Na podlagi drugega odstavka 256. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 17/14 in 81/15) izdaja Agencija za energijo
o metodologiji za obračunavanje omrežnine za distribucijski sistem zemeljskega plina
I. SPLOŠNE DOLOČBE
(1) S tem aktom se na podlagi izhodišč ekonomskega reguliranja določajo:
– tarife in tarifni elementi, ki predstavljajo kategorije uporabnikov sistema glede na značilnost njihove uporabe sistema v določenih največjih razponih teh značilnosti;
– storitve, ki jih lahko operater distribucijskega sistema zemeljskega plina (v nadaljnjem besedilu: operater distribucijskega sistema) poleg omrežnine zaračunava uporabnikom sistema v okviru izvajanja gospodarske javne službe dejavnost operaterja distribucijskega sistema;
– način izračuna omrežnin;
– način zaračunavanja omrežnine in ostalih storitev.
(2) S tem aktom se določajo tudi način določanja obračunskih količin, način pretvarjanja izmerjenih volumskih enot v normalni kubični meter (v nadaljnjem besedilu: Nm3), če merilna naprava ne meri količine odjema v Nm3, način pretvarjanja volumskih enot Nm3 v energijske enote kWh, način določanja zgornje kurilnosti zemeljskega plina, ki se uporablja pri obračunavanju omrežnine za distribucijo v obračunskem obdobju.
Izrazi, uporabljeni v tem aktu, imajo enak pomen kot izrazi, opredeljeni v 4. in 159. členu Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 17/14 in 81/15; v nadaljnjem besedilu: EZ-1), poleg tega pa imajo posamezni izrazi še naslednji pomen:
– biometan: | pomeni energetski plin, pridobljen iz biomase ali iz biološko razgradljivih odpadkov, ali lesni plin, ki je prečiščen do kakovosti, enakovredne zemeljskemu plinu; |
– delovni volumen: | je z merilno napravo brez korektorjev temperature in tlaka izmerjen volumen odjema zemeljskega plina v m3; |
– potrdilo o izvoru plina: | je javna listina, ki dokazuje, da je določena količina biometana ali sintetičnega metana obnovljivega izvora proizvedena iz obnovljivih virov energije; |
– Nm3: | pomeni količino zemeljskega plina v volumnu enega kubičnega metra pri absolutnem tlaku 1,01325 bar in temperaturi 0 °C; |
– odjemna skupina: | je skupina, v katero operater distribucijskega sistema razvrsti posamezno odjemno mesto končnega odjemalca glede na letno predvideno distribuirano količino; |
– ostale storitve: | so druge storitve, ki jih lahko operater distribucijskega sistema poleg omrežnine zaračunava uporabnikom sistema v okviru izvajanja gospodarske javne službe dejavnost operaterja distribucijskega sistema; |
– pogodbena distribucijska zmogljivost: | je največja dnevna količina zemeljskega plina, ki je za končnega odjemalca določena v pogodbi o dostopu za prevzem na odjemnem mestu, izražena v Sm3 na dan (v nadaljnjem besedilu: Sm3/dan) ali v kWh na dan (v nadaljnjem besedilu: kWh/dan); |
– sintetični metan obnovljivega izvora: | pomeni energetski plin, proizveden s pomočjo uporabe električne energije iz obnovljivih virov, ki je po specifikacijah glede kakovosti enakovreden zemeljskemu plinu; |
– standardni kubični meter (v nadaljnjem besedilu: Sm3): | je količina zemeljskega plina v volumnu enega kubičnega metra pri absolutnem tlaku 1,01325 bara in temperaturi 15 °C; |
– tarifa: | pomeni strukturirani seznam tarifnih elementov, ki na podlagi tarifnih postavk omogočajo izračun omrežnine in drugih prihodkov iz naslova opravljenih ostalih storitev; |
– tarifna postavka: | je znesek na obračunsko enoto; |
– tarifni element: | je obračunski element iz tarife, ki se ovrednoti s tarifno postavko; |
– volumen v Nm3: | je z merilno napravo s prigrajenim korektorjem temperature in tlaka izmerjen volumen odjema zemeljskega plina pri normalnem referenčnem stanju ali izmerjena količina zemeljskega plina, preračunana na normalno referenčno stanje. |
II. STORITVE OPERATERJA DISTRIBUCIJSKEGA SISTEMA
(uporaba distribucijskega sistema)
Operater distribucijskega sistema zaračunava uporabnikom sistema uporabo distribucijskega sistema zemeljskega plina (v nadaljnjem besedilu: distribucijski sistem), ki jo uporabniki sistema plačujejo operaterju distribucijskega sistema v obliki omrežnine.
(1) Operater distribucijskega sistema lahko uporabnikom sistema poleg omrežnine zaračuna samo ostale storitve, ki so neposredno povezane z izvajanjem gospodarske javne službe dejavnost operaterja distribucijskega sistema.
