Na podlagi drugega in tretjega odstavka 17. člena, tretjega odstavka a18.a člena, tretjega odstavka 18.a člena, 19. člena in tretjega odstavka 28. člena Zakona o zdravniški službi (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 15/08 – ZPacP, 58/08, 107/10 – ZPPKZ, 40/12 – ZUJF, 88/16 – ZdZPZD, 40/17 in 64/17 – ZZDej-K) je Zdravniška zbornica Slovenije v soglasju z ministrico za zdravje sprejela
o vrstah, vsebini, trajanju in poteku specializacij zdravnikov
Ta pravilnik ureja vrste, trajanje, potek in programe specializacij zdravnic in zdravnikov ter doktoric in doktorjev dentalne medicine (v nadaljnjem besedilu: zdravniki), odobravanje specializacij, opravljanje specialističnega izpita, imenovanje izpitne komisije, način podelitve specialističnega naslova na podlagi dela in način priznanja specialističnega naslova, pridobljenega v tujini.
(opredelitev specializacije)
(1) Specializacija zdravnikov je oblika podiplomskega strokovnega usposabljanja (v nadaljnjem besedilu: usposabljanje), ki je potrebna za dodatno in poglobljeno pridobivanje znanja in veščin na enem od področij medicine ali dentalne medicine.
(2) Specialistično izobrazbo za posamezno vrsto specializacije se pridobi v postopku časovno določenega usposabljanja in z opravljenim specialističnim izpitom.
(3) Vrste specializacij, organ, ki je program sprejel, datum sprejetja in trajanje specializacij zdravnikov so določeni v Prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika, vrste specializacij, organ, ki je program sprejel, datum sprejetja in trajanje specializacij doktorjev dentalne medicine pa so določeni v Prilogi 2, ki je sestavni del tega pravilnika.
II. PROGRAMI SPECIALIZACIJ
(1) Program posamezne specializacije določa:
– obseg znanja in kompetence, ki jih zdravnik specializant (v nadaljnjem besedilu: specializant) obvlada ob zaključku specializacije,
– vsebino in trajanje izvedbe posameznih delov specializacije (delo na oddelku, v ambulanti, operacijskih dvoranah, laboratoriju, na seminarjih, delavnicah, tečajih, raziskovalno delo in druge vsebine, postopke in pogoje, potrebne za opravljanje posameznih specializacij),
– seznam obveznih izobraževanj, ki jih opravi specializant med opravljanjem specializacije,
– načine sprotnega preverjanja znanja in izvedbe specialističnega izpita.
(2) Programi specializacij, ki so določeni v Prilogi 1 in Prilogi 2 tega pravilnika, se objavijo na spletnih straneh Zdravniške zbornice Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zbornica).
III. POOBLAŠČENI IZVAJALCI IN SPECIALIZANTSKA DELOVNA MESTA
(pooblaščeni izvajalci in specializantska delovna mesta)
(1) Specializacija se opravlja na delovnih mestih za usposabljanje specializantov (v nadaljnjem besedilu: specializantska delovna mesta) pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe, ki jih je na predlog zbornice minister, pristojen za zdravje (v nadaljnjem besedilu: minister), v skladu z zakonom, ki ureja zdravniško službo, pooblastil za izvajanje specializacij (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni izvajalci).
(2) Na predlog glavnega mentorja se lahko del programa ali, če ni ustreznega pooblaščenega izvajalca, program specializacije v celoti opravi v drugi državi, pri izvajalcih, ki izpolnjujejo pogoje za tovrstno usposabljanje.
(3) Usposabljanje specializanta na posameznem specializantskem delovnem mestu traja do izteka v programu določenega trajanja programa ali dela programa specializacije oziroma dokler ne osvoji kompetenc, ki so predpisane v programu posamezne specializacije.
(pridobivanje znanja in kompetenc)
(1) Specializacija poteka pri pooblaščenih izvajalcih tako, da ima specializant zagotovljeno možnost za pridobivanje zahtevanega obsega znanja in kompetenc določene specialnosti medicine oziroma dentalne medicine.
(2) Specializantu se zagotovijo možnosti za praktično in teoretično delo ter dostop do domače in tuje strokovne literature v enakem obsegu kot zaposlenim zdravnikom pooblaščenega izvajalca ter do prostora in opreme za praktično vadbo kompetenc in postopkov, ki jih predvideva program specializacije.
