Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
o razglasitvi Zakona o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (ZSICT)
Razglašam Zakon o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (ZSICT), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 22. marca 2018.
Št. 003-02-3/2018-16
Ljubljana, dne 30. marca 2018
Borut Pahor l.r.
O SODNIH IZVEDENCIH, SODNIH CENILCIH IN SODNIH TOLMAČIH (ZSICT)
I. poglavje SPLOŠNE DOLOČBE
(1) Ta zakon ureja status sodne izvedenke oziroma sodnega izvedenca (v nadaljnjem besedilu: sodni izvedenec), sodne cenilke ali sodnega cenilca (v nadaljnjem besedilu: sodni cenilec) in sodne tolmačke oziroma sodnega tolmača (v nadaljnjem besedilu: sodni tolmač), pogoje in postopek imenovanja ter razrešitve, pristojnosti in način delovanja Strokovnega sveta za sodno izvedenstvo, sodno cenilstvo in sodno tolmačenje (v nadaljnjem besedilu: Strokovni svet), vodenje imenikov in evidenc, disciplinsko odgovornost in postopek, strokovno izpopolnjevanje, preizkuse strokovnosti, plačilo za opravljeno delo in druga vprašanja, ki se nanašajo na področje sodnega izvedenstva, sodnega cenilstva in sodnega tolmačenja.
(2) Šteje se, da se sodno tolmačenje nanaša tudi na prevajanje, če s tem zakonom ni določeno drugače.
(1) Sodni izvedenci so osebe, imenovane za neomejen čas s pravico in dolžnostjo, da sodišču na njegovo zahtevo podajo izvid in mnenje glede strokovnih vprašanj, za katera tako določa zakon ali glede katerih sodišče meni, da mu je pri njihovi presoji potrebna pomoč strokovnjaka.
(2) Sodni cenilci so osebe, imenovane za neomejen čas s pravico in dolžnostjo, da sodišču na njegovo zahtevo podajo izvid o gospodarskih lastnostih stvari ali pravice ter cenitev njene vrednosti oziroma vrednosti na njej povzročene škode.
(3) Sodni tolmači so osebe, imenovane za neomejen čas s pravico in dolžnostjo, da na zahtevo sodišča tolmačijo na narokih oziroma prevajajo listine.
(4) Sodnemu izvedencu, sodnemu cenilcu ali sodnemu tolmaču preneha status v primerih in pod pogoji, ki jih določa ta zakon.
(1) Sodni izvedenec ali sodni cenilec se sme sklicevati na ta status:
– kadar daje izvide, mnenja in cenitve na zahtevo sodišča v sodnem postopku,
– kadar daje izvide, mnenja in cenitve na zahtevo upravnega organa v upravnem postopku ali
– če drug zakon ali uredba določa njihovo delovanje.
(2) Sodni tolmač se sme sklicevati na ta status:
– kadar zagotavlja tolmačenja in prevode na zahtevo sodišča ali drugega državnega organa,
– kadar zagotavlja tolmačenja in prevode na zahtevo stranke zaradi uveljavljanja njenih pravic,
– če drug zakon ali uredba določa njihovo delovanje.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se sme sodni izvedenec ali sodni cenilec sklicevati na ta status tudi v drugih primerih, če:
– je član društva, ki deluje na področju sodnega izvedenstva ali cenilstva, in
– je društvo pridobilo status društva, ki deluje v javnem interesu, in
– je v aktih društva opredeljen učinkovit nadzor nad njegovim delom.
V primerih sklicevanja na status po tem odstavku se glede nadzora nad njegovim delom uporabljajo društvena pravila, nadzor pa izvaja društvo. O izvedenem nadzoru in ukrepih mora društvo do konca marca v posameznem koledarskem letu poročati Strokovnemu svetu.
(1) Sodne izvedence, sodne cenilce in sodne tolmače na podlagi javnega poziva imenuje minister, pristojen za pravosodje (v nadaljnjem besedilu: minister), za določeno strokovno področje in podpodročje izvedenskega ali cenilskega dela oziroma za tolmačenje govorjene in pisane besede iz določenega jezika ali v določen jezik ter za slovenski znakovni jezik.
(2) Ministrstvo, pristojno za pravosodje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), dvakrat v koledarskem letu objavi poziv k predložitvi vlog za imenovanje sodnih izvedencev, sodnih cenilcev in sodnih tolmačev. Poziv se objavi glede na potrebe na posameznem strokovnem področju in podpodročju izvedenskega ali cenilskega dela oziroma glede na potrebe za posamezen tuj jezik ali slovenski znakovni jezik, ki se ugotovijo na podlagi obrazloženih predlogov predsednikov posameznih sodišč.
II. poglavje STROKOVNI SVET
(1) Najvišji strokovno usklajevalni organ na področju sodnega izvedenstva, sodnega cenilstva in sodnega tolmačenja je Strokovni svet za sodno izvedenstvo, sodno cenilstvo in sodno tolmačenje.
(2) Strokovni svet deluje po načelu strokovne in operativne avtonomnosti v skladu z določbami tega zakona in drugih predpisov, ki urejajo njegovo delovanje. Strokovni svet opravlja strokovne naloge za potrebe sodnega izvedenstva, sodnega cenilstva in sodnega tolmačenja, skrbi za naloge sodnega izvedenstva, sodnega cenilstva in sodnega tolmačenja ter sodeluje pri zagotavljanju enotnosti in varovanju integritete sodnega izvedenstva, sodnega cenilstva in sodnega tolmačenja.
(3) Članice oziroma člane (v nadaljnjem besedilu: člani) Strokovnega sveta na predlog ministra imenuje Vlada Republike Slovenije za šest let, z možnostjo vnovičnega imenovanja.
(sestava Strokovnega sveta)
(1) Strokovni svet ima petnajst članov, ki so sodni izvedenci, sodni cenilci ali sodni tolmači.
(2) Člane v Strokovni svet predlagajo strokovna združenja sodnih izvedencev, sodnih cenilcev in sodnih tolmačev. Če za določeno strokovno področje oziroma podpodročje ali jezik sodni izvedenci, sodni cenilci oziroma sodni tolmači niso povezani v strokovno združenje, člane v Strokovni svet predlagajo drugi organi ali strokovne institucije oziroma ministrstva, ki so pristojna za posamezno področje. Če je za določeno strokovno področje ali jezik predlaganih več članov in s predlagatelji ni mogoče doseči sporazuma, ima prednost predlagani član, ki ga je predlagalo društvo, ki ima pridobljen status društva, ki deluje v javnem interesu, v primeru večjega števila takšnih predlogov pa član z najdaljšim obdobjem nepretrganega obstoja statusa sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača.
(3) Minister je vezan na predloge, podane v skladu s prejšnjim odstavkom.
(4) Vsak član v Strokovnem svetu zastopa posamezen sklop strokovnih področij oziroma jezikov. Sklopi strokovnih področij in jezikov so:
– gospodarstvo,
– okolje in prostor,
– kmetijstvo in gozdarstvo,
– zdravje,
– promet,
– šport,
– kultura,
– infrastruktura,
– gradbeništvo,
– obrtna dejavnost,
– stroji in oprema,
– varnost,
– forenzika,
– sodno tolmačenje in prevodi ter
– slovenski znakovni jezik.
(5) Uvrstitev strokovnih področij in jezikov v posamezen sklop strokovnih področij in jezikov, se določi s pravilnikom, ki ga na predlog Strokovnega sveta izda minister.
