Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije (ZSKZDČEU-1B)
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije (ZSKZDČEU-1B), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 22. marca 2018.
Št. 003-02-3/2018-15
Ljubljana, dne 30. marca 2018
Borut Pahor l.r.
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O SODELOVANJU V KAZENSKIH ZADEVAH Z DRŽAVAMI ČLANICAMI EVROPSKE UNIJE (ZSKZDČEU-1B)
1. člen
V Zakonu o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije (Uradni list RS, št. 48/13 in 37/15) se v drugem odstavku 1. člena v 1. točki točka b) spremeni tako, da se glasi:
»b) odločb sodišč ali drugih pristojnih organov, s katerimi se izda oziroma potrdi evropski preiskovalni nalog,«.
V četrtem odstavku 2. člena se:
– v napovednem stavku besedilo »odločb sodišč ali drugih pristojnih organov za pridobitev predmetov, dokumentov in podatkov za uporabo v kazenskih postopkih ter postopkih za prekrške« nadomesti z besedilom »odločb sodišč ali drugih pristojnih organov, s katerimi se izda evropski preiskovalni nalog«;
– 12. točka spremeni tako, da se glasi:
»12. Direktivo Evropskega Parlamenta in Sveta 2014/41/EU z dne 3. aprila 2014 o evropskem preiskovalnem nalogu v kazenskih zadevah (UL L 130, 1. 5. 2014, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2014/41/EU);«.
V 3. členu se za besedilom »9.,« doda besedilo »9.a,«.
7. člen se spremeni tako, da se glasi:
Če ni s tem zakonom določeno drugače, stroške, ki nastanejo pri izvajanju določb tega zakona na ozemlju Republike Slovenije, krijejo državni organi in drugi nosilci javnih pooblastil, ki so pristojni za vodenje postopkov in izvrševanje ukrepov po notranjem pravu Republike Slovenije.«.
56. in 57. člen se črtata.
Naslov 8. poglavja se spremeni tako, da se glasi:
»8. poglavje Priznanje in izvrševanje evropskega preiskovalnega naloga«.
58. člen se spremeni tako, da se glasi:
To poglavje določa pravila, po katerih organ, ki je pristojen za odreditev preiskovalnega ukrepa oziroma dejanja v skladu z zakonom, ki ureja kazenski postopek ali postopek za prekrške, prizna evropski preiskovalni nalog, ki ga je izdal ali potrdil pristojni odreditveni pravosodni organ države članice zaradi izvedbe enega ali več preiskovalnih ukrepov oziroma dejanj v Republiki Sloveniji za namene kazenskih postopkov in postopkov za prekrške.«.
59. člen se spremeni tako, da se glasi:
Izrazi, uporabljeni v tem poglavju, imajo naslednji pomen:
– »evropski preiskovalni nalog« je odločba, ki jo izda ali potrdi pristojni odreditveni pravosodni organ države članice zaradi izvedbe enega ali več preiskovalnih ukrepov oziroma dejanj v drugi državi članici za uporabo v kazenskih postopkih ter postopkih za prekrške;
– »preiskovalni ukrepi oziroma dejanja« so vsi ukrepi in dejanja, določeni v zakonu, ki ureja kazenski postopek ali postopek za prekrške, za pridobitev dokazov za namene kazenskih postopkov ali postopkov za prekrške,vključno s prikritimi preiskovalnimi ukrepi in formalnimi preiskovalnimi dejanji.«.
V 60. členu se beseda »dokazni« nadomesti z besedo »preiskovalni«.
61. člen se spremeni tako, da se glasi:
(1) Po določbah tega poglavja pristojni organ iz 64. člena tega zakona prizna oziroma izvrši evropski preiskovalni nalog, če je ta izdan zaradi izvedbe enega ali več preiskovalnih ukrepov oziroma dejanj, ki so v državi izdajateljici potrebni za namene kazenskih postopkov ter postopkov za prekrške.
(2) Določbe tega poglavja se ne uporabljajo za ukrepe iz 53. in 54. člena tega zakona.
(3) Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena pristojni organ iz 64. člena tega zakona prizna oziroma izvrši evropski preiskovalni nalog, če se nanaša na dokaze, ki so bili pridobljeni že pred izdajo evropskega preiskovalnega naloga.«.
62. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Razlogi za zavrnitev priznanja in izvršitve
(1) Priznanje in izvršitev evropskega preiskovalnega naloga se zavrne, če:
– bi bila izvršitev v nasprotju s predpisi o imuniteti, ki veljajo v Republiki Sloveniji, oziroma obstajajo pravila o omejitvi kazenske odgovornosti v zvezi s svobodo tiska in svobodo izražanja v medijih, ki onemogočajo izvršitev evropskega preiskovalnega naloga;
– bi izvršitev škodila temeljnim interesom nacionalne varnosti, ogrožala vir informacij ali bi bilo treba zaradi nje uporabiti tajne podatke v zvezi z določenimi obveščevalnimi dejavnostmi;
– je odrejen v postopkih iz b) ali c) točke 60. člena tega zakona in preiskovalni ukrep oziroma dejanje ne bi bila odobrena v podobnem notranjem primeru v skladu s pravom Republike Slovenije;
– je odrejen za kaznivo dejanje, zaradi katerega je bila oseba že pravnomočno oproščena ali obsojena ali je bil zoper osebo pravnomočno ustavljen kazenski postopek ali je bila obtožba pravnomočno zavrnjena ali kadar je pristojni državni tožilec zavrgel kazensko ovadbo, ker je osumljenec izpolnil sporazum v postopku poravnavanja ali, ker je osumljenec po navodilih državnega tožilca izpolnil naloge za zmanjšanje ali odpravo škodljivih posledic kaznivega dejanja v skladu z zakonom, ki ureja kazenski postopek; ali če je nalog odrejen v zvezi s prekrškom, za katerega je bila oseba s pravnomočno odločbo spoznana za odgovorno;
– je odrejen za kaznivo dejanje, ki naj bi bilo storjeno zunaj ozemlja države odreditve in v celoti ali delno na ozemlju Republike Slovenije, in ravnanje, zaradi katerega je bil izdan, ni kaznivo dejanje po domačem kazenskem zakonu;
– je mogoče utemeljeno domnevati, da bi bila izvršitev preiskovalnega ukrepa oziroma dejanja, predvidenega v evropskem preiskovalnem nalogu, nezdružljiva z obveznostmi Republike Slovenije v skladu s členom 6 Pogodbe o Evropski uniji (UL C 202 z dne 7. 6. 2016, str. 13) in z Listino EU o temeljnih pravicah (UL C 202 z dne 7. 6. 2016, str. 389) ali s temeljnimi načeli pravnega reda Republike Slovenije;
– je odrejen za ravnanje, ki ni kaznivo dejanje po domačem kazenskem zakonu, razen če po navedbi odreditvenega pravosodnega organa zadeva kaznivo dejanje iz drugega odstavka 9. člena tega zakona, ali
– je uporaba preiskovalnega ukrepa oziroma dejanja, predvidenega v evropskem preiskovalnem nalogu, v skladu s pravom Republike Slovenije omejena na seznam ali vrsto kaznivih dejanj ali na kazniva dejanja, za katera je določena najmilejša kazenska sankcija, ki ne vključujejo kaznivega dejanja, zajetega v evropskem preiskovalnem nalogu.