IV. RAZPIS IN ODOBRITEV SPECIALIZACIJE
(1) Zbornica dvakrat letno objavi javni razpis specializacij, ki se nanaša na območje celotne države (v nadaljnjem besedilu: nacionalni razpis) ali na posamezne izvajalce zdravstvene dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: razpis za izvajalce).
(2) Razpis se objavi na spletnih straneh zbornice.
(1) Nacionalni razpis in razpis za izvajalce (v nadaljnjem besedilu: razpis) vsebujeta:
1. pravno podlago za izvedbo razpisa,
2. naziv in naslov zbornice,
3. vrste in število specializacij, razpis za izvajalca pa vsebuje tudi izvajalce, za katere se posamezne specializacije razpisujejo,
4. pogoje za prijavo na posamezno specializacijo,
5. merila za izbiro,
6. rok za prijavo na razpis in način vložitve prijave na razpis,
7. opozorilo o zavezi za zaposlitev po zaključku specializacije,
8. opozorilo o obveznosti vračila stroškov, nastalih v zvezi s specializacijo,
9. datum odpiranja prijav na razpis,
10. rok, v katerem bodo kandidati obveščeni o izbiri,
11. kraj, čas in osebo za dajanje informacij.
(2) Razpis traja najmanj 15 dni.
(pogoji za prijavo na razpis)
(1) Na razpis se lahko prijavi kandidat, ki je:
– zaključil dodiplomski študij na medicinski fakulteti v Republiki Sloveniji ali nostrificiral diplomo tuje medicinske fakultete ali mu je bila v postopku priznavanja v skladu z zakonom, ki ureja priznavanje in vrednotenje izobraževanja, izdana odločba o enakovrednosti tujega naslova s slovenskim strokovnim naslovom doktor medicine ali doktor dentalne medicine,
– opravil strokovni izpit v Republiki Sloveniji,
– podal pisno izjavo, da bo po končani specializaciji za prvo zaposlitev kot specialist sprejel ponudbo izvajalca zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe ali se sam zaposlil v okviru mreže javne zdravstvene službe (v primeru prijave na nacionalni razpis) oziroma da bo po končani specializaciji za prvo zaposlitev sprejel ponudbo izvajalca, za katerega se prijavlja (v primeru prijave na razpis za izvajalca), in sicer za enkratno časovno obdobje trajanja specializacije.
(2) Ne glede na prvo in drugo alinejo prejšnjega odstavka se lahko na razpis prijavi tudi kandidat, ki je v skladu z zakonom, ki ureja postopek priznavanja poklicnih kvalifikacij zdravnik, zdravnik specialist, doktor dentalne medicine in doktor dentalne medicine specialist, pridobil odločbo o priznanju kvalifikacije zdravnik ali doktor dentalne medicine v Republiki Sloveniji, ali kandidat, ki je v skladu z zakonom, ki ureja postopek priznavanja poklicne kvalifikacije državljanom držav članic Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora in Švicarske konfederacije za opravljanje reguliranih poklicev oziroma reguliranih poklicnih dejavnosti v Republiki Sloveniji, in po postopku, ki ureja priznavanje poklicnih kvalifikacij za opravljanje reguliranih poklicev, pridobil odločbo o priznanju poklicne kvalifikacije.
(1) Prijavi na razpis se priložijo dokazila, iz katerih je razvidno, da kandidat izpolnjuje pogoje iz prejšnjega člena.
(2) V prijavi na razpis lahko kandidat predlaga glavnega mentorja, pri katerem želi opravljati specializacijo. Predlogu je treba priložiti soglasje glavnega mentorja.
(3) Kandidat se lahko na enem razpisu prijavi le na eno specializacijo, istočasno pa le na en razpis. Izjemoma se lahko kandidat na istem razpisu, v okviru odprtega razpisa iz 14. člena tega pravilnika, ponovno prijavi na drugo specializacijo, če je o njegovi prejšnji prijavi zbornica že odločila z dokončno odločbo oziroma sklepom.
(javni razpis specializacij za znanega plačnika)
(1) Zbornica lahko hkrati z razpisom iz prvega odstavka 6. člena tega pravilnika razpiše javni razpis specializacij za znanega plačnika, če so pri pooblaščenih izvajalcih na voljo prosta specializantska mesta.