(6) V Strokovnem svetu vselej sodeluje predstavnik sodstva, ki ima pravico do razprave brez pravice do glasovanja. Imenuje ga predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije izmed sodnikov sodišč prve stopnje.
(7) Član Strokovnega sveta ima po enega namestnika, ki ga nadomešča v njegovi odsotnosti. Določbe tega zakona, ki veljajo za člane Strokovnega sveta, se smiselno uporabljajo tudi za njihove namestnike. Praviloma se namestnika določi tako, da je skupaj s članom zagotovljena ustrezna uravnoteženost s strokovnimi področji ali jeziki, ki jih zajema posamezen sklop.
(8) Predsednico oziroma predsednika (v nadaljnjem besedilu: predsednik) Strokovnega sveta in njegovo namestnico oziroma namestnika izvolijo člani z dvotretjinsko večino glasov s tajnim glasovanjem za dve leti in po izteku te dobe ne more biti takoj spet izvoljen.
(pristojnosti Strokovnega sveta)
Strokovni svet ima naslednje pristojnosti:
– spremljanje sistemskih, razvojnih in strateških vprašanj s področja sodnega izvedenstva, sodnega cenilstva in sodnega tolmačenja;
– podajanje predlogov in pobud s področja sodnega izvedenstva, sodnega cenilstva in sodnega tolmačenja;
– potrditev splošnih in posamičnih smernic za izdelavo izvedenskih mnenj, cenitev in tolmačenj;
– podajanje strokovnih mnenj v postopkih imenovanja sodnih izvedencev, sodnih cenilcev in sodnih tolmačev;
– preverjanje strokovne usposobljenosti v postopkih pregleda ustreznosti potrdil o izobraževanju in izpopolnjevanju;
– podajanje strokovnih mnenj v disciplinskih in razrešitvenih postopkih;
– skrb za ustreznost nabora strokovnih področij, strokovnih podpodročij ter jezikov v imeniku sodnih izvedencev, sodnih cenilcev in sodnih tolmačev;
– ustanovitev stalnih strokovnih teles in začasnih strokovnih teles;
– imenovanje članov stalnih strokovnih teles in začasnih strokovnih teles;
– priprava letnega poročila o delu;
– zagotavljanje strokovne pomoči ministrstvu;
– opravljanje druge naloge, če tako določa zakon.
(1) Strokovni svet odloča na sejah. Kadar se na seji obravnava strokovna vsebina, mu strokovno pomoč zagotavlja ustrezno strokovno telo.
(2) Odločitve sprejema z večino glasov vseh članov. Z dvotretjinsko večino glasov vseh članov odloča o:
– ustanovitvi stalnih strokovnih teles in začasnih strokovnih teles,
– imenovanju članov stalnih strokovnih teles in začasnih strokovnih teles ter
– drugih zadevah, za katere tako določi v poslovniku.
(3) Sejo Strokovnega sveta skliče predsednik, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik. Če najmanj pet članov sveta, predsednik vrhovnega sodišča ali minister pisno zahteva sklic seje, mora sejo sklicati najpozneje v osmih dneh po prejemu zahteve.
(4) Strokovni svet na seje vedno vabi predstavnika sodstva, ki sodeluje v Strokovnem svetu, lahko pa tudi predsednika vrhovnega sodišča in ministra, ki o obravnavanih zadevah lahko podajo svoja stališča in predloge. Če je na seji obravnavana vsebina, ki jo je obravnavalo stalno ali začasno strokovno telo, se vedno vabi tudi predstavnika tega strokovnega telesa, ki lahko dodatno pojasni sprejeto stališče.
(5) Strokovni svet k obravnavanju vprašanj iz svoje pristojnosti lahko povabi predstavnike sodišč in drugih državnih organov, institucij, zbornic, strokovnih združenj, društev in drugih nevladnih organizacij, ki delujejo na posameznih področjih, povezanih z obravnavano vsebino.
(6) Administrativna, tehnična in druga dela za Strokovni svet opravlja ministrstvo.
(stalna strokovna telesa)
(1) Stalna strokovna telesa so strokovno usklajevalne skupine članov ali predstavniki strokovnih združenj, sestavljena iz sodnih izvedencev, sodnih cenilcev in sodnih tolmačev, ki Strokovnemu svetu zagotavljajo strokovno pomoč ter oblikujejo strokovna mnenja ali stališča glede vprašanj, ki zadevajo stroko.
(2) Število stalnih strokovnih teles, ki jih ustanovi in katerih članstvo določi Strokovni svet, je najmanj tolikšno in takšne vrste, kot je število in vrsta sklopov strokovnih področij, ki so zastopana v Strokovnem svetu.
(3) Posamezno stalno strokovno telo ima tri člane, ki so izmed sodnih izvedencev, sodnih cenilcev ali sodnih tolmačev imenovani do izteka obdobja imenovanja članov Strokovnega sveta z možnostjo vnovičnega imenovanja.
(4) Če za posamezno strokovno področje oziroma jezik sodni izvedenci, sodni cenilci oziroma sodni tolmači niso povezani v strokovno združenje ali če je za določeno strokovno področje ali jezik predlaganih več članov, se člane stalnega strokovnega telesa določi na način, kot je določen za predlaganje članstva v Strokovni svet.
(5) Stalno strokovno telo zagotavlja Strokovnemu svetu strokovno pomoč z določenega strokovnega področja oziroma jezika, Strokovni svet pa je vezan na njegovo mnenje.
(začasna strokovna telesa)
(1) Začasna strokovna telesa so strokovno usklajevalne skupine članov ali predstavniki strokovnih združenj, sestavljena iz sodnih izvedencev, sodnih cenilcev in sodnih tolmačev za strokovna področja oziroma jezike, glede na vsebino strokovnega vprašanja ali naloge, ki jih ustanovi Strokovni svet za obravnavo posamičnih zadev iz pristojnosti Strokovnega sveta na področju ali jeziku, kjer ni ustanovljenega stalnega strokovnega telesa.
(2) Glede imenovanja članov, dobe imenovanja, nalog in vezanosti na mnenja se uporabljajo določbe prejšnjega člena.
(prenehanje članstva v Strokovnem svetu)
(1) Članu Strokovnega sveta, stalnega ali začasnega strokovnega telesa članstvo preneha:
1. z iztekom dobe, za katero je imenovan;
2. z odstopom;
3. s prenehanjem imenovanja za sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača ali njegovo razrešitvijo;
4. če je zaradi pravnomočno izrečenega disciplinskega ukrepa v disciplinskem postopku po tem zakonu neprimeren za nadaljnje opravljanje nalog v Strokovnem svetu ali stalnem ali začasnem strokovnem telesu.
(2) Član, ki mu je prenehalo članstvo po 1. točki prejšnjega odstavka, opravlja pravice in dolžnosti člana do imenovanja novega člana.
(3) Razlog za prenehanje članstva po 2. točki prvega odstavka tega člena nastopi z dnem, ko vlada prejme pisno izjavo člana Strokovnega sveta o odstopu ali ko Strokovni svet prejme pisno izjavo člana stalnega ali začasnega strokovnega telesa o odstopu. O nastopu okoliščin prenehanja članstva člana Strokovnega sveta vlada nemudoma obvesti ministrstvo.