(2) Vrste ostalih storitev operater distribucijskega sistema določi v skladu s tem aktom.
(soglasje k tarifnim postavkam)
Operater distribucijskega sistema lahko uporabnikom sistema zaračuna opravljene storitve samo na osnovi tarifnih postavk, h katerim je bilo izdano soglasje Agencije za energijo (v nadaljnjem besedilu: agencija).
III. METODA ZA OBRAČUNAVANJE OMREŽNINE
(1) Metoda za obračunavanje omrežnine za geografsko območje, ki je določeno v skladu z aktom, ki ureja metodologijo za določitev regulativnega okvira operaterja sistema (v nadaljnjem besedilu: metodologija za določitev RO), temelji na uporabi metode poštne znamke, kar pomeni sistem enotnih tarifnih postavk omrežnine v okviru posamezne odjemne skupine.
(2) Metoda iz prejšnjega odstavka velja za vse tlačne nivoje na distribucijskem sistemu in za vsa posamezna odjemna mesta odjemalcev, ki so razvrščeni po odjemnih skupinah.
(3) Tarifne postavke omrežnine so za operaterja distribucijskega sistema mehanizem za obračunavanje omrežnine pri uporabnikih sistema.
(4) Omrežnino za posamezno odjemno mesto obračunava operater distribucijskega sistema na način in pod pogoji, določenimi s tem aktom.
IV. TARIFE IN TARIFNI ELEMENTI
(tarifne postavke omrežnine)
(1) Tarifne postavke omrežnine določi operater distribucijskega sistema na način in pod pogoji, določenimi s tem aktom, ob upoštevanju omrežnine, določene v skladu z metodologijo za določitev RO.
(2) Operater distribucijskega sistema določi v obliki tarif iz Tabele 1 in Tabele 2 iz Priloge 1 tega akta, ki je njegov sestavni del, naslednje tarifne postavke omrežnine:
– tarifne postavke za distribucijo (CFPi, CFMi, CFZi, CVPi);
– tarifne postavke za meritve (VL, VU, VN)
in jih po pridobitvi soglasja agencije k tarifnim postavkam omrežnine objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na svoji spletni strani.
(3) Tarifne postavke omrežnine iz prejšnjega odstavka se določijo pred začetkom regulativnega obdobja za posamezna leta regulativnega obdobja, ki je določeno v skladu z metodologijo za določitev RO.
(omrežnina za distribucijo)
Z omrežninami za distribucijo se pokriva tisti del upravičenih stroškov, ki se ne nanašajo na stroške za meritve in se ne pokrijejo z drugimi prihodki operaterja distribucijskega sistema ter so povezani z:
– zagotavljanjem dostopa do distribucijskega sistema;
– izvajanjem distribucije;
– varnim, zanesljivim in učinkovitim obratovanjem in vzdrževanjem distribucijskega sistema v ekonomsko sprejemljivih pogojih, z obveznim upoštevanjem varovanja okolja in energetske učinkovitosti;
– razvojem distribucijskega sistema ob upoštevanju predvidenih potreb uporabnikov sistema ter zahtev varnega in zanesljivega obratovanja sistema;
– zagotavljanjem dolgoročne zmogljivosti distribucijskega sistema, ki omogoča razumne zahteve za priključitev na distribucijski sistem in dostop do njega;
– zagotavljanje zanesljivosti dobave zemeljskega plina z ustrezno zmogljivostjo in zanesljivostjo distribucijskega sistema;
– zagotavljanje potrebnih podatkov uporabnikom sistema, da lahko učinkovito uveljavljajo dostop do distribucijskega sistema in njegovo uporabo.
(tarifni elementi za distribucijo)
(1) Tarifni elementi tarife za distribucijo, za katere se določajo tarifne postavke, so:
– pavšal;
– moč;
– zmogljivost;
– poraba,
pri čemer pavšal, moč in zmogljivost predstavljajo fiksni del tarife za distribucijo, poraba pa variabilni del tarife za distribucijo.
(2) Fiksni del tarife za distribucijo se obračunava v obliki tarifnih postavk:
– pavšala (CFPi) v eurih, za posamezno odjemno mesto, ki ga operater distribucijskega sistema razvrsti v odjemne skupine od vključno CDK1 do vključno CDK5;
– pavšala (CFPi) v eurih in moči (CFMi) v EUR/kW, za posamezno odjemno mesto, ki ga operater distribucijskega sistema razvrsti v odjemne skupine od vključno CDK6 do vključno CDK8;
– pavšala (CFPi) v eurih, moči (CFMi) v EUR/kW in zmogljivosti (CFZi) v EUR/(kWh/dan), za posamezno odjemno mesto, ki ga operater distribucijskega sistema razvrsti v odjemno skupino CDK9;
– zmogljivosti (CFZi) v EUR/(kWh/dan), za posamezno odjemno mesto, ki ga operater distribucijskega sistema razvrsti v odjemno skupino od vključno CDK10 do vključno CDK15;
pri čemer upošteva odjemne skupine, določene v Tabeli 1 Priloge 1.