(2) Javni razpis specializacij za znanega plačnika vsebuje najmanj podatke iz 1., 2., 4., 5., 6., 9., 10. in 11. točke prvega odstavka 7. člena tega pravilnika ter podatek, da se bo odobrilo le toliko specializacij, kolikor bo ugotovljenih prostih specializantskih delovnih mest. Če je prijavljenih kandidatov več, kot je prostih specializantskih delovnih mest, se za izbiro med kandidati smiselno uporabljajo določbe tega pravilnika, ki urejajo izbirni postopek.
(3) Kandidati prijavi na javni razpis iz tega člena priložijo izjavo plačnika o plačilu stroškov specializacije.
(4) Pred začetkom opravljanja specializacije iz tega člena specializant in plačnik specializacije skleneta z zbornico pogodbo, s katero se uredijo medsebojne obveznosti v zvezi s specializacijo.
(5) Če ni s tem pravilnikom drugače določeno, se za javni razpis in odobritev specializacij iz tega člena smiselno uporabljajo določbe tega pravilnika, ki se nanašajo na nacionalni razpis.
(način vložitve prijave na razpis in obravnava prijav)
(1) Prijava na razpis (v nadaljnjem besedilu: vloga) se pošlje v zaprti ovojnici priporočeno po pošti ali vloži osebno pri zbornici. Na ovojnici se jasno označi »Ne odpiraj – za javni razpis specializacij.«.
(2) Če kandidat ne ravna v skladu s prejšnjim odstavkom, se šteje, da vloga sploh ni bila vložena.
(3) V postopku za odobritev specializacij se obravnavajo vloge, ki vsebujejo vse z razpisom zahtevane podatke in dokazila ter prispejo na zbornico v predpisanem roku.
(1) Po preteku razpisnega roka se hkrati odprejo vse pravočasne vloge.
(2) Podatek o številu prijav na posamezno razpisano specializacijo se objavi na spletni strani zbornice v treh delovnih dneh po odpiranju vlog.
(3) Kandidati, ki so se v predpisanem roku prijavili na razpis, vendar želijo kandidirati za drugo razpisano specializacijo, lahko prenesejo svojo prijavo na katerokoli drugo razpisano specializacijo v treh dneh po objavi podatkov iz prejšnjega odstavka.
(pravočasna in popolna vloga)
(1) Vloga, ki jo je kandidat oddal na pošto ali vložil osebno do izteka razpisnega roka, je pravočasna. Vlogo je mogoče oddati osebno le v poslovnem času zbornice.
(2) Vloga je popolna, če vsebuje vse sestavine, ki jih zahteva ta pravilnik.
(3) Izpolnjevanje pogojev se ugotavlja na podlagi dokazil iz prvega odstavka 9. člena tega pravilnika.
(4) Če prijava ne vsebuje vseh zahtevanih podatkov oziroma dokazil, se kandidata pozove, da pomanjkljivosti odpravi v treh dneh od prejema obvestila, ter opozori na posledice, če jih ne bo pravočasno odpravil. Če pomanjkljivosti v navedenem roku niso odpravljene, se vloga s sklepom zavrže. Predložena dokumentacija se vrne kandidatu.
(1) Za razpisana mesta specializacij, ki so po zaključku roka za prenos vlog iz tretjega odstavka 12. člena tega pravilnika ostala nezasedena, ostane razpis odprt do popolnitve prostih mest, vendar največ do 30 dni pred objavo novega razpisa.
(2) Upoštevajo se vse prijave, oddane osebno ali priporočeno na pošto do vsakega devetega dne v mesecu. Zbornica začne postopek odobritve prispelih prijav za nezasedene specializacije vsak enajsti dan v mesecu. Če je enajsti dan v mesecu sobota, nedelja ali drug dela prost dan, se o vlogah odloča prvi naslednji delovni dan.
(3) Vloge, ki so oddane po datumu iz prejšnjega odstavka, se upoštevajo v naslednjem mesecu.
(4) Za izbiro med kandidati veljajo določbe tega pravilnika, ki veljajo za izbirni postopek, in razpisna merila iz razpisa, na katerem so bile te specializacije objavljene.
(5) Na odprti razpis se ne more prijaviti kandidat, ki je že v postopku razpisa in odobritve specializacije, pa v tem postopku zbornica o njegovi prijavi še ni odločila.
(1) Če je na posamezno razpisano specializacijo na nacionalnem razpisu ali razpisu za izvajalca prijavljenih več kandidatov, kot je razpisanih specializacij, zbornica med prijavljenimi kandidati opravi izbirni postopek, ki ga vodi uradna oseba zbornice.