(4) Razlog za prenehanje članstva po 3. točki prvega odstavka tega člena nastopi z dnem dokončnosti odločbe o prenehanju oziroma z dnem pravnomočnosti odločbe o razrešitvi.
(5) Članu Strokovnega sveta preneha članstvo po 4. točki prvega odstavka tega člena z dnem, ko Vlada ugotovi, da je član zaradi pravnomočno izrečenega disciplinskega ukrepa v disciplinskem postopku po tem zakonu neprimeren za nadaljnje opravljanje nalog v Strokovnem svetu.
(6) Članu stalnega ali začasnega strokovnega telesa preneha članstvo po 4. točki prvega odstavka tega člena, ko Strokovni svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov ugotovi, da je član zaradi pravnomočno izrečenega disciplinskega ukrepa v disciplinskem postopku po tem zakonu neprimeren za nadaljnje opravljanje nalog v stalnem ali začasnem strokovnem telesu.
(7) V primerih prenehanja članstva pred iztekom dobe, za katero je član imenovan, se imenuje nadomestnega člana po postopku in pod pogoji, ki veljajo za imenovanje člana. Nadomestnemu članu preneha članstvo z iztekom dobe, za katero je bil imenovan prejšnji član.
(8) Namestniku člana preneha imenovanje iz razlogov in po postopku, ki veljajo za člana po tem členu.
(poslovnik in letno poročilo)
(1) Strokovni svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov sprejme poslovnik, s katerim natančneje uredi postopek priprave in poteka sej, način dela sveta, glasovanja, načine varovanja tajnosti podatkov, sodelovanja z drugimi organi, obveščanja javnosti in druga vprašanja izvedbene narave.
(2) Poslovnik se objavi na spletni strani ministrstva.
(3) Strokovni svet pripravi letno poročilo o delu za preteklo leto do 31. januarja tekočega leta in ga pošlje ministrstvu.
(stroški, pečat in sedež)
(1) Predsednik, njegov namestnik in člani Strokovnega sveta, stalnih strokovnih teles in začasnih strokovnih teles so upravičeni do povračila stroškov v skladu z uredbo, ki določa sejnine in povračila stroškov v javnih skladih, javnih agencijah, javnih zavodih in javnih gospodarskih zavodih.
(2) Strokovni svet ima pečat okrogle oblike. Sredi pečata je grb Republike Slovenije, v zunanjem krogu pečata je napis Republika Slovenija, Strokovni svet za sodno izvedenstvo, sodno cenilstvo in sodno tolmačenje.
(3) Sedež Strokovnega sveta je na sedežu ministrstva, ki zagotavlja tudi finančne pogoje za delo sveta.
III. poglavje PODROČJA IN SMERNICE
(strokovna in jezikovna področja)
(1) Seznam strokovnih področij in podpodročij sodno izvedenskega ali sodno cenilskega dela oziroma jezikovnih področij ter opis teh področij in podpodročij določi ministrstvo na obrazložen predlog Strokovnega sveta in ga objavi na spletni strani. Obrazložitev iz prejšnjega stavka vsebuje navedbo utemeljenosti potrebe za določitev in opis področja ter podpodročja.
(2) Za vsako strokovno oziroma jezikovno področje ali za več vsebinsko povezanih področij skupaj morajo biti pred uvrstitvijo v seznam obstoječih področij izdelane smernice.
(smernice za izdelavo izvedenskih mnenj, cenitev in tolmačenj)
(1) Ministrstvo na svoji spletni strani objavi splošne in posamične smernice za izdelavo izvedenskih mnenj, cenitev in tolmačenj, ki jih morajo sodni izvedenci, sodni cenilci in sodni tolmači upoštevati pri svojem delu.
(2) Splošne in posamične smernice ter njihove spremembe ali dopolnitve potrdi Strokovni svet na predlog ustreznega stalnega ali začasnega strokovnega telesa, ki lahko za ta namen sodeluje z ustreznim strokovnim združenjem.
(3) Splošne smernice vsebujejo enotno navedbo strukture, navodil in napotkov za izdelavo izvedenskih mnenj in cenitev ter za tolmačenje.
(4) Posamične smernice vsebujejo zlasti napotke in navodila za izdelavo izvedenskih mnenj in cenitev na posameznih strokovnih področjih ali podpodročjih, metode in sredstva, ki jih sodni izvedenec ali sodni cenilec pri izdelavi uporablja, okvirna področja in vsebine, ki so za izdelavo lahko pomembne, in strukturo izvedenskega mnenja glede na posamezno strokovno področje ali podpodročje.
(5) Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov strokovnemu telesu ni treba oblikovati posamičnih smernic za izdelavo izvedenskih mnenj in cenitev na posameznih strokovnih področjih ali podpodročjih ali za potrebe tolmačenj, če bodo po njegovem mnenju v teh primerih zadoščale splošne smernice.
IV. poglavje POGOJI ZA IMENOVANJE
(1) Za sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača je lahko imenovana fizična oseba, ki:
1. ima ustrezno strokovno znanje ter praktične sposobnosti in izkušnje za določeno področje dela izvedenstva, cenilstva ali tolmačenja,
2. ima predbolonjsko univerzitetno izobrazbo ali končan bolonjski magistrski študijski program,
3. je državljan Republike Slovenije ali države članice Evropske unije ali države članice Evropskega gospodarskega prostora in aktivno obvlada slovenski jezik,
4. je poslovno sposobna,
5. je osebnostno primerna,
6. ima najmanj šest let delovnih izkušenj s področja, na katerem želi opravljati delo sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača,
7. ni bila pravnomočno obsojena za naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, zaradi katerega bi bila moralno neprimerna za opravljanje izvedenstva, cenilstva ali tolmačenja, ker bi to lahko škodovalo nepristranskemu ali strokovnemu opravljanju njenega dela ali ugledu sodišča,
8. ne opravlja dejavnosti, ki ni združljiva s sodnim izvedenstvom ali cenilstvom,
9. ni bila razrešena kot sodni izvedenec, cenilec ali tolmač po določbah tega zakona iz razloga trajnega odvzema pravice opravljati delo sodnega izvedenstva, cenilstva ali tolmačenja.
(2) Za delo sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača ni osebnostno primeren tisti, čigar delo oziroma ravnanje ne izkazuje utemeljenega pričakovanja, da bo izvedensko delo, cenitev ali tolmačenje opravljal pošteno ali vestno oziroma ne izkazuje utemeljenega pričakovanja, da bo varoval ugled in verodostojnost sodnega izvedenstva, sodnega cenilstva ali sodnega tolmačenja. Šteje se tudi, da ta pogoj ni izpolnjen, kadar še ni minilo 5 let od pravnomočnosti odločbe o razrešitvi.
(3) Izjemoma je lahko imenovana za sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača oseba, ki ima nižjo izobrazbo kot je to določeno v prvem odstavku tega člena, če zaradi neobstoja ustrezne stopnje študijskega programa v Republiki Sloveniji ni mogoče izpolniti zahtevanega pogoja izobrazbe.
(4) Oseba, ki želi biti imenovana za sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača, izkaže ustrezno strokovno znanje ter praktične sposobnosti in izkušnje z opravljenim posebnim preizkusom strokovnosti. Če oseba v enem letu po opravljenem preizkusu strokovnosti ne priseže v skladu s tem zakonom, razen če ne priseže iz razlogov, na katere sama ne more vplivati in je o tem seznanila ministrstvo, se šteje, da je oseba umaknila vlogo za imenovanje in se postopek imenovanja ustavi. V vsakem primeru se postopek imenovanja ustavi, ko pretečeta dve leti od dneva opravljenega preizkusa strokovnosti in oseba v tem obdobju ni prisegla.