(3) Variabilni del tarife za distribucijo se obračunava v obliki tarifne postavke za porabo (CVPi) glede na distribuirano količino v EUR/kWh.
(1) Z omrežninami za meritve se pokriva tisti del upravičenih stroškov, ki se nanaša na stroške, povezane z izvajanjem meritev, prenosom, obdelavo in arhiviranjem merjenih podatkov.
(2) Z omrežninami za meritve se pokriva tudi tisti del upravičenih stroškov, ki se nanaša na stroške, povezane z vzdrževanjem, umerjanjem in s predpisi določene periodične menjave merilnih naprav, v primerih, ko je za to odgovoren operater distribucijskega sistema.
(3) Omrežnina za meritve ne vključuje stroškov za odklope in priklope odjemnih mest, ki so izvedeni na zahtevo odjemalca ali zaradi razlogov na strani odjemalca.
(tarifni elementi za meritve)
Tarifni elementi tarife za meritve, za katere se določajo tarifne postavke za meritve, so:
– faktor velikosti in tipa merilne naprave in
– faktor uporabe korektorja temperature in tlaka.
(način določitve tarifnih postavk omrežnine)
(1) Tarifne postavke omrežnine mora operater distribucijskega sistema določiti za posamezna leta regulativnega obdobja v skladu s tem aktom, tako da ob načrtovani uporabi distribucijskega sistema prihodki iz omrežnin dosežejo največ znesek omrežnin regulativnega obdobja.
(2) Tarifne postavke omrežnine mora operater distribucijskega sistema določiti objektivno, pregledno in nediskriminatorno ter na način, ki spodbuja uporabo plina iz obnovljivih virov.
(3) Agencija lahko na osnovi primerjalne analize tarifnih postavk omrežnine učinkovitega in strukturno primerljivega operaterja distribucijskega sistema za posamezno regulativno obdobje od operaterja distribucijskega sistema zahteva uskladitev tarifnih postavk.
(način določitve tarifnih postavk za distribucijo)
(1) Operater distribucijskega sistema določi tarifne postavke za distribucijo tako, da prek fiksnega dela tarife za distribucijo obračuna najmanj 20 in največ 50 odstotkov omrežnine za distribucijo.
(2) Operater distribucijskega sistema določi tarifne postavke za distribucijo tako, da odjemnemu mestu, razvrščenemu v odjemno skupino 1, pri letno distribuirani količini nad 450 kWh prek fiksnega dela tarife za distribucijo obračuna največ 80 odstotkov letnega zneska omrežnine za distribucijo.
(3) Operater distribucijskega sistema določi tarifne postavke za distribucijo tako, da znesek omrežnine na enoto distribuirane energije zemeljskega plina v EUR/kWh za odjemno mesto odjemalca v odjemni skupini 1 pri letno distribuirani količini nad 450 kWh ne presega štirikratnika zneska omrežnine na enoto distribuirane energije v EUR/kWh za primer letno distribuiranih količin 10.000 kWh.
(4) Operater distribucijskega sistema določi tarifne postavke za distribucijo tako, da odjemnim mestom razvrščenim v odjemne skupine od CDK2 do CDK15 prek fiksnega dela tarife za distribucijo obračuna najmanj 20 odstotkov letnega zneska omrežnine za distribucijo.
(5) Operater distribucijskega sistema določi tarifne postavke za distribucijo odjemnim mestom odjemnih skupin od CDK1 do CDK5 tako, da se letni znesek omrežnine pri prehodu meje iz nižje v višjo odjemno skupino povišuje zvezno oziroma se lahko poveča največ za pet odstotkov, pri čemer se upoštevata zadnja celoštevilčna vrednost distribuirane količine pred zgornjo mejo posamezne odjemne skupine in prva celoštevilčna vrednost distribuirane količine nad spodnjo mejo naslednje odjemne skupine.
(6) Operater distribucijskega sistema lahko posameznim odjemnim skupinam (CDKi) določi enake tarifne postavke za distribucijo.
(način določitve tarifnih postavk za meritve)
Operater distribucijskega sistema določi tarifne postavke za meritve v skladu s Tabelo 2 Priloge 1.
(tarifne postavke za ostale storitve)
(1) Posamezne ostale storitve, ki jih operater distribucijskega sistema lahko zaračunava uporabnikom sistema v okviru izvajanja gospodarske javne službe, so določene v Tabeli 1 Priloge 2 tega akta, ki je njegov sestavni del.
(2) Operater distribucijskega sistema določi tarifne postavke za ostale storitve pred začetkom regulativnega obdobja za posamezna leta regulativnega obdobja, ki je določeno v skladu z metodologijo za določitev RO, in jih po predhodni pridobitvi soglasja agencije k tarifnim postavkam za ostale storitve objavi na svoji spletni strani.
