na podlagi podatkov policije o storitvi kaznivega dejanja, razgovora z družinskimi člani in obiska na domu, če se oseba in družinski člani s tem strinjajo.
(priprava poročila za odločitev o uvedbi pregona)
Probacijska enota na zahtevo državnega tožilca za pripravo poročila za osebo za odločitev o uvedbi pregona ali za pripravo navodil ter določitve nalog v primeru odložitve kazenskega pregona pripravi poročilo o oceni dejavnikov tveganja:
– s pomočjo modela ocenjevanja dejavnikov tveganja,
– na podlagi razgovora z osebo,
– na podlagi podatkov, pridobljenih iz obstoječih zbirk podatkov,
– lahko pa tudi na podlagi podatkov policije o storitvi kaznivega dejanja, razgovora z družinskimi člani in obiska na domu, če se oseba in družinski člani s tem strinjajo.
(odprava ali poravnava škode pri odloženem pregonu)
Če državni tožilec ob odloženem pregonu osebi naloži odpravo ali poravnavo škode, svetovalec in oseba v osebnem načrtu sledita navodilom državnega tožilca in podrobneje dogovorita način izpolnitve naložene naloge in dokazilo, ki ga mora oseba predložiti v dokaz njene izpolnitve.
(priprava poročila za sodišče)
Če sodišče od probacijske enote zahteva pripravo poročila za osebo zaradi odločitve o izbiri kazenske sankcije in varstvenega nadzorstva, probacijska enota pripravi oceno dejavnikov tveganja:
– s pomočjo modela ocenjevanja dejavnikov tveganja,
– na podlagi razgovora z osebo,
– na podlagi podatkov, pridobljenih iz obstoječih zbirk podatkov,
– lahko pa tudi na podlagi podatkov policije o storitvi kaznivega dejanja, razgovora z družinskimi člani in obiska na domu, če se oseba in družinski člani s tem strinjajo.
(izvrševanje varstvenega nadzorstva)
(1) Probacijska enota izvršuje varstveno nadzorstvo na podlagi odločbe sodišča pri pogojni obsodbi, hišnem zaporu ali delu v splošno korist kot načinu izvršitve kazni zapora ali denarne kazni ali na podlagi odločbe komisije pri pogojnem odpustu.
(2) Z varstvenim nadzorstvom svetovalec osebi nudi pomoč, nadzor in varstvo tako, da pomaga osebi pri reševanju osebnih, družinskih in drugih težav ter pri izpolnjevanju navodil in nadzira izpolnjevanje navodil in drugih obveznosti, ki izhajajo iz osebnega načrta, s ciljem preprečevanja ponovitve kaznivega dejanja in lažjega vključevanja osebe v družbo.
(3) Zaradi pomoči pri reševanju osebnih, družinskih in drugih težav ali težav pri izpolnjevanju navodil, ki jih je osebi naložil organ, ki zahteva izvrševanje probacijske naloge, se svetovalec s soglasjem osebe poveže s pristojnim centrom za socialno delo, pa tudi z družinskimi člani, če le-ti privolijo v sodelovanje, s službami pristojnimi za zaposlovanje ter drugimi podjetji in organizacijami.
(4) Svetovalec izbere izvajalca zdravstvene dejavnosti, izvajalca poklicne, psihološke ali druge posvetovalnice, pomaga pri iskanju zaposlitve ali pri usposabljanju za poklic.
(5) S pravnimi ali fizičnimi osebami iz prejšnjega odstavka se svetovalec in oseba pisno dogovorita o medsebojnih pravicah in obveznostih, načinu sodelovanja in poročanju o izpolnjevanju obveznosti.
(6) Svetovalec mora osebo opozoriti na morebitne ugotovljene kršitve osebnega načrta, o katerih je bil opozorjen s strani oseb iz prejšnjega odstavka ali jih je sam zaznal med izvrševanjem varstvenega nadzorstva.
(izvrševanje hišnega zapora)
(1) Svetovalec na podlagi pravil in morebitnih navodil ob varstvenem nadzorstvu, ki jih določi sodišče, pripravi osebni načrt, v katerem določi tudi način izvajanja izjem od prepovedi oddaljevanja od stavbe, če je to neizogibno potrebno, da si oseba zagotovi zdravstveno pomoč ali za opravljanje dela.
(2) Če oseba ne živi z družinskimi člani ali drugimi osebami v skupnem gospodinjstvu, svetovalec v osebnem načrtu natančno določi namen, kraj, uro, trajanje in način nadziranja izjem, ki so potrebne, da si oseba zagotovi najnujnejše življenjske potrebščine.
