Vsebina Uradnega lista

Svet Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu je na podlagi četrte alineje enajstega odstavka 51.h člena Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 109/12, 85/14, 75/16 61/17 – ZUPŠ in 65/17; v nadaljevanju: ZViS) na 124. seji dne 15. 3. 2018 sprejel

Po teh merilih Nacionalna agencija Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu (v nadaljevanju: agencija) presoja izpolnjevanje pogojev za zunanjo evalvacijo višjih strokovnih šol (v nadaljevanju: šol). V njih so upoštevani dogovorjeni standardi in smernice za zagotavljanje kakovosti, ki veljajo v evropskem visokošolskem in višješolskem prostoru.

Poglavitna naloga agencije je ugotavljanje, ali šole poleg zakonskih določb izpolnjujejo ta merila oziroma dosegajo standarde kakovosti, določene v njih, ter druge predpise agencije.

Pomembne naloge agencije so redno sodelovanje z deležniki v višjem šolstvu, svetovanje pri vzpostavljanju sistemov kakovosti šol ter stalno spodbujanje izboljševanja kakovosti v višjem šolstvu.

Agencija uporablja ta merila za opravljanje svojih nalog v skladu z:

– zakonom, ki ureja področje višjega šolstva, in zakonom, ki ureja področje visokega šolstva,

– standardi in smernicami za zagotavljanje kakovosti v evropskem visokošolskem prostoru – Standards and Guidelines for Quality Assurance in the European Higher Education Area – ESG (v nadaljevanju: evropski standardi),

– merili za kreditno vrednotenje študijskih programov po evropskem prenosnem kreditnem sistemu,

– merili za prehode med študijskimi programi,

– merili za uvrstitev v register strokovnjakov.

Agencija odloča o:

– zunanjih evalvacijah šol, pri čemer sprejme mnenje, ali šola izpolnjuje standarde kakovosti, določene s temi merili.

Agencija odločitve sprejema samostojno in neodvisno, pri čemer poleg zakonodaje dosledno uporablja merila in standarde tako, da:

– zagotavlja objektivno presojo vseh šol ter objektivno odločanje;

– upošteva samoevalvacijska poročila šol kot podlago za zunanjo evalvacijo;

– javno objavlja poročila skupin strokovnjakov, mnenja o izpolnjevanju standardov kakovosti, letna poročila in analize ter

– vodi javno dostopne evidence presojanih šol.

Standardi kakovosti in vsebine presoje izpolnjevanja teh standardov so opredeljeni po posameznih področjih presoje. Vsebine presoje izpolnjevanja posameznih standardov kakovosti so podrobneje opredeljene v obrazcu za zunanjo evalvacijo, ki je sestavni del teh meril.

Agencija opravi zunanjo evalvacijo šole vsakih pet let (redna zunanja evalvacija). Postopek zunanje evalvacije se konča z mnenjem o izpolnjevanju standardov kakovosti, določenih s temi merili.

Zunanja evalvacija je postopek celostne presoje delovanja šole v obdobju od zadnje zunanje evalvacije oziroma od ustanovitve.

Presojata se predvsem napredek in razvoj na vseh področjih presoje, še posebej pa notranji sistem kakovosti šole. Temelj za presojo napredka in razvoja je samoevalvacijsko poročilo, ki mora vsebovati evalvacijo celotne dejavnosti ter pedagoškega, strokovnega, razvojnega oziroma umetniškega dela na področjih študijskih programov.

Kakovost šol se presoja po naslednjih področjih:

1. delovanje šole,

2. kadri,

3. študenti,

4. materialne razmere,

5. notranje zagotavljanje in izboljševanje kakovosti ter izvajanje študijskih programov.

1. standard:

Šola uspešno uresničuje poslanstvo v lokalnem, nacionalnem in mednarodnem prostoru. Z doseganjem strateških ciljev zagotavlja kakovostno višješolsko dejavnost in razvoj.

Presojajo se:

a) usklajenost strategije s poslanstvom, lokalnimi, nacionalnimi in evropskimi usmeritvami;

b) izvedljivost in celovitost strategije;

c) ustreznost načina preverjanja uresničevanja strategije;

d) redno strokovno in razvojno sodelovanje z drugimi šolami oziroma drugimi strokovnimi organizacijami.