(način določitve tarifnih postavk za ostale storitve)
(1) Tarifne postavke za ostale storitve, ki niso vsebovane v omrežnini, določi operater distribucijskega sistema v skladu s tem aktom tako, da upošteva opis ostalih storitev v Tabeli 2 Priloge 2.
(2) Operater distribucijskega sistema določi stroške teh storitev ob upoštevanju stroškovno učinkovitega izvajanja dejavnosti operaterja distribucijskega sistema.
(dovoljene spremembe tarifnih postavk)
(1) Operater distribucijskega sistema mora zaradi preprečitve skokovitega spreminjanja tarifnih postavk med posameznimi leti regulativnega obdobja pri določitvi tarifnih postavk za distribucijo (CFPi, CFMi, CFZi, CVPi) upoštevati faktor dovoljene spremembe tarifnih postavk (J) in faktor dovoljene spremembe prihodka (I).
(2) Operater distribucijskega sistema pri izračunu tarifnih postavk za distribucijo upošteva faktor dovoljene spremembe prihodka (I), ki se giblje v naslednjem območju:
(3) Faktor dovoljene spremembe prihodka (I) se upošteva pri pobiranju prihodka iz omrežnine za distribucijo iz 8. člena tega akta na naslednji način:
ob pogoju, da se pri določitvi tarifnih postavk za distribucijo (CFPi, CFMi, CFZi, CVPi) upošteva faktor dovoljene spremembe tarifnih postavk (J) na naslednji način:
pri čemer se faktor dovoljene spremembe tarifnih postavk (J) giblje v naslednjem območju:
kjer oznake pomenijo:
CFPi | tarifna postavka za pavšal na mesec, v eurih; |
CFMi | tarifna postavka za moč na mesec, v EUR/kW; |
CFZi | tarifna postavka za zmogljivost na mesec, v EUR/(kWh/dan); |
CVPi | tarifna postavka za porabo, v EUR/kWh; |
OMRDK(t+1) | omrežnina za distribucijo za leto (t+1) regulativnega obdobja, izračunana ob upoštevanju tarifnih postavk za distribucijo za leto (t) regulativnega obdobja, v eurih; |
OMRDK(t) | omrežnina za distribucijo za leto (t) regulativnega obdobja, v eurih; |
i | odjemna skupina (i), iz Tabele 1 Priloge 1; |
I | faktor dovoljene spremembe prihodka, v deležu; |
J | faktor dovoljene spremembe tarifnih postavk, v deležu; |
t | leto regulativnega obdobja. |
V. NAČIN IZRAČUNA OMREŽNIN
(obračunavanje omrežnine za distribucijo)
(1) Pri obračunavanju omrežnine za distribucijo operater distribucijskega sistema upošteva uvrstitev posameznega odjemnega mesta končnega odjemalca v odjemno skupino v skladu s Tabelo 1 Priloge 1.
(2) Operater distribucijskega sistema pri razvrstitvi odjemnega mesta končnega odjemalca v odjemno skupino upošteva pogodbeno vrednost letne distribucijske zmogljivosti oziroma izmerjeno letno distribuirano količino.
(3) Operater distribucijskega sistema pri obračunavanju omrežnine za distribucijo ob razvrstitvi odjemnega mesta v odjemno skupino upošteva še obračunsko moč, pogodbeno distribucijsko zmogljivost in distribuirano količino.
(izračun zneska za distribucijo)
(1) Operater distribucijskega sistema končnemu odjemalcu obračuna mesečni znesek za distribucijo (MD), ki se določi na naslednji način:
kjer oznake pomenijo:
ZF | fiksni del mesečnega zneska za distribucijo, v eurih; |
ZV | variabilni del mesečnega zneska za distribucijo, v eurih. |
(2) Ne glede na določbo prvega odstavka operater distribucijskega sistema zaračunava odjemalcem, ki se jim distribuira biometan ali sintetični metan obnovljivega izvora, katerega delež odjemalec dokazuje operaterju distribucijskega sistema s potrdilom o izvoru plina, na naslednji način:
pri čemer se fOVE določi na naslednji način:
kjer oznake pomenijo:
fOVE | faktor obnovljivega vira; |
DOVE | delež biometana in sintetičnega metana obnovljivega izvora v odstotku. |
(3) Ne glede na določbo prvega odstavka operater distribucijskega sistema zaračunava odjemalcem, ki so se priključili na distribucijski sistem izključno za namen zagotavljanja javno dostopnih oskrbovalnih mest za stisnjen zemeljski plin (SZP), v obliki omrežnine po določbah 19., 20. in 21. člena tega akta, pri čemer se mesečni zneski omrežnine po posameznih letih obdobja od 1. 1. 2019 do 31. 12. 2021 obračunajo na sledeč način:
(izračun fiksnega dela zneska za distribucijo)
(1) Fiksni del mesečnega zneska za distribucijo se določi na naslednji način:
kjer oznake pomenijo:
CFPi | tarifna postavka za pavšal na mesec, v eurih; |
CFMi | tarifna postavka za moč na mesec, v EUR/kW; |
DM | obračunska moč trošil, v kW; |
CFZi | tarifna postavka za zmogljivost na mesec, v EUR/(kWh/dan); |
DKD | pogodbena distribucijska zmogljivost, v kWh/dan. |
(2) Operater distribucijskega sistema obračuna fiksni del mesečnega zneska za distribucijo za odjemno mesto končnega odjemalca za sorazmerni del meseca, ko je bilo odjemno mesto končnega odjemalca priključeno na distribucijski sistem.