(2) Ne glede na prvo alinejo prejšnjega odstavka je pred odločitvijo o zavrnitvi evropskega preiskovalnega naloga iz razloga imunitete treba pridobiti odločitev o odvzemu imunitete. V primerih, ko je za odvzem imunitete pristojen organ v Republiki Sloveniji, pristojni organ iz 64. člena tega zakona od njega zahteva, da začne postopek odvzema. Če je za odvzem pristojen organ druge države članice ali mednarodna organizacija, odvzem zahteva odreditveni pravosodni organ.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se priznanje ne more zavrniti iz razlogov po njegovi sedmi ali osmi alineji, kadar gre za preiskovalne ukrepe oziroma dejanja iz drugega odstavka 63.a člena tega zakona.
(4) Če je odrejen evropski preiskovalni nalog zaradi kaznivih dejanj, povezanih z davki in dajatvami, carino in deviznim poslovanjem, se izvršitve ne sme zavrniti iz razloga, da domača zakonodaja ne odmerja enakih davkov, dajatev ter carinskih in deviznih predpisov kot zakonodaja države odreditve.«.
63. člen se spremeni tako, da se glasi:
(1) Pristojni organ iz 64. člena tega zakona se zaradi učinkovite izvedbe postopka ter pridobitve dokazov lahko kadarkoli med postopkom posvetuje z odreditvenim pravosodnim organom, zlasti glede izbire preiskovalnih ukrepov oziroma dejanj v primerih iz prvega ali tretjega odstavka 63.a člena tega zakona, posebnosti v zvezi izvršitvijo posameznih preiskovalnih ukrepov oziroma dejanj in podobno.
(2) Preden se pristojni organ iz 64. člena tega zakona v primerih iz prve, druge, četrte, pete in šeste alineje prvega odstavka prejšnjega člena odloči, da bo v celoti ali delno zavrnil priznanje in izvršitev evropskega preiskovalnega naloga, se na primeren način posvetuje z odreditvenim pravosodnim organom in ga po potrebi zaprosi za dodatne informacije.
(3) Kadar pristojni organ iz 64. člena tega zakona upravičeno domneva, da preiskovalni ukrep oziroma dejanje, predvideno v evropskem preiskovalnem nalogu, ob upoštevanju pravic osumljenca oziroma obdolženca ni nujen in sorazmeren za namene postopkov iz 60. člena tega zakona, ali da ne bi bil pod istimi pogoji odrejen v podobnem notranjem primeru države izdaje, se lahko posvetuje z odreditvenim pravosodnim organom o pomembnosti izvršitve evropskega preiskovalnega naloga oziroma o njegovem umiku.«.
Za 63. členom se doda nov 63.a člen, ki se glasi:
»Uporaba drugega preiskovalnega ukrepa oziroma dejanja
(1) Če preiskovalni ukrep oziroma dejanje, predvideno v evropskem preiskovalnem nalogu, v pravu Republike Slovenije ne obstaja, ali če ne bi bilo dovoljeno v podobnem notranjem primeru, pristojni organ iz 64. člena tega zakona lahko odredi preiskovalni ukrep oziroma dejanje, ki ni predvideno v evropskem preiskovalnem nalogu.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek uporaba drugega preiskovalnega ukrepa oziroma dejanja ni dovoljena, kadar se evropski preiskovalni nalog nanaša na:
– pridobitev informacij ali dokazov, ki jih pristojni organ iz 64. člena tega zakona že ima in bi jih v skladu z zakonom, ki ureja kazenski postopek, lahko uporabil za potrebe drugih kazenskih postopkov;
– pridobitev podatkov iz zbirk osebnih podatkov policije, državnega tožilstva ali sodišča, do katerih pristojni organ iz 64. člena tega zakona dostopa v okviru kazenskih postopkov;
– zaslišanje priče, izvedenca, oškodovanca, osumljenca oziroma obdolženca ali tretje osebe na ozemlju Republike Slovenije;
– neprisilni preiskovalni ukrep oziroma dejanje, ki je določen v zakonu, ki ureja kazenski postopek;
– identifikacijo oseb, ki so naročniki in imajo telefonsko številko ali IP naslov.
(3) Pristojni organ iz 64. člena tega zakona lahko po posvetovanju (prvi odstavek 63. člena tega zakona) uporabi preiskovalni ukrep oziroma dejanje, ki ni predvideno v evropskem preiskovalnem nalogu, če bo s tem dosežen enak rezultat na način, ki manj posega v pravice posameznika, kot pa predvideni preiskovalni ukrep oziroma dejanje.
(4) Če v primerih iz prvega odstavka tega člena ni mogoče uporabiti drugega preiskovalnega ukrepa oziroma dejanja, s katerim bi bil dosežen enak rezultat kot s tistim, ki je predviden z evropskim preiskovalnim nalogom, pristojni organ iz 64. člena tega zakona obvesti odreditveni pravosodni organ, da evropskega preiskovalnega naloga ne more izvršiti.«.
64. člen se spremeni tako, da se glasi:
(1) Za odločanje o evropskem preiskovalnem nalogu, ki je bil izdan za namene kazenskega postopka, sta v skladu s svojimi pristojnostmi po zakonu, ki ureja kazenski postopek, pristojna okrožno sodišče ali državno tožilstvo, za odločanje o evropskem preiskovalnem nalogu, ki je bil izdan v postopku za prekrške, pa je pristojno okrajno sodišče.