2. standard:

Notranja organiziranost šole zagotavlja sodelovanje predavateljev in drugih strokovnih delavcev, nepedagoških delavcev, študentov, diplomantov, delodajalcev in drugih deležnikov pri upravljanju in razvijanju višješolske dejavnosti.

Preverja se predstavništvo deležnikov v organih šole ter uresničevanje njihovih pravic in obveznosti.

3. standard:

Šola izkazuje kakovostno izobraževalno, strokovno in razvojno oziroma umetniško dejavnost in z njo povezane pomembne dosežke na področjih, na katerih jo izvaja.

Presojajo se kakovost, razvoj in napredek izobraževalne, strokovne, razvojne oziroma umetniške dejavnosti ob upoštevanju sodelovanja pri razvojnih projektih oziroma dosežkov študentov in diplomantov.

4. standard:

Praktično izobraževanje študentov v delovnem okolju je dobro organizirano in se tako tudi izvaja. Zagotovljeni so viri za njegovo izvedbo.

Presojajo se:

a) izvajanje praktičnega izobraževanja;

b) sklenjene pogodbe z različnimi partnerji (podjetji, inštituti, zavodi in drugimi organizacijami (v nadaljevanju: podjetja)) o praktičnem izobraževanju študentov;

c) stalno preverjanje usposobljenosti in kompetenc mentorjev prakse;

d) zadovoljstvo udeležencev praktičnega izobraževanja.

5. standard:

Šola spremlja potrebe po znanju in zaposlitvene potrebe v okolju. Zagotavlja informacije o zaposlitvenih možnostih na področjih, ki so primerna kompetencam oziroma učnim izidom diplomantov.

Presojajo se:

a) sodelovanje šole z okoljem in delodajalci ter s svojimi diplomanti;

b) spremljanje zaposlenosti, zaposljivosti in konkurenčnosti diplomantov;

c) razvitost kariernih centrov, klubov diplomantov ali drugih organiziranih oblik.

6. standard:

Notranji sistem kakovosti omogoča sklenitev kroga kakovosti na vseh področjih delovanja šole.

Presojajo se:

a) poznavanje pomena in vloge notranjega sistema kakovosti;

b) samoevalvacijsko poročilo za zadnje zaključeno samoevalvacijsko obdobje, ukrepi na podlagi samoevalvacije v obdobju od zadnje zunanje evalvacije (oziroma od ustanovitve) ter načrt izboljšav za prihodnje samoevalvacijsko obdobje;

c) kako notranji sistem kakovosti omogoča in spodbuja razvijanje, povezovanje in posodabljanje izobraževalne, strokovne, razvojne oziroma umetniške dejavnosti ter vpliv te dejavnosti na okolje.

7. standard:

Šola deležnike in javnost sproti obvešča o študijskih programih in svoji dejavnosti.

Preverjajo se dostopnost, vsebina, zanesljivost, razumljivost in natančnost informacij o dejavnosti šole, še posebej pa informacije o študijskih programih in njihovem izvajanju ter strokovni oziroma umetniški dejavnosti s področij teh programov.

8. standard:

Zagotovljeni so predavatelji in drugi strokovni delavci za kakovostno opravljanje pedagoškega, strokovnega, razvojnega oziroma umetniškega dela.

Presojajo se:

a) zagotavljanje pedagoškega in strokovnega razvoja predavateljev in drugih strokovnih delavcev od zadnje zunanje evalvacije;

b) dosežki predavateljev iz stroke;

c) vrsta zaposlitve predavateljev in drugih strokovnih delavcev.

9. standard:

Zagotovljeni so strokovno-tehnični in upravno-administrativni delavci (v nadaljevanju: nepedagoški delavci) za učinkovito pomoč in svetovanje.

Presojajo se:

a) vrste in ustreznost pomoči ter svetovanja študentom in drugim deležnikom;

b) število, delovno področje in izobrazbena struktura nepedagoških delavcev;

c) izobraževanje in usposabljanje nepedagoških delavcev.

10. standard:

Šola študentom zagotavlja ustrezno pomoč in svetovanje.