(3) V primerih, ko je odjemno mesto uporabnika sistema, ki je imetnik soglasja za priključitev, odklopljeno iz distribucijskega sistema zaradi razlogov na strani končnega odjemalca in je čas odklopa krajši od enega leta, obračuna operater distribucijskega sistema fiksni del zneska za distribucijo za obdobje odklopa ob ponovnem priklopu na distribucijski sistem.
(izračun variabilnega dela zneska za distribucijo)
Variabilni del mesečnega zneska za distribucijo se določi na naslednji način:
kjer oznake pomenijo:
CVPi | tarifna postavka za porabo v EUR/kWh; |
QR,M | mesečna distribuirana količina v kWh. |
(izračun zneska za prekoračitev pogodbenega obsega distribucije)
(1) V primeru prekoračitve pogodbenega obsega distribucije operater distribucijskega sistema končnemu odjemalcu obračuna znesek prekoračitev pogodbenega obsega distribucije (ZDK).
(2) Prekoračitev pogodbene distribucijske zmogljivosti v obračunskem mesecu (ODK,M) se določi na naslednji način:
kjer oznake pomenijo:
ODK,M | prekoračitev pogodbene distribucijske zmogljivosti, v kWh/dan; |
DKMAX | največja uporabljena distribucijska zmogljivost v mesecu, v kWh/dan; |
DKD | pogodbena distribucijska zmogljivost, v kWh/dan. |
(3) Prekoračitev se obračuna, kadar je ODK,M > 0.
(4) Znesek za prekoračitev pogodbenega obsega distribucije se zaračuna za obračunsko obdobje, v katerem je nastopila prekoračitev pogodbenega obsega distribucije, in se določi na naslednji način:
kjer oznake pomenijo:
ZDK | znesek za prekoračitev pogodbenega obsega distribucije, v eurih; |
ODK,M | prekoračitev pogodbene distribucijske zmogljivosti, v kWh/dan; |
CFZi | tarifna postavka za zmogljivost na mesec, v EUR/(kWh/dan). |
(5) S plačilom prekoračitve pogodbenega obsega distribucije v obračunskem mesecu uporabnik sistema v naslednjih mesecih nima pravice uporabljati višje zmogljivosti od pogodbeno določene.
(obračunavanje omrežnine za meritve)
(1) Pri obračunavanju omrežnine za meritve operater distribucijskega sistema upošteva lastništvo merilne naprave in dolžnost vzdrževanja ter umerjanja merilne naprave.
(2) Pri obračunavanju omrežnine za meritve operater distribucijskega sistema upošteva tudi velikost in tip merilne naprave ter morebitno uporabo korektorja temperature in tlaka.
(izračun zneska za meritev)
(1) Mesečni znesek za meritve (ZM) za posamezno merilno mesto se določi na naslednji način:
kjer oznake pomenijo:
VL | tarifna postavka za meritve, kadar končni odjemalec ni lastnik merilne naprave in jo operater distribucijskega sistema vzdržuje, umerja in v skladu s predpisi izvaja periodične menjave merilne naprave, v eurih; |
VU | tarifna postavka za meritve, kadar operater distribucijskega sistema ni lastnik merilne naprave in jo vzdržuje in umerja, v eurih; |
VN | tarifna postavka za meritve, kadar operater distribucijskega sistema ni lastnik merilne naprave ter je ne vzdržuje in ne umerja, v eurih; |
f1 | faktor velikosti in tipa merilne naprave; |
f2 | faktor uporabe korektorja temperature in tlaka. |
(2) Znesek za meritve vsebuje tudi 1-kratno odčitavanje količin predanega zemeljskega plina na enem merilnem mestu na obračunsko obdobje, ki je določeno v sistemskih obratovalnih navodilih operaterja distribucijskega sistema.
(3) Vrednosti faktorjev (f1in f2) so določene v Tabeli 3 in Tabeli 4 Priloge 1.
(4) V primerih, ko je odjemno mesto uporabnika sistema, ki je imetnik soglasja za priključitev, odklopljeno iz distribucijskega sistema zaradi razlogov na strani končnega odjemalca in je čas odklopa krajši od enega leta, obračuna operater distribucijskega sistema znesek za meritve za obdobje odklopa ob ponovnem priklopu na distribucijski sistem.