(2) Če je na posamezno razpisano specializacijo na nacionalnem razpisu ali razpisu za izvajalca prijavljenih enako ali manj kandidatov, kot je razpisanih specializacij, se izbirnega postopka za te kandidate ne opravi, kandidat pa opravi razgovor s koordinatorjem specializacije, pri razpisu za izvajalca pa tudi s predstavnikom izvajalca. Če niso podani razlogi iz prvega odstavka 18. člena tega pravilnika, zbornica kandidatom specializacijo odobri.
(3) Če po mnenju koordinatorja specializacije ali predstavnika izvajalca obstajajo razlogi iz prvega odstavka 18. člena tega pravilnika, koordinator specializacije ali predstavnik izvajalca to pisno, z obrazložitvijo, sporoči uradni osebi zbornice, ki ravna v skladu z 18. členom tega pravilnika.
(4) Če kandidat iz drugega odstavka tega člena razgovora s koordinatorjem specializacije ali predstavnikom izvajalca ne opravi v enem mesecu po izteku roka za prenos vloge, mu zbornica specializacije ne odobri.
(1) Izbirna merila in sorazmerni delež možnega števila doseženih točk so:
– povprečna ocena dodiplomskega študija (do 20 točk),
– mnenja mentorjev in priporočila (do 20 točk),
– dosedanji dosežki (do 20 točk),
– mnenje izbirne komisije na podlagi osebnega razgovora s kandidatom (do 40 točk, od česar pripada mnenju predstavnika izvajalca, kadar kandidat kandidira na razpis za izvajalca, do 5 točk).
(2) Mnenja mentorjev in priporočila iz prejšnjega odstavka so dana na obrazcu, ki je objavljen na spletni strani zbornice.
(3) Če za eno specializacijo kandidira več kandidatov, ki so na podlagi izbirnih meril iz prvega odstavka tega člena dosegli enako število točk, zbornica odloča na podlagi dopolnilnega merila. Dopolnilno merilo je povprečna ocena na dodiplomskem študiju. Kandidatu, ki ima višjo povprečno oceno, se dodeli dodatna točka. Če imajo kandidati tudi po uporabi dopolnilnega merila enako število točk, komisija s kandidati opravi dodatni razgovor, na podlagi katerega se enemu od njih dodeli dodatna točka.
(1) Za vsak izbirni postopek zbornica imenuje izbirno komisijo, ki jo sestavljajo zdravniki oziroma doktorji dentalne medicine. Ta komisija strokovno ovrednoti dokazila o izpolnjevanju izbirnih meril iz prejšnjega člena, s kandidatom opravi osebni razgovor in poda mnenje o strokovni usposobljenosti ter osebnostni primernosti kandidata za določeno specializacijo.
(2) Izbirno komisijo sestavljajo trije člani, in sicer:
– član Sveta za izobraževanje zdravnikov ali Komisije za podiplomsko usposabljanje, za doktorje dentalne medicine pa Odbora za zobozdravstvo ali Komisije za izobraževanje pri Odboru za zobozdravstvo,
– koordinator specializacije za določeno specialistično področje,
– v primeru razpisa za izvajalca predstavnik izvajalca, za katerega je razpisana specializacija, na nacionalnem razpisu pa zdravnik, ki je imenovan za člana izpitne komisije za specialnost, za katero kandidat kandidira.
(3) Člani izbirne komisije pred začetkom sodelovanja v izbirnih postopkih opravijo usposabljanje iz vodenja strukturiranih intervjujev.
(4) Za člane izbirnih komisij se glede nasprotja interesov uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo integriteto in preprečevanje korupcije.
(neodobritev specializacije)
(1) Zbornica kandidatu ne odobri specializacije tudi, kadar ta sicer izpolnjuje pogoje za odobritev specializacije iz tega pravilnika, vendar:
– je pred tem brez utemeljenega razloga prekinil specializacijo, ki jo je že začel opravljati,
– mu je prejšnja specializacija prenehala v skladu z določbami 34. člena tega pravilnika,
– je dosedanji mentor, nadzorni zdravnik, vodja oddelka ali strokovni kolegij oddelka, kjer se je kandidat že usposabljal ali delal, podal utemeljeno mnenje, da kandidat za določeno specializacijo ni primeren ali
– obstajajo zdravstveni ali drugi razlogi, ki bi mu onemogočali opravljanje specializacije.
(2) Pred neodobritvijo specializacije po določbah tega člena se kandidatu da možnost, da o vseh odločilnih okoliščinah pisno ali ustno poda svoje mnenje.