Preverja se:

a) upoštevanje raznolikosti in potreb študentov pri vzpostavljanju in določanju vsebine svetovanja oziroma pomoči zanje;

b) pravočasno in učinkovito obveščanje študentov;

c) spremljanje zadovoljstva študentov s storitvami;

d) pomoč pri sklepanju pogodb o praktičnem izobraževanju.

11. standard:

Študenti imajo zagotovljene kakovostne razmere za študij, strokovno, razvojno oziroma umetniško delo, praktično izobraževanje ter obštudijsko dejavnost.

Presojajo se:

a) izvajanje študija in razmere zanj glede na potrebe in pričakovanja študentov;

b) omogočanje ustreznega strokovnega, razvojnega oziroma umetniškega dela študentov;

c) razmere za obštudijsko dejavnost, če ima šola vpisane redne študente;

d) omogočanje ustreznega in kakovostnega praktičnega izobraževanja študentov.

12. standard:

Šola uspešno varuje pravice študentov.

Preverjajo se:

a) delovanje organov šole na tem področju;

b) mehanizmi za prepoznavanje in preprečevanje diskriminacije ranljivih skupin študentov ter diskriminacije na podlagi osebnih okoliščin in prepričanj študentov;

c) sodelovanje predstavnikov študentov v organih šole z drugimi študenti.

13. standard:

Študenti sodelujejo pri vrednotenju ter posodabljanju vsebin in izvajanja dejavnosti šole.

Presojajo se:

a) sodelovanje študentov pri oblikovanju poslanstva, strateških usmeritev, pri samoevalvaciji šole in študijskih programov;

b) načini zagotovitve sodelovanja pri samoevalvaciji in posodabljanju dejavnosti.

14. standard:

Prostori in oprema šole omogočajo kakovostno izvajanje vseh dejavnosti.

Presoja prostorov in opreme se opravi ob upoštevanju potreb za pedagoško, strokovno, razvojno oziroma umetniško dejavnost, načina izvajanja študijskih programov in števila vpisanih študentov.

15. standard:

Zagotovljene so prilagoditve študentom z različnimi oblikami invalidnosti.

Preverjajo se:

a) prilagoditve prostorov in opreme;

b) komunikacijska in informacijska dostopnost;

c) prilagoditve študijskih gradiv in izvajanja študija.

16. standard:

Zagotovljeni so ustrezni in stabilni finančni viri za izvajanje in nadaljnji razvoj višješolske dejavnosti.

Presoja se finančni načrt za naslednje obdobje, za katerega je sklenjena pogodba s pristojnim ministrstvom, in uspešnost pri uresničevanju finančnih načrtov.

17. standard:

Knjižnica šole ima ustrezno študijsko in strokovno literaturo ter zagotavlja kakovostne knjižnične storitve.

Presojajo se:

a) ustreznost strokovne in študijske literature;

b) založenost knjižnice, dostopnost gradiva, informacijska bibliografska podpora in dostop do baz podatkov;

c) strokovna pomoč zaposlenih v knjižnici;

č) razvoj knjižnične dejavnosti.

18. standard:

Šola evalvira vsebino, sestavo in izvajanje izvedbenega študijskega programa.

Presojajo se:

a) ali samoevalvacija izvedbenega študijskega programa omogoča razvijanje in posodabljanje študijskega programa, tako da se ohranja njegova aktualnost ter ustvarja kakovostno izobraževalno okolje;

b) načini in postopki zbiranja informacij ali predlogov za spreminjanje izvedbenega študijskega programa ter njihovega analiziranja;

c) primernost obveščanja deležnikov o uresničevanju načrtovanih nalog oziroma o izsledkih in ugotovitvah pri samoevalvaciji študijskega programa.

19. standard:

Uresničevanje nalog, načrtovanih na podlagi izsledkov samoevalvacije študijskega programa, je razvidno iz samoevalvacijskih poročil.

Presoja se uresničevanje nalog, povezanih s samoevalvacijo študijskega programa, v zadnjih treh letih in:

– sodelovanje deležnikov pri sprejemanju ukrepov za izboljšave, spremljanju njihovega uresničevanja in nastajanju samoevalvacijskega poročila ter

– sklenjenost kroga kakovosti.