(obračunavanje omrežnine)
(1) Operater distribucijskega sistema zaračunava omrežnino tako, da končnemu odjemalcu za vsako odjemno mesto (merilno napravo) obračuna:
– znesek za distribucijo;
– znesek za meritve.
(2) Operater distribucijskega sistema obračuna končnemu odjemalcu znesek za distribucijo na podlagi razvrstitve končnega odjemalca v odjemno skupino v skladu z 18. členom tega akta, na podlagi uporabe tarifnih postavk za distribucijo za posamezno odjemno skupino in ostalih pravil v zvezi z obračunom omrežnine iz tega akta.
(3) Če končni odjemalec prekorači pogodbeni obseg distribucije, mu operater distribucijskega sistema v okviru obračuna omrežnine za distribucijo obračuna znesek za prekoračitev pogodbenega obsega distribucije ZDK v skladu z 22. členom tega akta.
(4) Operater distribucijskega sistema obračuna končnemu odjemalcu mesečni znesek za meritve glede na število in značilnost merilnih mest.
VI. NAČIN DOLOČANJA OBRAČUNSKIH KOLIČIN
(določanje obračunskih količin)
(1) Operater distribucijskega sistema končnemu odjemalcu za potrebe obračunavanja omrežnine za distribucijo določi obračunsko količino energijskih enot v kWh v skladu z določbami tega člena.
(2) Operater distribucijskega sistema obračunsko količino energijskih enot v kWh izračuna na podlagi obračunske količine volumskih enot, izraženih v Nm3.
(3) Če je na merilnem mestu vgrajena merilna naprava s prigrajenim korektorjem temperature in tlaka ter meri odjem volumskih enot v Nm3, operater distribucijskega sistema za izračun obračunske količine energijskih enot v kWh uporabi vrednost izmerjenega odjema volumskih enot v Nm3.
(4) Če je na merilnem mestu vgrajena merilna naprava s prigrajenim korektorjem temperature in tlaka ter meri odjem volumskih enot v Sm3, operater distribucijskega sistema najprej izračuna ekvivalentno količino volumskih enot v Nm3 in jo uporabi za izračun obračunske količine energijskih enot v kWh. Izračun ekvivalentne količine volumskih enot v Nm3 operater distribucijskega sistema izvede skladno s standardom SIST EN ISO 13443:2005, kjer je pretvorbeni faktor za količine iz Sm³ (referenčna temperatura 15 °C) v Nm³ (referenčna temperatura 0 °C) enak 0,9476. Izračun ekvivalentne količine volumskih enot v Nm3 se izračuna na naslednji način:
kjer oznake pomenijo:
VN | količina volumskih enot v Nm3; |
VS | količina volumskih enot v Sm3. |
(5) Če merilna naprava ne meri odjema volumskih enot v Nm3 ali Sm3, operater distribucijskega sistema za obračunsko količino volumskih enot najprej izračuna ekvivalentno količino volumskih enot v Nm3 in jo uporabi za izračun obračunske količine energijskih enot v kWh. Izračun ekvivalentne količine volumskih enot v Nm3 operater distribucijskega sistema izvede z upoštevanjem obračunskega delovnega volumna in ustreznega pretvorbenega faktorja z, izračunanega glede na srednjo nadmorsko višino distribucijskih sistemov operaterja distribucijskega sistema in obračunsko temperaturo zemeljskega plina na merilnem mestu, ki znaša:
– za merilne naprave brez korektorja temperature, vgrajene izven objekta, Teff=279,15 K (oziroma 6 °C) in
– za merilne naprave s korektorjem temperature in korekcijo volumna na 15 °C, vgrajene v ali izven objekta ter za naprave, vgrajene v objektu, Teff=288,15 K (oziroma 15 °C).
(6) Izračun ekvivalentne količine volumskih enot v Nm3 iz prejšnjega odstavka se izračuna na naslednji način:
kjer oznake pomenijo:
VD | obračunska količina volumskih enot v m3; |
z | pretvorbeni faktor, ki določa razmerje med VN in VD in se izračuna z upoštevanjem delovnih parametrov na merilnem mestu po enačbi: |
kjer oznake pomenijo:
Tn | referenčna temperatura zemeljskega plina za določitev volumna v Nm3 [K], (273,15 K (oziroma 0 °C)); |
Teff | obračunska temperatura zemeljskega plina na merilnem mestu [K] v skladu s prejšnjim odstavkom; |
pamb | srednji zračni tlak na območju izvajanja distribucije [mbar], izračunan z upoštevanjem srednje nadmorske višine na območju izvajanja distribucije, ki se izračuna na naslednji način: |
pri čemer oznaka pomeni:
| H | srednjo nadmorsko višino območja izvajanja distribucije zemeljskega plina [m]; |
peff | nadtlak zemeljskega plina na merilnem mestu [mbar] (vrednost izhodnega tlaka na regulatorju tlaka plina: 23 mbar na merilnih mestih z merilnimi napravami brez uporabljenega korektorja tlaka oziroma izjemoma do največ 100 mbar na merilnih mestih, kjer se izvaja meritev pri nadtlaku, višjem od 23 mbar, in merilna naprava še ni opremljena s korektorjem tlaka); |
pn | referenčni tlak zemeljskega plina (1 013,25 mbar). |
(7) Izračunana vrednost pretvorbenega faktorja z se zaokroži na pet decimalnih mest.