(5) Minister podrobneje predpiše način imenovanja sodnih izvedencev, sodnih cenilcev in sodnih tolmačev.
(izkaznica in štampiljka)
(1) Sodni izvedenci, sodni cenilci in sodni tolmači imajo izkaznico, s katero se izkažejo pri opravljanju dela sodnega izvedenstva, sodnega cenilstva in sodnega tolmačenja.
(2) Sodni izvedenci, sodni cenilci in sodni tolmači pri opravljanju svojega dela uporabljajo štampiljko.
(3) Ministrstvo vodi evidenco o izdanih izkaznicah in štampiljkah.
(4) Za posamezno izkaznico se v evidenco vpisujejo naslednji podatki:
– osebno ime imetnika izkaznice;
– registrska številka izkaznice;
– datum izdaje;
– datum deponiranja in datum vračila izkaznice;
– razlog za deponiranje izkaznice;
– datum arhiviranja izkaznice in razlog zanj.
(5) Za posamezno štampiljko se v evidenco vpisujejo naslednji podatki:
– osebno ime imetnika štampiljke;
– datum deponiranja in datum vračila štampiljke;
– razlog za deponiranje štampiljke;
– datum arhiviranja štampiljke in razlog zanj.
(6) Podrobnejša pravila o vsebini in obliki izkaznice in štampiljke sodnega izvedenca, sodnega cenilca in sodnega tolmača določi minister s podzakonskim predpisom.
(1) V sodnem postopku mora sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač, ki ga je določilo sodišče, vedno, ko ugotovi, da za izvedbo naloge v celoti ali delno ni usposobljen, ali kadar obstajajo druge okoliščine, zaradi katerih utemeljeno pričakuje, da njegova naloga ne bo mogla biti v celoti ali delno v pomoč sodišču, na to pravočasno opozoriti sodišče.
(2) Sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač lahko pisanje sodišču pošlje tudi v elektronski obliki, če to dopuščajo pravila postopka in če pošlje pisanje na način in v obliki, ki je v skladu s pravili, ki urejajo elektronsko poslovanje v teh postopkih.
(3) Sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač lahko sodišču sporoči, da želi posredovanje pisanj po varni elektronski poti v varen elektronski predal ali na naslov za vročanje po varni elektronski poti, registriran v informacijskem sistemu sodstva, katerega naslov navede v vlogi, s katero sporoči sodišču, da želi takšen način posredovanja pisanj. Sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač, ki sodišču sporoči, da želi takšen način posredovanja pisanj, pisanje posreduje po varni elektronski poti na enak način kot stranki v postopku.
(1) Oseba, ki želi biti imenovana za sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača, mora ministrstvu poleg dokazil o izpolnjevanju pogojev za imenovanje posredovati še naslednje podatke:
– osebno ime,
– znanstveni ali strokovni naslov,
– enotno matično številko občana (EMŠO), če je nima, pa datum rojstva,
– kraj rojstva,
– poštni naslov, na katerem je dosegljiva,
– kontaktno številko telefona in kontaktni naslov elektronske pošte,
– podatke o zaposlitvi ali drugem zaposlitvenem statusu in
– navedbo strokovnega področja, podpodročja oziroma jezikovnega področja, s katerim želi biti oseba imenovana.
(2) Oseba podatke in dokazila o izpolnjevanju pogojev iz prejšnjega odstavka posreduje za potrebe pravne varnosti, postopka imenovanja, naknadnega preverjanja izpolnjevanja pogojev in postopka razrešitve.
(poseben preizkus strokovnosti)
(1) Poseben preizkus strokovnosti se opravlja pred komisijo, katere člani so:
– strokovnjaki s področja in podpodročja oziroma jezika, na katerem bo oseba opravljala izvedensko ali cenilsko delo oziroma tolmačenje,
– sodniki, državni odvetniki, državni tožilci, odvetniki ali notarji in
– uslužbenci ministrstva.
(2) Komisijo imenuje minister. Pri določanju članstva iz vrst strokovnjakov zagotavlja strokovno pomoč Strokovni svet.
(3) Člani komisije morajo imeti najmanj takšno stopnjo izobrazbe, kot se zahteva za imenovanje za sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača.
(4) Celotni preizkus se lahko opravlja največ trikrat. Če oseba, ki želi biti imenovana za sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača, v treh poskusih preizkusa ne opravi, se šteje, da ne izpolnjuje pogoja strokovnega znanja in praktičnih sposobnosti za opravljanje dela sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača.
(5) Vsebino in način opravljanja posebnega preizkusa strokovnosti predpiše minister.
(1) Sodni izvedenci, sodni cenilci in sodni tolmači so imenovani z dnem, ko pred ministrom izrečejo prisego:
– sodni izvedenci: »Prisegam pri svoji časti, da bom izvedensko delo opravljal(-a) po svoji vesti, nepristransko, v skladu s pravili znanosti in strokovnega znanja ter da bom podajal(-a) svoje izvide in mnenja natančno in popolno.«;
– sodni cenilci: »Prisegam pri svoji časti, da bom cenilsko delo opravljal(-a) po svoji vesti, nepristransko, v skladu s pravili znanosti in strokovnega znanja ter da bom podajal(-a) svoje cenitve natančno in popolno.«;
– sodni tolmači: »Prisegam, da bom svoje delo kot sodni tolmač opravljal(-a) vestno, natančno in po svojem najboljšem znanju.«.
(2) Sodni tolmači morajo v tridesetih dneh po prisegi zaradi overitve svojih podpisov in pečatov na listinah, ki so namenjene uporabi v tujini, deponirati podpise in pečate na ministrstvu.
(3) Če je za sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača na določenem strokovnem področju, podpodročju ali jezikovnem področju imenovana oseba, ki je že sodni izvedenec za drugo strokovno področje, podpodročje oziroma jezikovno področje, ne izreče vnovične prisege, za novo področje oziroma podpodročje pa je imenovana z dnem vročitve odločbe o imenovanju.
(4) Če se spremeni poimenovanje strokovnega področja, podpodročja ali jezikovnega področja oziroma je treba sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača prerazporediti v seznamu področij ali podpodročij, ministrstvo sodnemu izvedencu, sodnemu cenilcu ali sodnemu tolmaču izda ugotovitveno odločbo. Glede prisege in dneva imenovanja veljajo določbe prejšnjega odstavka.
V. poglavje VODENJE IMENIKA IN EVIDENC
(1) Ministrstvo za odločanje in vodenje postopkov po tem zakonu in za zagotavljanje pravne varnosti v postopkih pred sodišči in drugimi državnimi organi upravlja imenik sodnih izvedencev, sodnih cenilcev in sodnih tolmačev, ki obsega naslednje podatke:
– osebno ime,
– znanstveni ali strokovni naslov,
– enotno matično številko občana (EMŠO), če je nima, pa datum rojstva,
– poštni naslov, na katerem je dosegljiva,
– kontaktno številko telefona in kontaktni naslov elektronske pošte,
– podatke o zaposlitvi ali drugem zaposlitvenem statusu,
– navedbo strokovnega področja, podpodročja oziroma jezikovnega področja, za katero je oseba imenovana,
– datum imenovanja,
– poklic,
– datum in kraj rojstva in
– podatek o pravnomočno izrečenem disciplinskem ukrepu.