20. standard:

Šola spremlja izvajanje študija, pregleduje izvedbeni študijski program in ga izboljšuje ob upoštevanju razvoja stroke. Evalvira doseganje postavljenih ciljev, kompetenc oziroma učnih izidov ter potrebe po diplomantih. Spremembe in posodobitve izvedbenega študijskega programa upoštevajo temeljne cilje programa ter ohranjajo povezanost njegovih vsebin oziroma predmetov.

Presoja se, ali je ob razvijanju in spreminjanju izvedbenega študijskega programa program še vedno vsebinsko in po sestavi dovršen, ali se ohranja povezanost učnih načrtov in predmetnika s cilji in kompetencami študijskega programa.

21. standard:

Način, oblika in obseg izvajanja študijskega programa ustrezajo njegovi vsebini in sestavi, tako da so kakovostno prilagojene in zagotovljene študijske vsebine, izvedbene prakse in viri (kadrovski in materialni).

Presojajo se:

a) načini in oblike poučevanja, njihov razvoj oziroma prilagojenost (vključno z viri):

– različnim skupinam študentov,

– različnim študijskim potrebam in načinom študija (na študenta osredinjen študij in poučevanje),

b) število izvedenih kontaktnih ur, določenih s študijskim programom, ali drugih oblik dela s študenti;

c) študijska gradiva in njihova prilagojenost načinom in oblikam poučevanja ter potrebam študentov;

č) sodelovanje študentov pri projektnem delu;

d) praktično izobraževanje študentov;

e) ustreznost urnikov, števila govorilnih ur ali dostopnosti predavateljev in strokovnih delavcev študentom;

f) ustreznost in usposobljenost kadrov v skladu s 7. členom meril;

g) materialne razmere, povezane z izvajanjem študijskega programa, v skladu z 9. členom meril.

22. standard:

Zagotovljeno je varovanje pravic deležnikov v študijskem procesu.

Presoja se:

a) ali je vsem študentom ob rednem izpolnjevanju obveznosti, določenih s študijskim programom, omogočeno nemoteno napredovanje in dokončanje študija;

b) ali je vsem predavateljem in drugim strokovnim delavcem zagotovljeno spoštovanje njihove avtonomije pri poučevanju in strokovnem delu ter pomoč in svetovanje pri razvijanju karierne poti;

c) obveščenost deležnikov v skladu s 7. standardom 6. člena meril.

Zunanje evalvacije šol izvaja agencija.

Mnenje o izpolnjevanju standardov kakovosti, določenih s temi merili, sprejme svet agencije.

Svet agencije vsakih pet let sprejme načrt za zunanje evalvacije šol. Na podlagi petletnega načrta vsako leto sprejme letni načrt zunanjih evalvacij šol. Načrte javno objavi.

Postopek za zunanjo evalvacijo šole se začne na njen predlog v skladu s predvidenim letnim in petletnim načrtom.

Če šola ne sproži postopka za zunanjo evalvacijo, jo po uradni dolžnosti pozove svet agencije in določi rok za oddajo vloge. Če šola vloge za zunanjo evalvacijo v tem roku ne vloži, svet agencije o tem obvesti pristojno ministrstvo.

V evalvacijskih postopkih svet agencije imenuje skupine neodvisnih strokovnjakov z najmanj tremi člani, od katerih je vsaj en tuji strokovnjak in en študent.

Tuji strokovnjaki so evalvatorji tujih agencij, vpisanih v register EQAR (European Quality Assurance Register for Higher Education), ali strokovnjaki s področja presoje kakovosti v visokem in višjem šolstvu.

Kandidate za strokovnjake agencije in strokovnjake izobražuje agencija.

V sodelovanju z agencijo skupina strokovnjakov opravi obisk šole. Napovedan mora biti najmanj petnajst dni vnaprej. Šola mora skupini strokovnjakov omogočiti učinkovito delo in predložiti vso dokumentacijo, ki jo zahteva za presojo.

Presoja skupine strokovnjakov je neodvisna. Ugotovitve so razvidne iz evalvacijskega poročila, ki mora biti napisano na predpisanem obrazcu, po področjih presoje iz meril ob upoštevanju vseh standardov kakovosti in določil za njihovo presojo ter zakonskih določb.