(3) Če oseba v hišnem zaporu opravlja delo, se v osebnem načrtu določijo tudi njene delovne obveznosti, ura odhoda na delo in prihoda z dela ter odgovorno osebo delodajalca, ki spremlja in poroča o izpolnjevanju njenih delovnih obveznosti, času prihoda na delo in odhoda z dela ter druge pomembne okoliščine, ki vplivajo na izpolnjevanje izjem od prepovedi oddaljevanja od stavbe.
(4) Zaradi izvrševanja nadzora glede stika z osebami, ki so osebi na podlagi pravnega akta organa, ki zahteva izvrševanje probacijske naloge, prepovedani ali omejeni, sme svetovalec, ki opravlja nadzor, opraviti identifikacijo oseb, ki so v stavbi ali posameznem delu stavbe, v katerem oseba stalno ali začasno prebiva in v katerem se izvršuje hišni zapor.
(5) Identiteto ugotavlja svetovalec tako, da osebi, ki jo želi identificirati, na primeren način pojasni razlog identifikacije, nato zahteva izročitev javne listine z njeno fotografijo, ki jo je izdal državni organ.
(6) Če je oseba zakrita ali zamaskirana, sme svetovalec zahtevati, da se odkrije, zato da lahko nedvomno ugotovi njeno identiteto. Če svetovalec dvomi o pristnosti javne listine, ali če je oseba nima, ali identitete ni mogoče z gotovostjo ugotoviti, sme svetovalec ugotavljati identiteto z razgovorom, v katerem preverja podatke o identiteti z uporabo drugih listin, s pomočjo drugih oseb ali na drugem kraju ali na način, ki ga predlaga identificirana oseba, če je varen in razumen. Če svetovalec ne more ugotoviti identitete osebe, zahteva ugotovitev identitete od policije.
(7) Svetovalec osebo seznani, da bo opravljal nadzor nad izvajanjem hišnega zapora nenajavljeno in ob kateremkoli času.
(izvrševanje dela v splošno korist)
(1) Delo v splošno korist ne sme biti namenjeno pridobivanju dobička.
(2) Svetovalec pri izbiri izvajalca dela v splošno korist (v nadaljevanjem besedilu: izvajalec sankcije) upošteva, kakšno delo bi bilo primerno za osebo glede na njene osebne lastnosti in okoliščine, zdravstveno stanje, morebitno zaposlenost, sposobnosti, znanja in veščine, stalno ali začasno bivališče ter upošteva tudi aktualno razpoložljivost delovnih mest med izvajalci sankcij.
(3) Pred nastopom dela izvajalec sankcije osebo napoti na zdravstveni pregled. V primeru, da oseba ni zmožna opravljati dela, izvajalec sankcije s tem seznani svetovalca, ki obvesti organ, ki zahteva izvrševanje probacijske naloge. Izvajalec sankcije uredi zavarovanje osebe za primer invalidnosti in smrti, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni pri zavodu za zdravstveno zavarovanje. Uprava krije stroške zdravstvenega pregleda in usposabljanja za varno opravljanje dela.
(4) Izvajalec sankcije usposobi osebo za varno opravljanje dela.
(5) V dogovoru o opravljanju dela v splošno korist, ki ga sklenejo probacijska enota, izvajalec sankcije in oseba, se natančneje opredeli vrsta dela in način izvrševanja dela v splošno korist, delovne naloge, opravila, ki jih bo oseba opravljala, obdobje opravljanja dela, kritje stroškov povezanih z izvrševanjem dela v splošno korist, mentor s strani izvajalca sankcije, poročanje mentorja izvajalca sankcije o podatkih iz osmega odstavka tega člena ter način ter pogostost obveščanja o izpolnjevanju naložene naloge.
(6) Če je oseba na dan sklenitve dogovora iz prejšnjega odstavka tega člena upravičena do socialnovarstvenih prejemkov in opravlja delo najmanj v obsegu 5 ur dnevno, regres za prehrano med delom krije uprava. Pri obračunu regresa za prehrano in povračil stroškov za prevoz na delo in z dela se upoštevajo določila, ki veljajo za javne uslužbence.
(7) Naloge mentorja so:
– vpeljati osebo v delo,
– odrejati osebi naloge,
– voditi listo prisotnosti osebe na delovnem mestu,
– imeti pregled nad opravljanjem dela,
– imeti nadzor nad tem, ali oseba spoštuje pravila in red organizacije,
– obveščati svetovalca v primeru, da pride do kršitev iz dogovora,
– pripraviti vmesna poročila in končno poročilo.