(2) Podatki iz imenika se za potrebe izvajanja zadev sodne uprave brezplačno zagotavljajo sodiščem.
(3) Imenik je za pravno varnost, delovanje sodišč in drugih državnih organov v sodnih in drugih postopkih ter obveščanje strank javen v delu, ki obsega naslednje podatke:
– osebno ime,
– znanstveni ali strokovni naslov,
– poštni naslov, na katerem je dosegljiv, razen če sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač izjavi, da naj se ta podatek v celoti ali delno izvzame iz javnega dela imenika,
– kontaktna številka telefona in kontaktni naslov elektronske pošte,
– podatek o zaposlitvi ali drugem zaposlitvenem statusu, razen če sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač izjavi, da naj se ta podatek v celoti ali delno izvzame iz javnega dela imenika,
– navedba strokovnega področja, podpodročja oziroma jezikovnega področja, za katero je oseba imenovana,
– datum imenovanja in
– podatek o javnem opominu, če je bil ta izrečen kot disciplinski ukrep za obdobje enega leta po pravnomočnosti odločbe, ki je bila podlaga za vpis tega podatka.
(4) Javni del imenika se objavi na spletni strani ministrstva.
(5) Za potrebe posodabljanja imenika ter vodenja ali odločanja v postopkih po tem zakonu ali drugih zakonih lahko ministrstvo pridobiva in obdeluje naslednje podatke o sodnem izvedencu, sodnem cenilcu ali sodnem tolmaču:
– podatek o stalnem in začasnem prebivališču od upravljavca centralnega registra prebivalstva;
– podatek o vpisu ali izpisu v kazensko evidenco glede kaznivih dejanj iz 7. točke prvega odstavka 16. člena tega zakona od upravljavca kazenske evidence;
– podatek o datumu smrti od upravljavca matičnega registra in
– podatek o zdravstvenem zavarovanju od upravljavca evidence o zavarovanih osebah obveznega zdravstvenega zavarovanja.
(6) Podatki o posamezniku se po izbrisu iz imenika arhivirajo. Ministrstvo zagotavlja trajno hrambo arhiviranih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
(7) Pravico do vpogleda v arhivirane podatke imenika imajo subjekti iz drugega odstavka zaradi potreb uradnih postopkov, in upravičene osebe, ki izkažejo pravni interes. Pravni interes je izkazan, če arhiviran podatek vpliva na pravice in obveznosti osebe, ki nastopa kot stranka v postopkih.
(dolžnost sporočanja podatkov)
(1) Za namene iz prejšnjega člena mora sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač pisno ali po elektronski pošti sporočiti ministrstvu vsako spremembo podatkov o poštnem naslovu, na katerem je dosegljiv, naslovu stalnega ali začasnega prebivališča, kontaktni telefonski številki ali naslovu elektronske pošte in podatkov o zaposlitvi ali drugem zaposlitvenem statusu.
(2) Sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač mora za namene iz prejšnjega odstavka posredovati pisno izjavo, da so vsi podatki, ki se v zvezi z njim vodijo v imeniku, točni, oziroma sporočiti podatke, ki so spremenjeni, in sicer do konca januarja v posameznem koledarskem letu.
(3) V roku iz prejšnjega odstavka mora sodni izvedenec, cenilec ali tolmač ministrstvu posredovati tudi pisno izjavo o delu v prejšnjem koledarskem letu (poročevalsko obdobje), ki vsebuje podatke o izvedenskih mnenjih, cenitvah oziroma prevodih ali tolmačenjih, in sicer:
– število izdelanih izvedenskih mnenj, cenitev ali prevodov oziroma opravljenih tolmačenj in njihovih dopolnitev ter
– nazive državnih organov, ki so zahtevali izvedbo njegovega dela.
(4) Če ministrstvo ne prejme pisnih izjav v predpisanem roku, sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača izbriše iz javnega dela imenika in spet vpiše v ta del imenika po posredovanju obeh zahtevanih izjav.
(5) Sodni izvedenec, sodni cenilec oziroma sodni tolmač mora za potrebe izvajanja tega zakona vsa izdelana izvedenska mnenja, cenitve oziroma prevode listin hraniti v fizični ali elektronski obliki, in sicer še najmanj pet let po njihovem nastanku.
(1) Sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač lahko enkrat v petih letih zahteva, da se ga začasno izbriše iz javnega dela imenika za obdobje, ki ne more biti krajše od treh mesecev in ne daljše od enega leta (subjektivni razlogi).
(2) V primeru objektivnih razlogov, kot je zlasti dolgotrajna bolezen ali druga okoliščina, neodvisna od volje sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača in ki je ne more preprečiti niti njegova skrbnost, lahko ta zahteva, da se ga začasno izbriše iz javnega dela imenika za obdobje, navedeno v zahtevi, vendar ne za obdobje, daljše od pet let.
(3) Obdobje mirovanja ne vpliva na njegove pravice in obveznosti, ki so povezane z njegovim statusom.
(1) Za potrebe izvajanja preizkusov in spremljanja stanja na tem področju Center za izobraževanje v pravosodju vodi evidenco posebnih preizkusov strokovnosti za sodne izvedence, sodne cenilce in sodne tolmače, ki vsebuje:
– navedbo strokovnega področja in podpodročja oziroma jezika, za katerega se opravlja posebni preizkus strokovnosti,
– zaporedno številko preizkusa,
– osebno ime osebe, ki opravlja preizkus, in naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča,
– številko spisa,
– datum in kraj rojstva,
– stopnjo in vrsto izobrazbe,
– komisijo za posebni preizkus strokovnosti,
– datum opravljanja preizkusa,
– znesek in datum plačila stroškov preizkusa ter
– uspeh pri preizkusu.
(2) Evidenca iz prejšnjega odstavka se hrani trajno.
(3) Pri izdelavi statističnih analiz se smejo osebni podatki uporabljati in objavljati tako, da identiteta osebe ni razvidna.
VI. poglavje STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE
(izobraževanja in posebni preizkusi strokovnosti)
(1) Sodni izvedenci, sodni cenilci in sodni tolmači se morajo strokovno izpopolnjevati in sproti seznanjati zlasti z novimi dognanji in metodami v stroki oziroma sodelovati na posvetovanjih in strokovnih izobraževanjih, ki jih organizira pristojni državni organ, pooblaščena organizacija, strokovno združenje ali druga strokovna institucija.
(2) Minister lahko na predlog Strokovnega sveta odredi, da morajo sodni izvedenci, sodni cenilci in sodni tolmači s posameznih strokovnih področij in podpodročij oziroma jezika v določenem roku opraviti posebne preizkuse strokovnosti. Če sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač preizkusa ne opravi, se izbriše iz javnega dela imenika in se spet vpiše v ta imenik po opravljenem preizkusu, v tem obdobju pa mora pri ministrstvu deponirati štampiljko in izkaznico.
(3) Celotni preizkus se lahko opravlja največ trikrat. Če oseba v treh poskusih preizkusa ne opravi, se šteje, da ne izpolnjuje pogoja strokovnega znanja in praktičnih sposobnosti za opravljanje dela sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača.