Vloga za zunanjo evalvacijo mora biti pripravljena v skladu z ZViS in temi merili. Izpolnjena mora biti v elektronski obliki na z merili predpisanem obrazcu in elektronsko podpisana s kvalificiranim digitalnim potrdilom (SIGEN-CA, AC-NLB, HALCOM-CA, POSTAR-CA, SIGOV-CA). Šola mora potrdilo poprej registrirati v varnostni shemi. Priloge se pripnejo na elektronski obrazec v elektronski obliki.

Priloge za evalvacijo so:

1. ustanovitveni akt šole;

2. strateški načrt šole;

3. poslovnik kakovosti šole ali drug ustrezen dokument;

4. samoevalvacijsko poročilo za zadnje zaključeno samoevalvacijsko obdobje in dokument, iz katerega je razvidno uresničevanje nalog na podlagi izsledkov iz samoevalvacijskega poročila za zadnje zaključeno samoevalvacijsko obdobje ter načrt ukrepov za prihodnje samoevalvacijsko obdobje;

5. kadrovske preglednice in dokazila o kakovosti predavateljev – imenovanja predavateljev v naziv ter soglasja Strokovnega sveta RS za poklicno in strokovno izobraževanje;

6. načrt šole za izobraževanje ali usposabljanje predavateljev in drugih strokovnih delavcev;

7. poročilo šole o strokovnem, razvojnem oziroma umetniškem delu izvajalcev študijskih programov v zadnjih petih letih;

8. načrt šole za izobraževanje, izpopolnjevanje znanja ali usposabljanje nepedagoških delavcev;

9. finančni načrt oziroma ustrezen dokument (npr. letni delovni načrt) za naslednje akreditacijsko obdobje oziroma obdobje, za katerega je sklenjena pogodba s pristojnim ministrstvom;

10. poročilo o razvoju knjižnične dejavnosti od zadnje akreditacije;

11. seznam evidenc, ki jih vodi šola.

Prilog pod 6., 7., 8. in 10. točko ni treba priložiti, če so načrti in poročila vsebovani v samoevalvacijskem poročilu šole.

Vloga je v slovenskem jeziku. Če so priloge v tujem jeziku, lahko agencija od šole zahteva, da predloži prevod dela ali vseh prilog. V spornih primerih pa agencija od šole zahteva overjen prevod.

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je treba povzetek vloge kot prilogo oddati tudi v angleškem jeziku, če je to potrebno za objektivno presojo.

Vloga se vloži pri agenciji. Agencija vlogo obravnava v skladu s sprejetim letnim načrtom.

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka so postopki za izredno evalvacijo prednostni.

Postopek za zunanjo evalvacijo šole se začne z vložitvijo vloge šole v skladu s sprejetim načrtom zunanjih evalvacij šol, nadaljuje z zunanjo evalvacijo oziroma obiskom šole ter konča s sprejetjem mnenja o izpolnjevanju standardov kakovosti, predpisanih s temi merili.

Število članov v skupini strokovnjakov ter število dni posameznega obiska agencija določi glede na velikost šole, razvejenost njenih dejavnosti ter število študijskih programov, ki jih izvaja. Temelj za zunanjo evalvacijo je samoevalvacijsko poročilo.

Skupina strokovnjakov opravi obisk šole, na katerem podrobneje in poglobljeno presoja izpolnjevanje standardov kakovosti. Svoje ugotovitve predstavi šoli zadnji dan obiska. Šola se lahko po predstavitvi ugotovitev v roku petih delovnih dni pisno izreče o njih oziroma pojasni stanje. Skupina strokovnjakov morebitne utemeljene pripombe šole upošteva pri pripravi evalvacijskega poročila.

Skupina strokovnjakov pripravi evalvacijsko poročilo na podlagi presoje samoevalvacijskega poročila šole, vloge s prilogami in morebitne druge dokumentacije, ki jo zahteva na obisku, ter ugotovitev na obisku. Evalvacijsko poročilo vsebuje presojo izpolnjevanja meril po področjih presoje in standardih kakovosti za zunanjo evalvacijo šole.

Evalvacijsko poročilo se pošlje šoli v pripombe. Če šola pripomb v enem mesecu od njegovega prejetja ne da, evalvacijsko poročilo postane končno. Če pripombe da, skupina strokovnjakov v enem mesecu od njihovega prejema pripravi končno evalvacijsko poročilo, v katerem se opredeli do vseh pripomb.