(8) Izračun količine energijskih enot v kWh iz drugega odstavka se izračuna na naslednji način:
kjer oznake pomenijo:
E | količina energijskih enot v kWh (distribuirana energija); |
HS,I,RS | povprečna zgornja kurilnost zemeljskega plina za notranje izstopne točke v prenosnem sistemu zemeljskega plina, izražena v kWh/Nm3. |
(uporaba podatkov o zgornji kurilnosti zemeljskega plina)
(1) Operater distribucijskega sistema pri pretvorbi volumskih enot Nm3 v energijsko enoto kWh za namen obračunavanja omrežnine za distribucijo uporabi mesečne povprečne zgornje kurilnosti zemeljskega plina za notranje izstopne točke v prenosnem sistemu zemeljskega plina, ki jih objavlja operater prenosnega sistema zemeljskega plina (v nadaljnjem besedilu: operater prenosnega sistema) na svoji spletni strani in na svoji platformi za objavo podatkov uporabnikom prenosnega sistema, operater distribucijskega sistema pa informacijo povzame na svoji spletni strani.
(2) Če je distribucijski sistem priključen oziroma oskrbovan z zemeljskim plinom preko tujega plinskega sistema, se smiselno uporabijo določbe prejšnjega odstavka ter mesečne povprečne zgornje kurilnosti zemeljskega plina, ki jih zagotavlja operater tujega plinskega sistema.
(3) Če operater prenosnega sistema oziroma operater plinskega sistema iz prejšnjega odstavka še ni objavil ali sporočil mesečne povprečne zgornje kurilnosti zemeljskega plina za pretekli mesec skladno s prvim oziroma drugim odstavkom, operater distribucijskega sistema pri pretvorbi volumskih enot Nm3 v energijsko enoto kWh za namen obračunavanja omrežnine za distribucijo uporabi zadnjo objavljeno ali sporočeno mesečno povprečno zgornjo kurilnost zemeljskega plina.
(objava informacij v povezavi z določanjem obračunskih količin)
Operater distribucijskega sistema na svoji spletni strani in na sedežu družbe za območje, na katerem izvaja dejavnost operaterja distribucijskega sistema, objavlja naslednje podatke:
– srednja nadmorska višina H: | pri čemer je lahko višinski razpon območja distribucije med najnižjo in najvišjo točko največ 200 m; |
– pretvorbeni faktor z za primer izračuna ekvivalentne količine VN: | za vse primere izračuna ekvivalentne količine odjema zemeljskega plina v Nm3, ko merilna naprava ne meri odjema neposredno v Nm3; |
– povprečna zgornja kurilnost zemeljskega plina za notranje izstopne točke v prenosnem sistemu zemeljskega plina HS,I,RS | za pretekli mesec [kWh/Nm3]. |
VII. NAČIN ZARAČUNAVANJA OMREŽNINE IN OSTALIH STORITEV
(izstavljanje računov za omrežnino)
(1) Operater distribucijskega sistema najkasneje v roku desetih dni po zaključku obračunskega obdobja, na katerega se nanaša distribucija, končnemu odjemalcu izstavi račun, ki vsebuje naslednje zneske:
– znesek za distribucijo iz 19. in 22. člena tega akta in
– znesek za meritve iz 24. člena tega akta.
(2) Operater distribucijskega sistema najkasneje v roku petih delovnih dni po zaključku obračunskega obdobja, na katerega se nanaša distribucija, dobavitelju zemeljskega plina (v nadaljnjem besedilu: dobavitelj) v primeru iz 29. člena tega akta izstavi račun, ki vsebuje prilogo po posameznih odjemnih mestih in končnih odjemalcih, iz katere je za vsako odjemno mesto razviden:
– znesek za distribucijo iz 19. in 22. člena tega akta in
– znesek za meritve iz 24. člena tega akta.
(3) V primeru več odjemnih mest končnega odjemalca, mora operater distribucijskega sistema k računu priložiti obračun po posameznih odjemnih mestih, ali na računu navesti zneske iz prvega odstavka ločeno za posamezna odjemna mesta.
(4) Če je obračunsko obdobje iz prvega odstavka daljše od enega meseca, se znesek za distribucijo in znesek za meritve pod pogoji iz prejšnjega odstavka lahko obračunata skupaj za celotno obdobje, ki pa ne sme biti daljše od 12 mesecev.
(davki, takse, trošarine in druge dajatve)
Zneski iz 29. in 34. člena tega akta ne vključujejo davkov, taks, trošarin in drugih dajatev, ki jih operater distribucijskega sistema zaračunava končnemu odjemalcu na podlagi drugih predpisov.