(2) Če je po zakonu, ki ureja kazenski postopek, za odreditev oziroma izvedbo preiskovalnega ukrepa oziroma dejanja, predvidenega v evropskem preiskovalnem nalogu, pristojno domače sodišče, je za odločanje o evropskem preiskovalnem nalogu stvarno pristojen preiskovalni sodnik okrožnega sodišča, na območju katerega se mora opraviti dejanje oziroma ukrep. Če je pristojnih več sodišč, je krajevno pristojen preiskovalni sodnik okrožnega sodišča, ki je pristojno za opravo prvega dejanja oziroma ukrepa, predvidenega v evropskem preiskovalnem nalogu. Če ni mogoče ugotoviti, katero sodišče je krajevno pristojno, je pristojen preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča v Ljubljani.
(3) Če je po zakonu, ki ureja kazenski postopek, za odreditev oziroma izvedbo preiskovalnega ukrepa oziroma dejanja, predvidenega v evropskem preiskovalnem nalogu, pristojen državni tožilec, se za določitev stvarne in krajevne pristojnosti smiselno uporablja prejšnji odstavek.
(4) Če se evropski preiskovalni nalog nanaša na dejanja, ki so po pravu države odreditve prekrški ali druga kazniva ravnanja, je za odločanje o evropskem preiskovalnem nalogu pristojno okrajno sodišče, na območju katerega se mora opraviti preiskovalni ukrep oziroma dejanje.
(5) Če so v evropskem preiskovalnem nalogu predvideni preiskovalni ukrepi oziroma dejanja, za katera so po pravu Republike Slovenije pristojni različni organi, se ta pošlje krajevno pristojnemu državnemu tožilstvu, ki odredi oziroma izvede tista preiskovalna dejanja oziroma ukrepe, za katera je pristojno po pravu Republike Slovenije, ter posreduje v odreditev oziroma izvedbo drugih preiskovalnih ukrepov oziroma dejanj pristojnemu sodišču.«.
65. člen se spremeni tako, da se glasi:
(1) Postopek za priznanje in izvršitev evropskega preiskovalnega naloga se začne, ko pristojni organ iz 64. člena tega zakona prejme obrazec iz Priloge 3, ki je sestavni del tega zakona, ki ga je izpolnil ali potrdil odreditveni pravosodni organ.
(2) Evropski preiskovalni nalog se prizna in izvrši na enak način in pod enakimi pogoji, kot če bi preiskovalni ukrep oziroma dejanje odredil pristojni organ Republike Slovenije, razen v primerih, ko drugače določa ta zakon.
(3) Če pristojni organ iz 64. člena tega zakona evropski preiskovalni nalog prizna, ravna po določbah 66. člena tega zakona. Če evropski preiskovalni nalog zavrne, o tem izda sklep.
(4) V skladu s prejšnjim odstavkom se odloči tudi, kadar odreditveni pravosodni organ, če je navzoč pri izvršitvi preiskovalnega ukrepa oziroma dejanja, izda dopolnilni evropski preiskovalni nalog, ki ga posreduje neposredno pristojnemu organu iz 64. člena tega zakona.«.
66. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Izvršitev evropskega preiskovalnega naloga
(1) Če pristojni organ iz 64. člena tega zakona prizna evropski preiskovalni nalog, hkrati ob upoštevanju 63.a člena tega zakona odredi način izvršitve in ustrezne ukrepe za izvršitev v skladu z zakonom, ki ureja kazenski postopek oziroma postopek za prekrške, na način, ki omogoča pridobitev dokazov, zahtevanih v evropskem preiskovalnem nalogu, po potrebi tudi z uporabo prisilnih ukrepov.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se odredi izvršitev evropskega dokaznega naloga na način, kot je zaprosil odreditveni pravosodni organ v evropskem preiskovalnem nalogu, če je takšen način izvedbe skladen s temeljnimi načeli pravnega reda Republike Slovenije.
(3) Če odreditveni pravosodni organ v evropskem preiskovalnem nalogu zahteva, da eden ali več organov države izdajateljice sodeluje pri izvršitvi evropskega preiskovalnega naloga v Republiki Sloveniji, pristojni organ iz 64. člena tega zakona odredi tak način izvršitve v primeru, ko bi organi države izdajateljice lahko sodelovali pri izvrševanju preiskovalnih ukrepov oziroma dejanj, predvidenih v evropskem preiskovalnem nalogu, v podobnem domačem primeru in takšno sodelovanje ni v nasprotju s temeljnimi pravnimi načeli Republike Slovenije oziroma ne škodi temeljnim interesom nacionalne varnosti.
(4) Organi države izdajateljice, prisotni na ozemlju Republike Slovenije, med izvrševanjem evropskega preiskovanega naloga delujejo po pravu Republike Slovenije in na ozemlju Republike Slovenije nimajo pooblastil za odkrivanje, preiskovanje oziroma pregon, razen, če je izvrševanje takšnih pooblastil v skladu s pravom Republike Slovenije in poteka v obsegu, dogovorjenem med odreditvenim pravosodnim organom in pristojnim organom iz 64. člena tega zakona.«.
67. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Dopolnitev evropskega preiskovalnega naloga
(1) Pristojni organ iz 64. člena tega zakona odreditvenemu pravosodnemu organu določi primeren rok, v katerem naj mu ta pošlje ali dopolni evropski preiskovalni nalog ali posreduje dodatne podatke, potrebne za odločitev, in ga opozori, da bo sicer priznanje v celoti ali delno zavrnil, če:
– je evropski preiskovalni nalog v bistvenih delih nepopoln ali očitno nepravilen,
– evropski preiskovalni nalog ni sestavljen v slovenskem jeziku ali mu ni priložen prevod v slovenski ali angleški jezik, ali
– evropskega preiskovalnega naloga ni izdalo ali potrdilo pristojno sodišče ali državno tožilstvo države izdaje.
(2) Kadar odreditveni pravosodni organ izda evropski preiskovalni nalog, ki dopolnjuje predhodni evropski preiskovalni nalog in to navede v Rubriki D na obrazcu iz Priloge 3 tega zakona, se za njegovo priznanje in izvršitev smiselno uporabljajo določbe tega poglavja.«.
68. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Roki za priznanje in izvršitev
(1) Pristojni organ iz 64. člena tega zakona o priznanju in izvršitvi evropskega preiskovalnega naloga odloči v rokih, ki so za preiskovalno dejanje oziroma ukrep določeni v zakonu, ki ureja kazenski postopek ali postopek za prekrške, najpozneje pa v roku 30 dni od prejetja.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek mora pristojni organ iz 64. člena tega zakona, če je to mogoče, upoštevati rok, ki ga je zaradi zagotovitve postopkovnih rokov, teže kaznivega dejanja ali drugih posebno nujnih okoliščin navedel odreditveni pravosodni organ. Če je odreditveni pravosodni organ v evropskem preiskovalnem nalogu navedel, da je treba preiskovalni ukrep oziroma dejanje izvršiti na določen datum, pristojni organ iz 64. člena tega zakona to v največji možni meri upošteva. Če je z evropskim preiskovalnim nalogom predlagan začasni ukrep, pristojni organ iz 64. člena tega zakona odločitev glede začasnega ukrepa sprejme čim prej in jo, če je to mogoče, sporoči v roku 24 ur po prejemu evropskega preiskovalnega naloga.