Samoevalvacijsko poročilo, pripombe šole iz prejšnjega odstavka in končno evalvacijsko poročilo skupine strokovnjakov se predložijo svetu agencije v enem mesecu od priprave končnega evalvacijskega poročila. Svet agencije v treh mesecih od prejema dokumentacije odloči o zunanji evalvaciji šole, pri čemer ne upošteva morebitnih pripomb ali novih dokazil šole, poslanih agenciji po izdaji končnega evalvacijskega poročila.

Pobudo za začetek postopka izredne evalvacije lahko poleg agencije dajo ustanovitelji, ministrstvo, pristojno za višje šolstvo, študenti ali drugi deležniki, kadar upravičeno sumijo, da gre za večje kršitve pri delovanju šole.

O izvedbi izredne evalvacije šole odloči svet agencije.

Postopek izredne evalvacije šole poteka po enakem postopku kot zunanja evalvacije šole z naslednjimi izjemami:

a) postopek začne agencija na lastno pobudo ali na podlagi prejete pobude za izvedbo izredne evalvacije, kadar upravičeno sumi o večjih pomanjkljivostih oziroma neskladnostih pri delovanju šole oziroma sistemu zagotavljanja kakovosti šole;

b) pred uvedbo postopka agencija:

– pozove šolo, da se izjasni o navedbah v prejeti pobudi, ne da bi razkrila identiteto prijavitelja; šola se lahko o tem izjasni v enem mesecu od prejema poziva; in

– posreduje pobudo za izredno evalvacijo in odgovor šole v mnenje ministrstvu, pristojnemu za višje šolstvo.

c) po pridobitvi odgovora šole in mnenja ministrstva svet agencije sprejme odločitev o izvedbi izredne evalvacije. S sklepom o začetku postopka izredne evalvacije agencija seznani šolo ter sklep javno objavi na svoji spletni strani; pritožba zoper sklep ni mogoča. Šolo pozove, da izpolni obrazec za vlogo in mu priloži priloge, ki se zahtevajo pri zunanji evalvaciji šole.

Tudi če šola ne predloži dokumentacije iz točke c tega člena, svet agencije imenuje skupino strokovnjakov in postopek nadaljuje. Svet agencije lahko sprejme odločitev o izvedbi izredne evalvacije tudi brez pridobitve odgovora šole in mnenja ministrstva.

Svet agencije:

– sprejme mnenje, da šola izpolnjuje standarde kakovosti, določene s temi merili,

– sprejme mnenje, da so pri izpolnjevanju standardov kakovosti, določenih s temi merili, ugotovljene večje pomanjkljivosti ali neskladnosti pri delovanju šole, ter ji naloži rok za njihovo odpravo,

– sprejme mnenje, da šola ne izpolnjuje standardov kakovosti, določenih s temi merili, kadar gre za večje pomanjkljivosti ali neskladnosti pri delovanju šole v celotnem obdobju od zadnje evalvacije oziroma ustanovitve. V tem primeru predlaga ministrstvu, da uvede postopek ponovne akreditacije v skladu s 5. točko 26. člena Zakona o višjem strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št. 86/04 in 100/13; v nadaljevanju: ZVSI).

Po poteku roka iz druge alineje prejšnjega odstavka svet agencije ponovno opravi evalvacijo, na podlagi katere lahko sprejme mnenje, da šola izpolnjuje predpisane standarde kakovosti, določene s temi merili, ali pa sprejme mnenje, da šola ne dosega predpisanih standardov, določenih s temi merili, če ponovno ugotovi večje pomanjkljivosti ali neskladnosti pri delovanju šole ali sistema zagotavljanja njene kakovosti. Če ponovno ugotovi večje pomanjkljivosti ali neskladnosti, predlaga ministrstvu, da uvede postopek ponovne akreditacije v skladu s 5. točko 26. člena ZVSI.