(8) Svetovalec spremlja in nadzira, ali oseba izpolnjuje naloge, ki so opredeljene v dogovoru o opravljanju dela v splošno korist. Če na podlagi obvestila izvajalca sankcije, lahko pa tudi neposredno, ugotovi, da napotena oseba ne izpolnjuje nalog, o tem obvesti pristojni organ.
(9) Za delno neizpolnjevanje ali neizpolnjevanje nalog se štejejo naslednja ravnanja osebe:
– ponavljajoče zamujanje na delo,
– ponavljajoča neupravičena odsotnost z dela,
– hujše neprimerno vedenje do izvajalca sankcij ali do uporabnikov njenih storitev,
– namerno poškodovanje delovnih sredstev ali inventarja,
– prisotnost ali opravljanje dela pod vplivom alkohola ali prepovedanih drog,
– izmikanje preventivnemu zdravstvenemu pregledu ali predpisanemu usposabljanju iz varnosti in zdravja pri delu ter varstva pred požarom s preizkusom usposabljanja.
(sodelovanje z zavodom pri načrtovanju pogojnega odpusta)
(1) Če zavod za prestajanje kazni zapora pozove probacijsko enoto k sodelovanju pri načrtovanju pogojnega odpusta z varstvenim nadzorstvom, povabi svetovalca k sodelovanju v strokovnem timu zavoda in k pripravi predloga za pogojni odpust z varstvenim nadzorstvom. Svetovalec se v strokovnem timu seznani:
– z osebnimi podatki osebe,
– s kaznivim dejanjem in kaznijo,
– z odnosom osebe do kaznivega dejanja in do oškodovanca,
– s povrnitvijo morebitne škode oškodovancu,
– z zdravstvenim stanjem osebe,
– o njegovi družini in njenih socialnih razmerah,
– o zagotavljanju pogojev za življenje na prostosti,
– z osebo,
– z njenimi potrebami in težavami.
(2) Ko se svetovalec seznani s podatki in dejstvi iz prejšnjega odstavka, lahko predlaga, katere oblike obravnave in morebitne naloge bi oseba potrebovala ob varstvenem nadzorstvu.
(3) Če odloča komisija o pogojnem odpustu iz hišnega zapora, sodelovanje zavoda pri pripravi poročila ni potrebno, razen če svetovalec ali zavod oceni drugače.
(1) Pri izvrševanju probacijskih nalog lahko svetovalcu pomaga prostovoljec. Uprava objavi javni poziv za zbiranje prijav kandidatov za prostovoljce v sredstvih javnega obveščanja, na svoji spletni strani in na oglasnih deskah visokošolskih zavodov.
(2) Svetovalec določi osebi prostovoljca, če oceni, da bi njegovo sodelovanje pripomoglo k uspešnejšemu izvrševanju probacijske naloge in se oseba s tem strinja.
(1) Probacijski uslužbenec ob svojem delu izven sedeža probacijske enote svojo identiteto izkazuje s službeno izkaznico.
(2) Službena izkaznica je plastificirana izkaznica bele barve, velikosti 85,6 x 54 mm.
(3) Na prvi strani izkaznice je:
– grb Republike Slovenije in napis »REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA PRAVOSODJE, UPRAVA ZA PROBACIJO«,
– fotografija probacijskega uslužbenca (kot je potrebna za osebni dokument),
– datum izdaje izkaznice,
– registrska številka,
– osebno ime probacijskega uslužbenca,
– podatek, da se izkaznica izdaja probacijskemu uslužbencu,
– naziv probacijske enote,
– logotip uprave,
– žig, osebno ime in podpis direktorja uprave.
(4) Na drugi strani izkaznice je napis: »Izdajatelj: Ministrstvo za pravosodje, Uprava za probacijo.«
(5) Vzorec službene izkaznice je kot priloga sestavni del tega pravilnika.
(izguba ali prenehanje razlogov za službeno izkaznico)
(1) Če probacijski uslužbenec službeno izkaznico izgubi ali kako drugače ostane brez nje ali če je poškodovana, mora o tem nemudoma obvestiti upravo. Uprava probacijskemu uslužbencu na njegove stroške izda novo službeno izkaznico pod novo registrsko številko. Naknadno najdena službena izkaznica, ki je bila izgubljena ali poškodovana, se komisijsko uniči.