(3) Če ni razlogov za odložitev priznanja in izvršitve naloga po 69. členu tega zakona ali v primeru, da pristojni domači organi še ne razpolagajo z dokazi, zahtevanimi z evropskih preiskovalnim nalogom, mora izvršitveni organ izvršiti zahtevani preiskovalni ukrep oziroma dejanje brez odlašanja, najpozneje pa v roku 90 dni od priznanja evropskega preiskovalnega naloga.
(4) Če o priznanju in izvršitvi ni mogoče odločiti v roku iz prvega ali drugega odstavka tega člena, mora pristojni organ iz 64. člena tega zakona o tem nemudoma obvestiti odreditveni pravosodni organ ter navesti razloge za zamudo in predviden čas, v katerem bo lahko izvršil evropski preiskovalni nalog. V takih primerih se rok iz prvega odstavka tega člena lahko podaljša za največ 30 dni.
(5) Če zahtevanega preiskovalnega ukrepa oziroma dejanja ni mogoče izvršiti v roku iz tretjega odstavka tega člena, pristojni organ iz 64. člena tega zakona o tem nemudoma obvesti odreditveni pravosodni organ, navede razloge za zamudo in s posvetovanjem določi drug ustrezen rok.«.
Za 68. členom se doda 68.a člen, ki se glasi:
(1) Pristojni organ iz 64. člena tega zakona državi izdaje brez nepotrebnega odlašanja posreduje na podlagi evropskega preiskovalnega naloga pridobljene dokaze.
(2) Kadar je v evropskem preiskovalnem nalogu zahtevano takojšnje posredovanje dokazov in pravo Republike Slovenije to omogoča, se pridobljeni dokazi takoj posredujejo pristojnim organom države izdaje, ki v skladu s tretjim odstavkom 66. člena ali s 77.h členom tega zakona sodelujejo pri izvršitvi evropskega preiskovalnega naloga v Republiki Sloveniji.
(3) Pristojni organ iz 64. člena tega zakona ob posredovanju dokazov lahko navede, da zahteva njihovo vrnitev takoj, ko državi odreditve niso več potrebni, oziroma se z odreditvenim pravosodnim organom države odreditve dogovori, kdaj jih je treba vrniti.«.
69. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Odložitev priznanja in izvršitve
(1) Priznanje in izvršitev evropskega preiskovalnega naloga se sme odložiti, če:
– bi njegova izvršitev lahko ogrozila potek kazenskega postopka oziroma postopka za prekršek, ki teče v Republiki Sloveniji;
– če se zahtevani dokazi že uporabljajo v postopkih v Republiki Sloveniji.
(2) Po prenehanju razlogov za odložitev izvršitve evropskega preiskovalnega naloga ga mora pristojni organ iz 64. člena tega zakona nemudoma izvršiti ter o tem na primeren način obvestiti odreditveni pravosodni organ.«.
70. člen se spremeni tako, da se glasi:
(1) Pristojni organ iz 64. člena tega zakona, ki prejme evropski preiskovalni nalog, brez odlašanja, najpozneje pa v sedmih dneh po prejemu potrdi njegov prejem, tako da izpolni in odreditvenemu pravosodnemu organu pošlje obrazec iz Priloge 3a, ki je sestavni del tega zakona.
(2) Pristojni organ iz 64. člena tega zakona brez odlašanja obvesti odreditveni pravosodni organ:
– če se pri izvrševanju evropskega preiskovalnega naloga ugotovi, da bi bilo primerno opraviti preiskovalne ukrepe oziroma dejanja, ki na začetku niso bili predvideni ali jih ob izdaji evropskega preiskovalnega naloga ni bilo mogoče podrobno opredeliti, da lahko odreditveni pravosodni organ odredi nadaljnje ukrepe;
– če ugotovi, da v posameznem primeru ne more izpolniti posebnih zahtev in postopkov, ki so navedeni v evropskem preiskovalnem nalogu (drugi odstavek 66. člena tega zakona);
– o odločitvah v zvezi z uporabo drugega preiskovalnega ukrepa oziroma dejanja (63.a člen tega zakona);
– o zavrnitvi priznanja in izvršitve evropskega preiskovalnega naloga (62. člen tega zakona), z obrazložitvijo takšne odločitve;
– o odložitvi izvršitve ali priznanja evropskega preiskovalnega naloga (69. člen tega zakona), razlogih za odložitev in, če je mogoče, o njenem pričakovanem trajanju;
– da pri izvršitvi evropskega preiskovalnega naloga ne more izpolniti zahteve o zaupnosti.
(3) Na zahtevo odreditvenega pravosodnega organa se informacije iz prve ali druge alineje prejšnjega odstavka ali iz prvega odstavka 67. člena tega zakona potrdijo brez odlašanja.«.
Za 70. členom se dodata nova 70.a in 70.b člen, ki se glasita:
»Kazenska in civilna odgovornost uradnih oseb druge države članice
(1) Kadar so uradne osebe države izdaje na podlagi tretjega odstavka 66. člena ali 77.h člena tega zakona prisotne na ozemlju Republike Slovenije, se glede kaznivih dejanj, storjenih proti njim, ali kaznivih dejanj, ki jih same storijo na ozemlju Republike Slovenije, obravnavajo kot uradne osebe Republike Slovenije.
(2) Kadar so uradne osebe države izdaje na podlagi tretjega odstavka 66. člena ali 77.h člena tega zakona prisotne na ozemlju Republike Slovenije, je za vso škodo, ki jo povzročijo, odgovorna država izdaje v skladu s pravom Republike Slovenije.
(3) Republika Slovenija škodo iz prejšnjega odstavka poravna pod enakimi pogoji, kot če bi jo povzročile njene uradne osebe.
(4) Država izdaje, katere uradne osebe so na ozemlju Republike Slovenije povzročile škodo katerikoli osebi, Republiki Sloveniji v celoti povrne odškodnine, ki jih je po prejšnjem odstavku izplačala tem osebam ali osebam, ki so upravičene do odškodnine namesto njih.