Svet agencije lahko na podlagi izredne evalvacije šole:

– sprejme mnenje, da šola izpolnjuje standarde kakovosti, določene s temi merili,

– sprejme mnenje, da so pri izpolnjevanju standardov kakovosti, določenih s temi merili, ugotovljene večje pomanjkljivosti ali neskladnosti pri delovanju šole, ter ji naloži rok za njihovo odpravo,

– sprejme mnenje, da šola ne izpolnjuje standardov kakovosti, določenih s temi merili, kadar gre za večje pomanjkljivosti ali neskladnosti pri delovanju šole v celotnem obdobju od zadnje evalvacije oziroma ustanovitve. V tem primeru predlaga ministrstvu, da uvede postopek ponovne akreditacije v skladu s 5. točko 26. člena ZVSI.

Po poteku roka za odpravo ugotovljenih večjih pomanjkljivosti ali neskladnosti iz druge alineje prvega odstavka tega člena svet agencije postopa in odloča tako, kot je določeno v drugem odstavku 19. člena.

Večje pomanjkljivosti oziroma neskladnosti so ugotovljene takrat, kadar šola ne izpolnjuje zakonskih določb ali standardov kakovosti iz teh meril. Zaviralno vplivajo na kakovost šole in so take narave, da po presoji skupine strokovnjakov oziroma sveta agencije njihovih posledic ni mogoče odpraviti v obdobju treh mesecev.

Mednje spadajo predvsem:

1. delovanje šole:

– neustrezni viri za praktično izobraževanje študentov v delovnem okolju,

– neustrezno priznavanje praktičnega izobraževanja,

– notranja organiziranost šole, ki ne zagotavlja uresničevanja pravic in obveznosti vseh deležnikov,

– onemogočanje delovanja ali razvijanja notranjega sistema kakovosti, kulture kakovosti in sklenitve kroga kakovosti;

2. kadri:

– strokovno in številčno pomanjkljiva kadrovska zasedba,

– nezagotavljanje strokovnega razvoja kadrov ter pedagoškega razvoja predavateljev in drugih strokovnih delavcev;

3. študenti:

– neupoštevanje raznolikosti in potreb študentov,

– onemogočanje sodelovanja študentov pri samoevalvaciji šole;

4. materialne razmere:

– neustrezne knjižnične storitve,

– izvajanje študija na neprimerni lokaciji (v neprimernih prostorih z neustrezno opremo, ki niso bili akreditirani);

5. notranje zagotavljanje in izboljševanje kakovosti študijskega programa:

– neustreznost evalvacije študijskega programa in samoevalvacijskega poročila o tem;

6. izvajanje študijskega programa:

– nezadostno (premajhno) število ur izvajanja študijskega programa (predavanj, vaj in praktičnega izobraževanja),

– neprimeren način izvajanja študijskega programa, kadar je študentom onemogočeno pridobivanje s študijskim programom določenih kompetenc oziroma učnih izidov,

– neustrezno praktično izobraževanje študentov.

Kadar svet agencije sprejme mnenje, da so pri izpolnjevanju standardov kakovosti, določenih s temi merili, ugotovljene večje pomanjkljivosti ali neskladnosti, šoli naloži rok za njihovo odpravo. Šola mora v dveh mesecih po prejetju mnenja sveta agencije izdelati načrt za odpravo neskladnosti oziroma večjih pomanjkljivosti, navedenih v mnenju. Načrt mora vsebovati ukrepe in z njimi povezane naloge za odpravo neskladnosti oziroma večjih pomanjkljivosti, nosilce za izvedbo ukrepov in nalog ter natančne roke za njihovo izvedbo, pri čemer mora šola upoštevati roke, ki ji jih z mnenjem naloži svet agencije. Šola mora v obdobju do vnovične evalvacije sproti obveščati agencijo o opravljenih nalogah iz načrta.

Svet agencije sprejeto mnenje posreduje šoli, ki ima možnost, da se nanj odzove v roku 30 dni od prejema.

Svet agencije sprejeto mnenje in morebiten odziv šole pošlje ministrstvu, pristojnemu za višje šolstvo.

Z dnem začetka veljavnosti teh meril prenehajo veljati Merila za zunanjo evalvacijo višjih strokovnih šol (Uradni list RS, št. 9/11; v nadaljevanju: prejšnja merila).

Vloge, vložene pred začetkom veljavnosti teh meril, se obravnavajo v skladu s prejšnjimi merili.

Ta merila začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Uradni list RS, št. 21/2018 z dne 30. 3. 2018

910. Merila za zunanjo evalvacijo višjih strokovnih šol, stran 3106.