(prikaz obračunskih elementov na računu)
Operater distribucijskega sistema končnemu odjemalcu na računu zaračuna in izkaže omrežnino na podlagi obračunskih elementov, navedenih v 29. členu tega akta, ločeno od drugih postavk.
32. člen
(prikaz elementov za pretvorbo volumskih enot v energijske enote)
(1) Operater distribucijskega sistema pri obračunavanju zneska za distribucijo v obračunskem obdobju na računu prikaže tudi v obračunu upoštevano:
– količino obračunskih volumskih enot v enotah, ki jih meri merilna naprava;
– mesečno povprečno zgornjo kurilnost zemeljskega plina za volumsko enoto Nm3, upoštevano v obračunu, in
– pretvorbeni faktor z za pretvarjanje obračunskih volumskih enot v Nm3, če merilna naprava ne meri odjema v Sm3 ali Nm3, ali pretvorbeni faktor za pretvarjanje Sm3 v Nm3, če merilna naprava meri odjem v Sm3.
(2) Operater distribucijskega sistema na svoji spletni strani in na sedežu podjetja objavlja pregleden in razumljiv primer določanja obračunskih količin v kWh za odjemalce odjemnih skupin od CDK1 do CDK5.
(1) Če končni odjemalec pooblasti dobavitelja za izdajanje enotnega računa za omrežnino in porabljen zemeljski plin, je operater distribucijskega sistema dobavitelju dolžan omogočiti izstavitev enotnega računa. Vsa razmerja med operaterjem distribucijskega sistema in dobaviteljem, ki se nanašajo na zagotavljanje potrebnih podatkov za zaračunavanje omrežnine, plačevanje omrežnine, zavarovanje plačil in druga razmerja operater distribucijskega sistema in dobavitelj določita v sporazumu o izdajanju enotnega računa, katerega vzorec objavi agencija na svoji spletni strani, v skladu z EZ-1.
(2) Končnemu odjemalcu, ki dobavitelja pooblasti za plačevanje omrežnine operaterju distribucijskega sistema, dobavitelj, za račun operaterja distribucijskega sistema, na računu zaračuna in izkaže omrežnino na podlagi obračunskih elementov, navedenih v 29. členu tega akta, ločeno od drugih postavk.
(3) Končni odjemalec ali dobavitelj, ki ima sklenjen sporazum, na podlagi katerega plačuje omrežnino za končnega odjemalca, plača omrežnino najkasneje v 15 dneh od datuma izstavitve računa operaterja distribucijskega sistema.
(izstavljanje računov za ostale storitve)
(1) Operater distribucijskega sistema izstavi račun za izvedene ostale storitve najkasneje v roku desetih dni po izvedeni storitvi.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko operater distribucijskega sistema zaračuna izvedene ostale storitve na istem računu skupaj z omrežnino, ločeno od drugih postavk.
VIII. ZAPRTI DISTRIBUCIJSKI SISTEMI
(obveznosti operaterja zaprtega distribucijskega sistema)
(1) Določbe tega akta se uporabljajo tudi za operaterje zaprtega distribucijskega sistema.
(2) Če operater zaprtega distribucijskega sistema pridobi pravico izvzetja od obveznosti v skladu s 230. členom EZ-1, tarifne postavke omrežnine določi v skladu s tem aktom in jih javno objavi brez predhodno pridobljenega soglasja agencije.
(3) Če operater zaprtega distribucijskega sistema ne pridobi pravice izvzetja od obveznosti v skladu s 230. členom EZ-1, določi tarifne postavke omrežnine v skladu s tem aktom, za katere mora skladno z metodologijo za določitev regulativnega okvirja, pred objavo na svoji spletni strani, pridobiti soglasje agencije.
(4) Operater zaprtega distribucijskega sistema vrednosti tarifnih postavk omrežnine iz drugega oziroma tretjega odstavka ter tarifne postavke za ostale storitve objavi na svoji spletni strani.
IX. PREHODNA IN KONČNI DOLOČBI
Operater distribucijskega sistema do začetka izdajanja javnih listin, kot potrdilo o izvoru za izpolnjevanje pogojev iz drugega odstavka 19. člena tega akta upošteva tudi dokazila, iz katerih mora biti jasno razvidno, da gre za biometan ali sintetični metan obnovljivega izvora.
(prenehanje uporabe predpisa)
Z dnem uveljavitve tega akta preneha veljati Akt o metodologiji za obračunavanje omrežnine za distribucijski sistem zemeljskega plina (Uradni list RS, št. 28/15 in 85/16), uporablja pa se za zaračunavanje omrežnine in ostalih storitev do 31. decembra 2018.
Ta akt začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 71-2/2018-12/262
Maribor, dne 20. marca 2018
EVA 2018-2430-0013
Predsednica sveta
Agencije za energijo
Ivana Nedižavec Korada l.r.