(načini preverjanja strokovnosti)
(1) Po preteku petih let od dneva imenovanja in po preteku vsakih nadaljnjih petih let Strokovni svet po predhodni obravnavi pri ustreznem strokovnem telesu preverja strokovnost sodnih izvedencev, sodnih cenilcev in sodnih tolmačev.
(2) Praviloma se strokovnost preverja na način predložitve dokazil o strokovnem izpopolnjevanju ter seznanitvi z novimi dognanji in metodami v stroki oziroma o sodelovanju na posvetovanjih in strokovnih izobraževanjih.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek se lahko strokovnost preverja tudi na način:
– s predlaganjem oprave posebnega preizkusa strokovnosti;
– preverjanja vestnosti izdelave treh naključno predloženih anonimiziranih prepisov izvedenskih mnenj, cenitev ali prepisov prevodov, izdelanih v minulem obdobju imenovanja;
– upoštevanja mnenj, priporočil, ocen ali drugih dokazil o strokovnem izpopolnjevanju ali
– z določitvijo drugega ustreznega načina, ki bo zagotovil preverjanje strokovnosti sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača.
(4) Po izvedenem preverjanju strokovnosti poda Strokovni svet o tem mnenje, ki ga posreduje ministru. Če iz mnenja izhaja, da sodni izvedenec, cenilec ali tolmač ne izkazuje strokovnosti, se šteje, da ne izpolnjuje pogoja strokovnega znanja in praktičnih sposobnosti za opravljanje dela sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača.
VII. poglavje DISCIPLINSKA ODGOVORNOST IN POSTOPEK
(disciplinska odgovornost)
(1) Sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač je disciplinsko odgovoren, če pri izvajanju ali v zvezi z izvajanjem dela sodnega izvedenstva, sodnega cenilstva ali sodnega tolmačenja krši določbe tega zakona oziroma drugih predpisov ali če s katerimkoli svojim ravnanjem krni ugled ali verodostojnost sodnega izvedenstva, sodnega cenilstva ali sodnega tolmačenja.
(2) Določbe tega zakona, ki urejajo disciplinsko odgovornost sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača, ne veljajo, če drug zakon ureja nadzor nad njihovim delom.
(1) V disciplinskem postopku proti sodnemu izvedencu, sodnemu cenilcu ali sodnemu tolmaču se lahko izrečejo naslednji disciplinski ukrepi:
1. Disciplinski ukrepi za lažje kršitve so:
– pisni opomin;
– javni opomin, ki se za obdobje enega leta po pravnomočnosti vpiše v javni del imenika.
2. Disciplinski ukrepi za hujše kršitve so:
– denarna kazen, ki ni manjša od 300 eurov in ne večja od 1.000 eurov;
– začasen odvzem pravice opravljati delo sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača, za obdobje, ki ni krajše od dveh in ne daljše od štirih let;
– trajen odvzem pravice opravljati sodno izvedenstvo, cenilstvo ali tolmačenje.
(2) Vedno je kot glavni ali stranski disciplinski ukrep mogoče izreči napotitev sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača na posebni preizkus strokovnosti s posameznega strokovnega ali jezikovnega področja. Za napotitev na posebni preizkus strokovnosti se uporabljajo določbe tega zakona, ki urejajo poseben preizkus strokovnosti.
(3) Ne glede na disciplinske ukrepe iz prvega odstavka tega člena se sme za lažje disciplinske kršitve izreči pisno opozorilo, če je kršitev storjena v takih olajševalnih okoliščinah, ki jih delajo posebno lahko.
Vrste disciplinskih kršitev so:
1. Lažje disciplinske kršitve:
a) dejanja, ki pomenijo kršitev ugleda ali verodostojnosti sodnega izvedenstva, sodnega cenilstva ali sodnega tolmačenja;
b) neprimerno ali žaljivo obnašanje pri opravljanju dela sodnega izvedenstva, sodnega cenilstva ali sodnega tolmačenja;
c) dejanja ali opustitev dejanj, s katerimi krši ugled ali verodostojnost sodnega izvedenstva, sodnega cenilstva ali sodnega tolmačenja;
d) neupravičen nepristop k posebnemu preizkusu strokovnosti, če ga je odredil minister;
e) neupoštevanje pravil znanosti in stroke, ki ne povzročijo hujših škodljivih posledic za stranke ali druge udeležence (lažja nevestnost);
f) sklicevanje na svoj status v zadevah, v katerih nima zakonskega pooblastila;
g) neupravičena odklonitev dela sodnega izvedenstva, sodnega cenilstva ali sodnega tolmačenja;
h) neredno opravljanje dolžnosti sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača.
2. Hujše disciplinske kršitve:
a) neupoštevanje pravil znanosti in stroke, če zaradi tega nastanejo ali bi lahko nastale hujše škodljive posledice za stranke ali druge udeležence (hujša nevestnost);
b) večkratno neredno opravljanje dolžnosti sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača;
c) ponovitev disciplinskih kršitev, za katere je sodnemu izvedencu, sodnemu cenilcu ali sodnemu tolmaču že bil pravnomočno izrečen disciplinski ukrep in je na podlagi njegovega obnašanja ali ravnanja utemeljeno sklepati, da ne bo vestno ali pošteno opravljal delo sodnega izvedenstva, sodnega cenilstva ali sodnega tolmačenja;
d) nepravočasno opozorilo sodišču, da sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač za izvedbo naloge ni v celoti ali delno usposobljen ali da obstajajo druge okoliščine, zaradi katerih je bilo mogoče utemeljeno pričakovati, da njegova naloga ne bo mogla biti v celoti ali delno v pomoč sodišču;
e) nepooblaščena uporaba ali razkrivanje oziroma razkritje zaupnih podatkov, za katere izve v zvezi z opravljanjem dela sodnega izvedenstva, sodnega cenilstva ali sodnega tolmačenja.
(izrekanje disciplinskih ukrepov)
(1) Izrečeni disciplinski ukrepi morajo biti sorazmerni s težo disciplinske kršitve.
(2) Pri izrekanju disciplinskih ukrepov se upoštevajo vse okoliščine, ki vplivajo na vrsto ukrepa in višino denarne kazni, zlasti pa teža kršitve in njene posledice, povzročena škoda, stopnja odgovornosti, prejšnje delo in vedenje osebe, zoper katero se vodi disciplinski postopek, ter morebitni prej izrečeni disciplinski ukrepi.
(3) Pri izrekanju disciplinskega ukrepa denarne kazni in določitvi roka za plačilo, ki ne sme biti krajši od enega meseca in ne daljši od šestih mesecev, se upošteva tudi premoženjsko stanje osebe, ki ji je bil izrečen disciplinski ukrep.
(začasen in trajen odvzem)
(1) Če je sodnemu izvedencu, sodnemu cenilcu ali sodnemu tolmaču izrečen začasen odvzem pravice opravljati delo sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača, se ga za čas obdobja, ki začne teči od dokončnosti izrečenega ukrepa, izbriše iz javnega dela imenika, pri ministrstvu pa mora za čas tega obdobja deponirati štampiljko in izkaznico.
(2) Če je sodnemu izvedencu, sodnemu cenilcu ali sodnemu tolmaču izrečen trajen odvzem pravice opravljati delo sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača, ga minister razreši.