(5) Razen v primerih iz prejšnjega odstavka Republika Slovenija ne more zahtevati povračila škode, ki jo je utrpela, od države izdaje.
Če pristojni organ iz 64. člena tega zakona oceni, da bodo stroški izvrševanja evropskega preiskovalnega naloga presegli znesek, ki ga kazenski zakon določa za večjo premoženjsko korist, lahko seznani odreditveni pravosodni organ s specifikacijo takšnih stroškov ter se z njim posvetuje in dogovori o spremembi evropskega preiskovalnega naloga oziroma o delitvi stroškov.«.
Naslov 9. poglavja se spremeni tako, da se glasi:
»9. poglavje Posredovanje evropskega preiskovalnega naloga v priznanje in izvršitev drugi državi članici«.
V 71. členu se beseda »dokazni« nadomesti z besedo »preiskovalni«, besedilo »predmetov, dokumentov in podatkov« pa se nadomesti z besedo »dokazov«.
72. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Dopustnost izdaje in vsebina evropskega preiskovalnega naloga
(1) Evropski preiskovalni nalog se sme izdati za izvršitev enega ali več preiskovalnih ukrepov oziroma dejanj za pridobitev dokazov za namene kazenskih postopkov in postopkov za prekrške na obrazcu, ki je določen v Prilogi 3 tega zakona.
(2) Ni dopustno izdati evropskega preiskovalnega naloga zaradi izvedbe ukrepov iz 53. in 54. člena tega zakona.
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena se evropski preiskovalni nalog lahko izda tudi, če pristojni organ države izvršitve že pred izdajo evropskega preiskovalnega naloga razpolaga z dokazi, pridobljenimi z ukrepi iz 53. in 54. člena tega zakona.
(4) V evropskem preiskovalnem nalogu se lahko navede tudi:
– način izvršitve v skladu z zakonom, ki določa kazenski postopek ali postopek za prekrške, če je to potrebno zaradi uporabe dokazov v kazenskem postopku ali postopku za prekrške;
– zahteva, da en ali več uradnih oseb pristojnih organov Republike Slovenije sodeluje pri izvršitvi evropskega preiskovalnega naloga v drugi državi članici;
– rok za priznanje in izvršitev evropskega preiskovalnega naloga ter posredovanje pridobljenih dokazov, če je to potrebno zaradi zagotovitve postopkovnih rokov, teže kaznivega dejanja ali drugih posebno nujnih okoliščin v postopku v Republiki Sloveniji;
– razloge, zaradi katerih je bistvenega pomena za izvedbo preiskave ali za zavarovanje pravic posameznika, da se dokazi posredujejo v Republiko Slovenijo še pred odločitvijo pristojnega organa države izvršitve o pravnem sredstvu, vloženem v postopku priznanja in izvršitve evropskega preiskovalnega naloga;
– datum, na katerega naj se izvede preiskovalni ukrep oziroma dejanje.
(5) Če so izpolnjeni pogoji za izdajo evropskega preiskovalnega naloga po tem zakonu, lahko domači organ izda evropski preiskovalni nalog tudi, ko je navzoč pri izvršitvi posameznih preiskovalnih ukrepov oziroma dejanj na ozemlju države izvršitve.«.
73. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Izdaja in posredovanje naloga
(1) Organ, ki je pristojen za odreditev določenega preiskovalnega ukrepa oziroma dejanja po zakonu, ki ureja kazenski postopek ali postopek za prekrške, lahko posreduje v priznanje in izvršitev pristojnemu organu druge države članice evropski preiskovalni nalog, s katerim odredi pridobitev dokazov, za katere domneva, da so na njenem ozemlju, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
– pridobitev je ob upoštevanju pravic osumljenca oziroma obdolženca nujna in sorazmerna za izvedbo kazenskega postopka ali postopka za prekrške in
– izvedba preiskovalnega ukrepa oziroma dejanja bi bila dopustna v podobnem notranjem primeru po pravu Republike Slovenije.
(2) Evropski preiskovalni nalog, ki ga predlaga organ, ki ni domače sodišče oziroma državno tožilstvo, mora biti pred posredovanjem v priznanje in izvršitev drugi državi članici potrjen s strani:
– preiskovalnega sodnika, če je po zakonu, ki ureja kazenski postopek, on pristojen za odreditev preiskovalnega ukrepa oziroma dejanja, ki je predvideno v evropskem preiskovalnem nalogu,
– državnega tožilca, če je po zakonu, ki ureja kazenski postopek, on pristojen za odreditev preiskovalnega ukrepa oziroma dejanja, ki je predvideno v evropskem preiskovalnem nalogu,
– okrajnega sodnika v postopku za prekrške.
(3) V postopku potrditve se preveri le, ali so izpolnjeni pogoji za odreditev ukrepa po pravu Republike Slovenije.«.
74. člen se spremeni tako, da se glasi:
(1) Pristojni domači organ se lahko kadarkoli posvetuje z izvršitvenim pravosodnim organom, zlasti glede izbire načina izvršitve preiskovalnih ukrepov oziroma dejanj, navzočnosti pri izvrševanju ali morebitne izdaje dopolnilnega preiskovalnega naloga.
(2) Če pristojni domači organ prejme obvestilo izvršitvenega pravosodnega organa s specifikacijo tistih stroškov, ki jih v zvezi z izvršitvijo evropskega preiskovalnega naloga šteje za izjemno visoke, se z njim posvetuje in dogovori o delitvi teh stroškov oziroma spremembi izdanega evropskega preiskovalnega naloga.
(3) V primerih, ko dogovora po prejšnjem odstavku ni mogoče doseči, pristojni domači organ lahko:
– popolnoma ali delno umakne evropski preiskovalni nalog ali
– obdrži evropski preiskovalni nalog v veljavi in državi izvršitve krije tiste stroške, ki so izjemno visoki.«.
75. člen se spremeni tako, da se glasi:
Pristojni domači organ lahko zahteva, da ga pristojni organ države izvršitve obvesti o:
– posredovanju evropskega preiskovalnega naloga organu, ki je pristojen za njegovo priznanje;
– zavrnitvi priznanja evropskega preiskovalnega naloga in razlogih za takšno odločitev;
– odložitvi izvršitve ali priznanja evropskega preiskovalnega naloga, razlogih za odložitev in, če je mogoče, o njenem pričakovanem trajanju;
– odločitvah v zvezi z uporabo drugega preiskovalnega ukrepa oziroma dejanja (63.a člen tega zakona).«.
76. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Uporaba osebnih podatkov
(1) Osebni podatki, pridobljeni na podlagi evropskega preiskovalnega naloga, se lahko uporabijo samo za:
– postopke, za katere se lahko izda evropski preiskovalni nalog;
– druge sodne postopke in postopke za prekrške, ki so neposredno povezani s postopki iz prejšnje alineje;
– preprečevanje neposredne in resne grožnje javni varnosti.
(2) Za druge namene, določene z zakoni, se osebni podatki iz prejšnjega odstavka lahko nadalje obdelujejo le na podlagi predhodnega soglasja države izvršiteljice, in če njihova nadaljnja obdelava za uradne postopke ni nezdružljiva s prvotnim namenom zbiranja teh podatkov, razen če je država izdajateljica pridobila privolitev posameznika, na katerega se podatki nanašajo.
(3) Določbi prejšnjih odstavkov se ne uporabljata za osebne podatke, ki jih pristojni domači organ pridobi v skladu s tem poglavjem in izvirajo iz Republike Slovenije.«.
77. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Odškodninska odgovornost
Republika Slovenija je dolžna državi izvršitve povrniti vse izplačane odškodnine iz naslova odškodninske odgovornosti, kadar je ta država po svoji zakonodaji izplačala odškodnino, ki je nastala osebi zaradi delovanja pristojnih organov Republike Slovenije v zvezi z izvršitvijo evropskega preiskovalnega naloga na ozemlju države izvršitve.«.
Za 77. členom se doda novo 9.a poglavje in novi 77.a do 77.k členi, ki se glasijo:
»9.a poglavje Posebne določbe za nekatere preiskovalne ukrepe oziroma dejanja v okviru evropskega preiskovalnega naloga
Izdaja evropskega preiskovalnega naloga zaradi začasne premestitve priprtih oseb v Republiko Slovenijo zaradi izvršitve preiskovalnega ukrepa oziroma dejanja
(1) Domače sodišče lahko izda evropski preiskovalni nalog zaradi premestitve osebe, priprte v drugi državi članici, v Republiko Slovenijo, zaradi izvršitve preiskovalnega ukrepa oziroma dejanja na ozemlju Republike Slovenije.
(2) O posameznih praktičnih vidikih začasne premestitve osebe, vključno s podrobnostmi pripora v Republiki Sloveniji, in datumih, do katerih mora biti premeščena z ozemlja države izvršitve oziroma se mora vrniti nanj, se pristojni domači organ dogovori neposredno s pristojnim organom države izvršitve. Pri tem se zagotovi, da sta upoštevana fizično in duševno stanje osebe ter ustrezna raven varnosti.
(3) V skladu z dogovorjenimi pogoji po prejšnjem odstavku predajo zahtevane osebe izvrši policija, ki se o načinu, času in kraju predaje dogovori s pristojnimi organi države izvršitve.
(4) Premeščena oseba ostane v Republiki Sloveniji priprta zaradi dejanj ali obsodb, zaradi katerih je bila v priporu v državi izvršitve, razen, če ta država zaprosi za njeno izpustitev.
(5) Za tranzit priprte osebe preko ozemlja tretje države članice je potreben zahtevek, ki so mu priloženi vsi potrebni dokumenti.
(6) Osebe, ki je v Republiko Slovenijo premeščena po tem členu, se v Republiki Sloveniji ne sme preganjati ali ji kakor koli omejevati osebne svobode zaradi dejanj, ki so bila storjena, ali obsodb, ki so bile izrečene pred njenim odhodom z ozemlja države izvršitve in niso navedena v evropskem preiskovalnem nalogu.
(7) Prepoved iz prejšnjega odstavka preneha, če premeščena oseba, potem, ko je imela možnost odhoda petnajst zaporednih dni od datuma, ko je pristojni domači organ odločil, da njena navzočnost ni več potrebna, kljub temu ostane na ozemlju Republike Slovenije ali pa ga zapusti in se nato vrne.
(8) Stroške, ki nastanejo zaradi postopkov po tem členu, krije Republika Slovenija.
Začasna premestitev priprtih oseb iz Republike Slovenije zaradi izvršitve preiskovalnega ukrepa oziroma dejanja
(1) Domače sodišče izvrši evropski preiskovalni nalog, ki je izdan zaradi začasne premestitve osebe, priprte v Republiki Sloveniji, zaradi izvršitve preiskovalnega ukrepa oziroma dejanja z namenom zbiranja dokazov, pri katerem je potrebna njena navzočnost na ozemlju države izdaje.
(2) Za odločanje o izvršitvi evropskega preiskovalnega naloga, ki je izdan zaradi začasne premestitve osebe iz Republike Slovenije, je pristojen preiskovalni sodnik sodišča, na območju katerega ima zahtevana oseba stalno ali začasno prebivališče oziroma na območju katerega je priprta.
(3) Ko preiskovalni sodnik prejme evropski preiskovalni nalog, preveri, ali vsebuje potrebne podatke za odločanje o njegovi izvršitvi. Če je nalog v bistvenih delih nepopoln, preiskovalni sodnik odreditvenemu pravosodnemu organu določi primeren rok, v katerem naj mu ta pošlje dodatne podatke za začetek postopka odločanja.
(4) Po izpolnitvi pogojev iz prejšnjega odstavka, preiskovalni sodnik izda odredbo za privedbo zahtevane osebe.
(5) Preiskovalni sodnik preveri istovetnost privedene osebe, nato pa jo pouči o njenih pravicah ter seznani z vsebino naloga. Preiskovalni sodnik zasliši privedeno osebo v zvezi z okoliščinami s podajo njenega soglasja.
(6) Preiskovalni sodnik o začasni premestitvi osebe odloči s sklepom, ki vsebuje naslednje podatke:
– ime, priimek, datum in kraj rojstva ter državljanstvo zahtevne osebe,
– državo članico, kateri se zahtevana oseba začasno predaja,
– navedbo, da je zahtevana oseba z začasno predajo soglašala,
– navedbo, da se zahtevane osebe ne sme preganjati ali ji kakor koli omejevati osebne svobode zaradi dejanj, ki so bila storjena, ali obsodb, ki so bile izrečene, pred njenim odhodom z ozemlja države odreditve, ki niso navedena v evropskem preiskovalnem nalogu,
– navedbo, kdaj je bila zahtevani osebi odvzeta prostost in koliko časa je odvzem prostosti trajal.