(2) Če prenehajo razlogi, na podlagi katerih je bila službena izkaznica izdana, mora probacijski uslužbenec službeno izkaznico takoj vrniti upravi. Vrnjena službena izkaznica se komisijsko uniči.
(arhiviranje službenih izkaznic)
Službene izkaznice probacijskih uslužbencev izdaja in arhivira uprava, ki o izdanih službenih izkaznicah vodi evidenco.
(1) Probacijska enota za vsako osebo vodi probacijski spis, v katerega se vnašajo podatki o osebi in dokumentacija, ki je potrebna za izvrševanje probacijske naloge.
(2) Probacijski spis iz prejšnjega odstavka vsebuje:
– pravni akt, iz katerega izhaja izvrševanje probacijske naloge,
– vabila na razgovore,
– osebni načrt iz 5. člena tega pravilnika,
– podatke o osebi,
– zapise opravljenih razgovorov, opravljenih kontaktov in obiskov na domu,
– v primeru izvrševanja dela v splošno korist podatke o upravičenosti do socialnovarstvenih prejemkov in izvid zdravstvenega pregleda,
– poročila in informacije izvajalcev sankcij in drugih služb,
– poročila in informacije izvajalcev programov,
– poročila za pristojne organe o osebi ali poteku izvrševanja probacijske naloge,
– zaključno poročilo o izvrševanju probacijske naloge,
– dokumente, ki jih predloži oseba,
– druge zaznamke, povezane z izvrševanjem probacijske naloge.
(nadzor nad probacijskimi enotami)
(1) Nadzor nad izvajanjem dela probacijskih enot opravlja centralna enota uprave.
(2) Pri opravljanju nadzora nad delom probacijskih enot pooblaščeni delavec centralne enote vpogleda v probacijske spise oseb in drugo potrebno dokumentacijo probacijske enote ter opravlja razgovore z osebami in uslužbenci probacijske enote.
(3) Razgovori z osebami se lahko opravijo tudi brez navzočnosti delavcev probacijske enote.
(4) Nadzor se lahko izvede tudi brez predhodnega obvestila probacijski enoti, v kateri se bo nadzor opravljal, pri čemer se ravna na način, da ni oteženo izvajanje nalog probacijske enote.
(5) Izvajanje internega nadzora centralne enote obsega vsa področja dela probacijske enote, zlasti pa ugotavljanje:
– zakonitosti dela,
– zagotavljanja ter varovanja človekovih pravic oseb,
– ustrezno vodenje dokumentacije.
(6) O ugotovitvah nadzora centralna enota sestavi poročilo in ga pošlje probacijski enoti. V primeru ugotovljenih nepravilnostih opozori vodjo probacijske enote z navodili za odpravo ugotovljenih nepravilnosti in rokom za njihovo odpravo. Če so bile na podlagi izvedenega nadzora ugotovljene nepravilnosti, ki vplivajo ali bi lahko vplivale na opravljanje nalog probacijskih enot, centralna enota poročilo z usmeritvami pošlje vsem probacijskim enotam.
(nadzorstvo nad zakonitim delom uprave)
(1) Nadzor nad zakonitim delom uprave opravlja organizacijska enota ministrstva za pravosodje, ki je pristojna za nadzor nad izvrševanjem kazenskih sankcij.
(2) O ugotovitvah nadzora ministrstvo za pravosodje sestavi pisno poročilo in ga posreduje probacijski enoti, v kateri je bil nadzor opravljen, centralni enoti in ministru za pravosodje.
(3) Ob ugotovljenih nepravilnostih pri opravljenem nadzoru poročilo iz prejšnjega odstavka vsebuje tudi način in rok za njihovo odpravo.
(4) Centralna enota v roku enega meseca od prejema poročila iz drugega odstavka tega člena pripravi odzivno poročilo, ki vsebuje informacije o ukrepih v zvezi z ugotovitvami opravljenega nadzora.
(1) Z dnem uveljavitve tega pravilnika se preneha uporabljati Pravilnik o izvrševanju varstvenega nadzorstva (Uradni list RS, št. 85/09 in 47/12).
(2) Z dnem uveljavitve tega pravilnika se preneha uporabljati Pravilnik o izvrševanju dela v splošno korist (Uradni list RS, št. 109/08 in 46/12), razen v delu, ki se nanaša na mladoletne storilce kaznivih dejanj.
Ta pravilnik začne veljati 1. aprila 2018.
Št. 007-403/2017/19
Ljubljana, dne 22. marca 2018
EVA 2017-2030-0052
mag. Goran Klemenčič l.r.