(1) Za potrebe izvrševanja pristojnosti po tem zakonu ministrstvo upravlja disciplinsko evidenco, v kateri se obdelujejo naslednji podatki iz pravnomočnih odločb o izrečenih disciplinskih ukrepih:
– ime in priimek ter EMŠO sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača, če je nima, pa datum in kraj rojstva,
– številka in datum odločbe in
– izrečen disciplinski ukrep.
(2) Disciplinska evidenca se lahko upravlja v okviru upravljanja imenika sodnih izvedencev, sodnih cenilcev in sodnih tolmačev.
(3) Disciplinska evidenca se hrani trajno.
(4) Ministrstvo lahko za opravljanje nalog pravosodne uprave v disciplinsko evidenco vpogleduje ter podatke izpiše, kopira ali prepiše.
(1) Disciplinski postopek s sklepom uvede minister na obrazložen predlog predsednika sodišča, predsednika Strokovnega sveta, generalnega državnega tožilca, generalnega državnega odvetnika, varuha človekovih pravic, predsednika Odvetniške zbornice Slovenije ali po uradni dolžnosti. Zoper sklep ni dovoljena pritožba.
(2) Disciplinskega postopka, kjer se sodnemu izvedencu, sodnemu cenilcu ali sodnemu tolmaču očita lažja ali hujša nevestnost, ni mogoče uvesti pred pravnomočnostjo zadeve, v kateri je oseba opravljala delo sodnega izvedenstva, sodnega cenilstva ali sodnega tolmačenja.
(1) V disciplinskem postopku mora sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač, zoper katerega je uveden postopek, imeti možnost, da se izjavi glede kršitev, zaradi katerih se postopek vodi.
(2) V disciplinskem postopku odloča minister.
(3) Zoper odločbo ministra je dovoljen upravni spor.
(4) Podrobnejše določbe o izvedbi disciplinskega postopka predpiše minister.
(uporaba postopkovnih določb)
(1) Vsa pisanja v zvezi z disciplinskim postopkom se osebi, zoper katero je uveden disciplinski postopek, vročajo priporočeno po pošti ali po elektronski pošti, če ima oseba v postopku varen elektronski predal.
(2) V disciplinskem postopku se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, če ta zakon ne določa drugače.
(1) Če je za ugotovitev ali presojo kakšnega dejstva, ki je pomembno za disciplinski ali razrešitveni postopek, potrebno ustrezno strokovno znanje oziroma strokovna ocena, mnenje o tem poda Strokovni svet.
(2) Zahteva za podajo mnenja mora vsebovati navedbo okoliščin, dejstev in vprašanj, do katerih se mora opredeliti Strokovni svet, ter rok za predložitev mnenja.
(3) Strokovni svet lahko za potrebe oblikovanja mnenja ustanovi začasno strokovno telo po določbah tega zakona ali sodeluje s stalnim strokovnim telesom.
(4) Minister je pri svoji odločitvi vezan na mnenje Strokovnega sveta.
(1) Če je uveden disciplinski postopek zaradi kršitev, zaradi katerih se sme izreči ukrep začasnega ali trajnega odvzema pravice opravljati sodno izvedenstvo, sodno cenilstvo ali sodno tolmačenje, lahko minister sodnemu izvedencu, sodnemu cenilcu ali sodnemu tolmaču izreče začasno prepoved opravljati sodno izvedenstvo, sodno cenilstvo ali sodno tolmačenje (suspenz).
(2) Začasna prepoved lahko traja do konca disciplinskega postopka, vendar največ eno leto, suspendirani sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač pa mora pri ministrstvu za obdobje začasne prepovedi deponirati štampiljko in izkaznico.
(1) Pregon disciplinskih kršitev zastara v dveh letih od dneva kršitve.
(2) Če ima očitana disciplinska kršitev tudi znake kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti ali na predlog, zastara pregon v enakem roku, kot ga določa zakon za zastaranje pregona za kaznivo dejanje.
(3) Če gre za očitek disciplinske kršitve lažje ali hujše nevestnosti, kjer disciplinskega postopka ni mogoče uvesti pred pravnomočnostjo zadeve, v kateri je oseba opravljala delo sodnega izvedenstva, sodnega cenilstva ali sodnega tolmačenja, začne zastaralni rok teči s trenutkom pravnomočnosti te zadeve.
(4) Zastaranje pregona disciplinske kršitve pretrga vsako opravilo v disciplinskem postopku.
(5) Izvršitev disciplinskega ukrepa zastara v dveh letih od pravnomočnosti odločbe, s katero je bil ukrep izrečen.
(6) V vsakem primeru pregon disciplinske kršitve zastara, ko preteče dvakrat toliko časa, kolikor je določeno za zastaranje pregona, izvršitev disciplinskega ukrepa pa, ko preteče dvakrat toliko časa, kolikor je določeno za zastaranje izvršitve disciplinskega ukrepa.
Glede opredelitve obsega, višine in povrnitve stroškov, nastalih v okviru disciplinskega postopka, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek.
VIII. poglavje PRENEHANJE, RAZREŠITEV, IZBRIS IN SUSPENZ
(1) Minister ugotovi prenehanje imenovanja za sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača, če ta poda pisno izjavo, da ne želi več opravljati sodnega izvedenstva, sodnega cenilstva ali sodnega tolmačenja.
(2) Šteje se, da razlog nastopi, ko izjavo prejme ministrstvo.
(3) Z dnem vročitve odločbe o prenehanju imenovanja se sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač ne sme več sklicevati na svoj status, ki ga je imel kot sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač, že prevzeta dela in naloge pa sme dokončati brez sklicevanja na status.
(1) Minister sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača razreši:
1. če je bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje v zvezi z opravljanjem dela sodnega izvedenstva, sodnega cenilstva ali sodnega tolmačenja;
2. če je bil pravnomočno obsojen za naklepno kaznivo dejanje na kazen najmanj šestih mesecev zapora;
3. če mu je v pravnomočno zaključenem disciplinskem postopku trajno odvzeta pravica opravljati delo sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača;
4. če ne izpolnjuje več pogojev za imenovanje.
(2) Z dnem vročitve odločbe o razrešitvi se sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač ne sme več sklicevati na svoj status, ki ga je imel kot sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač, že prevzeta dela in naloge pa sme dokončati brez sklicevanja na status.
(3) Sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač, ki je razrešen, mora ministrstvu oddati svojo izkaznico in štampiljko.
(4) Minister v predpisu iz petega odstavka 16. člena tega zakona predpiše način razrešitve sodnih izvedencev, sodnih cenilcev in sodnih tolmačev.
(izbris iz javnega dela imenika)
(1) Če je zoper sodnega izvedenca, sodnega cenilca oziroma sodnega tolmača vložen obtožni akt zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti in za katero je mogoče izreči kazen zapora več kot dve leti, ga ministrstvo najpozneje v treh dneh po seznanitvi s pravnim dejstvom izbriše iz javnega dela imenika.
(2) Vnovičen vpis v javni del imenika se opravi po prenehanju razlogov, zaradi katerih je bil opravljen izbris.
(3) O pravnih dejstvih iz prejšnjih odstavkov mora državno tožilstvo, ki je obtožni akt vložilo, nemudoma ali najpozneje v treh dneh po nastanku teh dejstev obvestiti ministrstvo. Obvestilo šteje kot naloga državnotožilske uprave.