(7) Sklep o predaji preiskovalni sodnik nemudoma pošlje v izvršitev policiji. Policija se s pristojnimi organi države odreditve dogovori o načinu, času in kraju predaje zahtevane osebe.
(8) Poleg razlogov za zavrnitev iz 62. člena tega zakona, se začasna predaja zavrne tudi:
– če priprta oseba s predajo ne soglaša ali
– bi se priprti osebi zaradi predaje lahko podaljšal pripor.
(9) Obdobje pripora v državi odreditve se odšteje od obdobja pripora, ki ga je oseba že ali ga še mora prestati na ozemlju Republike Slovenije.
Izdaja evropskega preiskovalnega naloga zaradi zaslišanja preko videokonference ali z drugim avdiovizualnim prenosom
(1) Kadar se oseba nahaja na ozemlju druge države članice in jo morajo domači pravosodni organi zaslišati kot pričo ali izvedenca, lahko izdajo evropski preiskovalni nalog za zaslišanje priče ali izvedenca preko videokonference ali z drugim avdiovizualnim prenosom.
(2) Evropski preiskovalni nalog se lahko izda tudi za zaslišanje osumljenca ali obdolženca prek videokonference ali z drugim avdiovizualnim prenosom.
(3) Evropski preiskovalni nalog za namen zaslišanja preko videokonference ali z drugim avdiovizualnim prenosom se lahko izda v primerih, ko zakon, ki ureja kazenski postopek, dopušča takšno zaslišanje.
(4) Če pristojni organ države izvršitve nima dostopa do tehničnih sredstev za zaslišanje preko videokonference, mu takšna sredstva po skupnem dogovoru lahko zagotovi Republika Slovenija.
Izvršitev evropskega preiskovalnega naloga zaradi zaslišanja preko videokonference ali z drugim avdiovizualnim prenosom
(1) Preiskovalni sodnik pristojnega sodišča odloči o izvršitvi evropskega preiskovalnega naloga, izdanega zaradi zaslišanja priče, izvedenca, osumljenca ali obdolženca, ki se nahaja na ozemlju Republike Slovenije preko videokonference, po postopku in pod pogoji, ki jih predpisuje zakon, ki ureja kazenski postopek.
(2) Poleg razlogov za zavrnitev priznanja in izvršitve iz 62. člena tega zakona, se evropski preiskovalni nalog iz prejšnjega odstavka zavrne tudi, če osumljenec ali obdolženec ne privoli v zaslišanje.
(3) Preiskovalni sodnik pristojnega sodišča se o praktičnih vidikih izvedbe evropskega preiskovalnega naloga iz prvega odstavka tega člena dogovori neposredno z odreditvenim organom. Za izvedbo evropskega preiskovalnega naloga mora:
– pričo ali izvedenca povabiti na zaslišanje ter navesti čas in kraj zaslišanja;
– osumljenca ali obdolženca povabiti na zaslišanje v skladu s pravnim redom Republike Slovenije in ga poučiti o pravicah, ki jih ima v skladu s pravnim redom Republike Slovenije in
– zagotovil identiteto zaslišane osebe.
(4) Zaslišanje prek videokonference ali z drugim avdiovizualnim prenosom ter priprava zapisa oziroma prepisa se opravi v skladu z določbami zakona, ki ureja kazenski postopek.
Zaslišanje priče ali izvedenca preko telefonske konference
Ob smiselni uporabi določb 77.c in 77.č člena tega zakona se lahko izda in prizna oziroma izvrši tudi evropski preiskovalni nalog, izdan zaradi zaslišanja priče ali izvedenca preko telefonske konference.
Izdaja evropskega preiskovalnega naloga zaradi izvršitve preiskovalnih ukrepov, pri katerih se dokazi zbirajo v realnem času, nepretrgano in v določenem obdobju
(1) Pristojni preiskovalni sodnik ali državni tožilec lahko v skladu z zakonom, ki ureja kazenski postopek, izda evropski preiskovalni nalog za izvršitev preiskovalnega ukrepa, pri katerem se podatki zbirajo v realnem času, nepretrgano in v določenem obdobju, kot so:
– tekoče spremljanje bančnih ali drugih finančnih poslov oziroma finančnega poslovanja, ki se vrši prek enega ali več določenih računov;
– nadzorovanje pošiljk na ozemlju države izvršiteljice in
– drugi primeri zbiranja dokazov v realnem času, nepretrgano in v določenem obdobju.
(2) V evropskem preiskovalnem nalogu iz prejšnjega odstavka se navede, zakaj so zahtevne informacije pomembne za posamezni kazenski postopek.
(3) Kadar je to potrebno, se pristojni organ iz prvega odstavka tega člena in pristojni organ države izvršitve dogovorita o praktičnih vidikih v zvezi z izvršitvijo zaprošenega preiskovalnega ukrepa.
Izvršitev evropskega preiskovalnega naloga izdanega zaradi preiskovalnih ukrepov, pri katerih se dokazi zbirajo v realnem času, nepretrgano in v določenem obdobju
(1) Pristojni preiskovalni sodnik ali državni tožilec prizna in odredi izvršitev evropskega preiskovalnega naloga, prejetega zaradi izvedbe preiskovalnih ukrepov iz prvega odstavka prejšnjega člena po postopku in pod pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja kazenski postopek.
(2) Evropski preiskovalni nalog iz prejšnjega odstavka se zavrne, če je podan razlog iz 62. člena tega zakona, ali če izvršitev zahtevanega preiskovalnega ukrepa ne bi bila odrejena v podobnem notranjem primeru.
Izdaja evropskega preiskovalnega naloga zaradi izvedbe tajnega delovanja
(1) Pristojni preiskovalni sodnik ali državni tožilec lahko v skladu z zakonom, ki ureja kazenski postopek, izda evropski preiskovalni nalog za izvedbo preiskovalnega ukrepa tajnega delovanja z uradnimi osebami, ki delujejo pod prirejeno identiteto.
(2) Pristojni organ iz prejšnjega odstavka ob izdaji evropskega preiskovalnega naloga navede, zakaj meni, da bo tajno delovanje pomembno za posamezen kazenski postopek.
Izvršitev evropskega preiskovalnega naloga zaradi izvedbe tajnega delovanja
(1) Evropski preiskovalni nalog zaradi izvedbe tajnega delovanja v Republiki Sloveniji prizna in odredi njegovo izvršitev državni tožilec ali preiskovalni sodnik, pristojen za območje, na katerem naj bi se tajno delovanje predvidoma začelo izvajati, pod pogoji in v trajanju, kot je določeno z zakonom, ki ureja kazenski postopek.
(2) Poleg razlogov za zavrnitev priznanja in izvršitve iz 62. člena tega zakona, se evropski preiskovalni nalog iz prejšnjega odstavka zavrne tudi, če izvršitev zahtevanega preiskovalnega ukrepa ne bi bila odobrena v podobnem notranjem primeru, ali če ni bilo mogoče doseči dogovora o ureditvi tajnega delovanja po tretjem odstavku tega člena.
(3) Tajno delovanje se izvaja v skladu z zakonom, ki ureja kazenski postopek. Domači organi, ki izvršujejo evropski preiskovalni nalog iz prvega odstavka tega člena, imajo izključno pravico, da usmerjajo in nadzorujejo operacije v zvezi s tajnim delovanjem. O trajanju tajnega delovanja, pogojih in pravnem statusu uradnih oseb, vključenih v tajno delovanje, se domači organi dogovorijo neposredno z državo izdaje.
(4) Tajni delavec druge države članice deluje na ozemlju Republike Slovenije pod vodstvom in nadzorom policije, ki se ji odredba o dovolitvi delovanja tajnega delavca pošlje z označbo »interno« v skladu z zakonom, ki ureja tajne podatke.
Izdaja evropskega preiskovalnega naloga za nadzor telekomunikacij s tehnično pomočjo druge države članice
(1) Pristojni preiskovalni sodnik lahko izda evropski preiskovalni nalog za nadzor telekomunikacij v državi članici, katere tehnična pomoč je potrebna. Ob izdaji se navede, zakaj je predvideni preiskovalni ukrep pomemben za posamezen kazenski postopek.
(2) Kadar lahko vso potrebno tehnično pomoč zagotovi več kot ena država članica, se evropski preiskovalni nalog pošlje samo eni od njih. Prednost ima vedno država članica, v kateri se oseba, katere telekomunikacije se nadzirajo, nahaja ali se bo nahajala.
(3) Evropski preiskovalni nalog mora vsebovati naslednje podatke:
– informacije za namene identifikacije osebe, katere telekomunikacije se nadzirajo;
– zaželeno trajanje nadzora telekomunikacij in
– dovolj tehničnih podatkov, zlasti številka ali druga oblika identifikacije elektronskega komunikacijskega sredstva, da se zagotovi izvršitev evropskega preiskovalnega naloga.
(4) Ob izdaji evropskega preiskovalnega naloga ali med nadzorom lahko domače sodišče, kadar ima za to poseben razlog, zaprosi tudi za prepis, dekodiranje ali dešifriranje posnetka, če se izvršitveni organ s tem strinja.
Izvršitev evropskega preiskovalnega naloga za nadzor telekomunikacij s tehnično pomočjo Republike Slovenije
(1) Evropski preiskovalni nalog za nadzor telekomunikacij s tehnično pomočjo v Republiki Sloveniji prizna in odredi izvršitev pristojni preiskovalni sodnik pod pogoji in v trajanju, kot je določeno z zakonom, ki ureja kazenski postopek.
(2) Pristojno sodišče se z odreditvenim pravosodnim organom posvetuje ali bo nalog izvršen:
– s prenosom telekomunikacij neposredno državi izdaje ali
– z nadzorom telekomunikacij in naknadnim prenosom državi izdaje.
(3) Poleg razlogov za nepriznanje ali neizvršitev iz 62. člena tega zakona se izvršitev evropskega preiskovalnega naloga za nadzor telekomunikacij zavrne tudi, če preiskovalni ukrep ne bi bil odobren v podobnem notranjem primeru. Domače sodišče lahko svoje soglasje pogojuje z izpolnitvijo katerega koli pogoja, ki bi ga bilo treba izpolniti v podobnem notranjem primeru.
(4) Stroški, ki nastanejo ob uporabi tega člena, se krijejo v skladu s smiselno uporabo drugega in tretjega odstavka 74. člena tega zakona, razen stroškov prepisa, dekodiranja in dešifriranja prestreženih komunikacij, ki jih krije država odreditve.
Uradno obvestilo države članice, v kateri se nahaja oseba, katere telekomunikacije se nadzirajo, in katere tehnična pomoč ni potrebna
(1) Kadar preiskovalni sodnik pristojnega domačega sodišča odredi nadzor telekomunikacij in se številka ali druga oblika identifikacije elektronskega komunikacijskega sredstva osebe, katere telekomunikacije se nadzirajo po odredbi, uporablja na ozemlju druge države članice, katere tehnična pomoč za izvedbo nadzora ni potrebna, organ, ki izvaja nadzor, o tem nemudoma obvesti državnega tožilca, ta pa uradno obvesti pristojni organ te države članice:
– pred nadzorom ali ob njegovi odreditvi, če ve, da oseba, katere telekomunikacije se nadzirajo, je ali bo na ozemlju obveščene države članice;
– med nadzorom ali po njem in sicer takoj, ko izve, da se ali se je izvajalo nadziranje telekomunikacije osebe, medtem ko je ali je bila na ozemlju obveščene države članice.
(2) Za uradno obvestilo iz prejšnjega odstavka se uporablja obrazec iz Priloge 3b, ki je sestavni del tega zakona.
(3) Kadar se oseba, katere telekomunikacije se nadzirajo, nahaja na ozemlju Republike Slovenije, vendar Republika Slovenija ne nudi tehnične pomoči pri izvedbi preiskovalnega ukrepa, je za prejem obvestila iz prejšnjih odstavkov pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani. Pristojno sodišče po predhodnem mnenju pristojnega državnega tožilca brez odlašanja in najpozneje v 96 urah po prejemu uradnega obvestila obvesti pristojni organ države članice, ki nadzira telekomunikacije:
– če nadzora ne dovoli ali da naj bo končano, ker ne bi bilo dovoljeno v podobnem notranjem primeru, in
– če se po potrebi gradivo, ki je že bilo pridobljeno z nadzorom, medtem ko je bila oseba, katere telekomunikacije se nadzirajo, na ozemlju Republike Slovenije, ne sme uporabiti oziroma se sme uporabiti samo pod pogoji, ki jih določi sodišče.«.
Priloga 3 se nadomesti z novo Prilogo 3, ki je kot Priloga 1 sestavni del tega zakona.
Za Prilogo 3 se dodata novi Priloga 3a in Priloga 3b, ki sta kot Priloga 2 sestavni del tega zakona.
Ta zakon začne veljati en mesec po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 713-01/17-21/13
Ljubljana, dne 22. marca 2018
EPA 2505-VII
dr. Milan Brglez l.r.