(1) Če je zoper sodnega izvedenca, sodnega cenilca oziroma sodnega tolmača uveden kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti in za katero je mogoče izreči kazen zapora več kot dve leti, minister sodnemu izvedencu, sodnemu cenilcu oziroma sodnemu tolmaču začasno prepove opravljati delo sodnega izvedenstva, cenilstva ali tolmačenja.
(2) Začasna prepoved traja do pravnomočnosti odločbe, s katero se konča kazenski postopek, suspendirani sodni izvedenec, cenilec ali tolmač pa mora pri ministrstvu za čas obdobja začasne prepovedi deponirati štampiljko in izkaznico.
(3) Zoper odločbo o začasni prepovedi opravljanja dela je dovoljeno sprožiti upravni spor v osmih dneh od njene vročitve. O tožbi sodišče odloča prednostno.
(4) O pravnih dejstvih iz prvega ali drugega odstavka mora pristojno sodišče nemudoma ali najpozneje v treh dneh po nastanku teh dejstev obvestiti ministrstvo. Obvestilo šteje kot naloga sodne uprave.
IX. poglavje PLAČILO ZA OPRAVLJENO DELO
(pravica do plačila za opravljeno delo)
(1) Sodni izvedenec, sodni cenilec in sodni tolmač imajo pravico do plačila za opravljeno izvedensko in cenilsko delo oziroma delo tolmača in pravico do povrnitve stroškov, ki so jih imeli v zvezi z izvedenskim in cenilskim delom oziroma delom tolmača.
(2) Če sodni izvedenec, sodni cenilec oziroma sodni tolmač izvida oziroma mnenja, cenitve oziroma prevoda ne izdela v roku, ki mu ga določi sodišče ali drug državni organ, se mu znesek plačila zniža za en odstotek za vsak dan zamude, vendar skupno največ za 50 odstotkov, razen če sodni izvedenec, sodni cenilec oziroma sodni tolmač izkaže, da je do prekoračitve roka prišlo iz upravičenih razlogov.
(3) Šteje se, da nagrada za delo sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača, kot je plačilo za opravljeno delo poimenovano v drugih predpisih, pomeni plačilo za opravljeno delo sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača.
(4) Minister predpiše višino plačila za opravljeno delo ter povrnitev stroškov iz prvega odstavka tega člena.
X. poglavje POSREDOVANJE PODATKOV
(dolžnost posredovanja podatkov)
(1) Upravljavci uradnih evidenc, registrov, javnih knjig, zbirk osebnih podatkov in drugih varovanih podatkov morajo sodnim izvedencem, sodnim cenilcem in sodnim tolmačem brezplačno in nemudoma, najpozneje pa v osmih dneh od prejema zahteve, posredovati podatke, ki jih potrebujejo za izdelavo izvedenskega mnenja ali cenitve oziroma tolmačenja ali prevoda na podlagi priložene odredbe ali sklepa sodišča oziroma upravnega organa za izdelavo izvedenskega mnenja ali cenitve oziroma odredbe za tolmačenje ali prevod.
(2) Potrebne podatke morajo brezplačno in v najkrajšem možnem roku posredovati tudi osebe zasebnega sektorja, pod pogojem, da je ta obveznost izrecno navedena v odredbi ali sklepu sodišča oziroma upravnega organa.
XI. poglavje PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(imenovanje članov Strokovnega sveta)
(1) Upravičeni predlagatelji predlagajo člane in namestnike članov Strokovnega sveta iz 6. člena tega zakona v enem mesecu po uveljavitvi tega zakona.
(2) Vlada Republike Slovenije imenuje člane in namestnike članov Strokovnega sveta v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
(1) Konstitutivno sejo Strokovnega sveta v 15 dneh po imenovanju skliče najstarejši član.
(2) Strokovni svet sprejme poslovnik o svojem delu in ustanovi stalna strokovna telesa najpozneje do začetka uporabe tega zakona.
Strokovni svet izdela letno poročilo o delu za prvo naslednje leto po letu, v katerem je bil ustanovljen.
(opisi področij in smernice)
Za strokovna področja in podpodročja sodnega izvedenskega ali sodnega cenilskega dela oziroma za jezikovna področja se opisi, splošne oziroma posamične smernice sprejmejo in objavijo na spletni strani ministrstva v dveh letih po začetku uporabe tega zakona.
(dolžnost sporočanja podatkov)
Sodni izvedenci, sodni cenilci oziroma sodni tolmači morajo pisno izjavo o delu iz tretjega odstavka 23. člena tega zakona prvič posredovati do konca januarja 2020 za koledarsko leto 2019.
(dokončanje že začetih postopkov)
(1) Postopki imenovanj ali razrešitev sodnih izvedencev, sodnih cenilcev in sodnih tolmačev, ki so se začeli pred uporabo tega zakona, se končajo po dosedanjih predpisih.
(2) V primerih iz četrtega odstavka 16. člena tega zakona začne obdobje enega oziroma dveh let teči z dnem začetka uporabe tega zakona.
(uporaba določb o disciplinski odgovornosti)
Določbe o disciplinski odgovornosti in postopku se lahko uporabljajo le za kršitve, ki so nastale po začetku uporabe tega zakona.
(izdaja podzakonskih predpisov)
Podzakonski predpisi, določeni s tem zakonom, se izdajo v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
(prenehanje veljavnosti in uporaba predpisov)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati:
– Pravilnik o sodnih izvedencih in cenilcih (Uradni list RS, št. 88/10, 1/12, 35/13 in 50/15);
– Pravilnik o sodnih tolmačih (Uradni list RS, št. 88/10, 1/12, 35/13 in 50/15) in
– Pravilnik o zagotovitvi sredstev za strokovno izpopolnjevanje sodnih izvedencev in sodnih cenilcev (Uradni list RS, št. 87/05).
(2) Podzakonski predpisi iz prejšnjega odstavka se uporabljajo do uveljavitve podzakonskih predpisov po tem zakonu.
(prenehanje veljavnosti in uporaba zakonov)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati 12. poglavje ter 84. člen, 85. člen, 86. člen, 87. člen, 88. člen, 89. člen, 90. člen, 91. člen, 92. člen, 93. člen, 94. člen, 95. člen, 95.a člen in 96. člen Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 96/09, 86/10 – ZJNepS, 33/11, 75/12 – ZSPDSLS-A, 63/13 in 17/15).
(2) Določbe zakona iz prejšnjega odstavka se uporabljajo do začetka uporabe tega zakona.
Vlada v dveh letih od uporabe tega zakona skupaj s Strokovnim svetom poroča Državnemu zboru Republike Slovenije o doseganju ciljev prenove sodnega izvedenstva, sodnega cenilstva in sodnega tolmačenja, o ustreznosti vključevanja stroke in regulacije strokovnih vprašanj s tega področja ter o potrebi po ustanovitvi zbornice.
(izrazi v drugih zakonih)
Kjer se drug zakon ali uredba pri določitvi delovanja sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača sklicuje na njegovo imenovanje v skladu z zakonom, ki ureja sodišča, se šteje, da gre za sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača, imenovanega po tem zakonu.
(uveljavitev in začetek uporabe)
Ta zakon začne veljati tri mesece po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2019, razen določb 5., 6., 7., 8., 9., 10., 11., 12. in 13. člena, ki se uporabljajo z dnem uveljavitve tega zakona.
Št. 740-03/18-1/20
Ljubljana, dne 22. marca 2018
EPA 2530-VII
dr. Milan Brglez l.r.