(odločba o specializaciji)
(1) Zbornica z odločbo odobri specializacijo tistim kandidatom, ki so na podlagi meril iz 16. člena tega pravilnika pri posamezni specializaciji dosegli najvišje število točk, in največ toliko kandidatom, kolikor je bilo razpisanih mest specializacij.
(2) Zbornica izda skupno odločbo o odobritvi specializacije za vse kandidate, ki so se prijavili na določeno specializacijo na nacionalnem razpisu oziroma na določeno specializacijo na razpisu za izvajalca.
(sklep o začetku specializacije)
(1) Zbornica izda posameznemu kandidatu, ki mu je bila specializacija odobrena, sklep, v katerem se določijo datum začetka opravljanja specializacije, glavni mentor in delodajalec, pri katerem bo zaposlen za čas trajanja specializacije.
(2) Podatki iz sklepa iz prejšnjega odstavka in morebitne zamenjave glavnega mentorja ali delodajalca se evidentirajo pri zbornici.
(3) Zoper sklep iz prvega odstavka tega člena je dovoljena pritožba.
(individualiziran program kroženja)
(1) Po izdaji sklepa iz prejšnjega člena mentor in specializant pripravita individualiziran program kroženja in opredelita specializantska delovna mesta, na katerih specializant izvaja posamezne dele specializacije. Pri pripravi programa upoštevata do šestmesečno usposabljanje po opravljenem strokovnem izpitu, če ustreza programu specializacije.
(2) Specializant opravlja specializacijo po programu, ki velja na dan začetka opravljanja specializacije.
(3) Če se v času opravljanja specializacije spremeni program specializacije, po katerem specializant opravlja specializacijo, lahko specializant nadaljuje opravljanje specializacije po novem programu, če je opravil manj kot tretjino prejšnjega programa specializacije.
(1) Ves čas specializacije ima specializant glavnega mentorja, na posameznih specializantskih delovnih mestih v poteku specializacije pa tudi neposredne mentorje.
(2) Glavni mentor opravlja naslednje naloge:
1. pred začetkom specializacije pisno predlaga zbornici individualiziran program kroženja za svojega specializanta,
2. usklajuje in nadzira potek specializacije ter s tem zagotavlja, da specializacija poteka v skladu s programom specializacije,
3. sodeluje z neposrednimi mentorji in spremlja njihovo delo ter napredek specializanta,
4. predstojniku organizacijske enote pooblaščenega izvajalca, kjer se specializant usposablja, lahko predlaga neposrednega mentorja specializanta,
5. ocenjuje napredovanje znanja specializanta in je odgovoren za izvajanje kolokvijev in preizkusov znanj specializanta skladno s programom specializacije,
6. predlaga podaljšanje določenega dela specializacije, če ugotovi, da specializant v predvidenem času ni pridobil zadostnega obsega znanja in veščin,
7. enkrat letno poda poročilo o delu in usposabljanju specializanta koordinatorju specializacije,
8. organizira skupinske oblike usposabljanja specializantov,
9. redno potrjuje osvojeno znanje specializanta v E-listu iz 35. člena tega pravilnika.
(3) Neposredne mentorje specializantu določi organizacijska enota pooblaščenega izvajalca, kjer se specializant usposablja, in o tem vodi javno evidenco. Neposrednega mentorja se določi s pisnim sklepom ob začetku kroženja na posameznem oddelku. Neposredni mentor ima istočasno lahko le enega specializanta. Neposredni mentor opravlja naslednje naloge:
– usposablja in nadzira specializanta na delovnem mestu,
– po zaključku kroženja poroča glavnemu mentorju o napredku specializanta,
– sodeluje pri skupinskih oblikah usposabljanja specializantov.
(4) Glavni in neposredni mentor imata zagotovljen čas za:
– delo z vsakim specializantom v skladu z individualiziranim programom kroženja in
– dodatno usposabljanje na področju generičnih veščin (komunikacija, reševanje konfliktov ipd.) v trajanju dveh delovnih dni letno.
(5) Glavni mentor mora biti specializantu dosegljiv prek elektronske pošte ali telefona vsaj štiri ure na teden, vsaj enkrat mesečno pa tudi vsaj dve uri osebno.
(6) Neposredni mentor mora biti specializantu osebno dosegljiv vsaj štiri ure na dan.
(pogoji za imenovanje mentorjev)
(1) Glavne mentorje imenuje zbornica na predlog pooblaščenih izvajalcev.
(2) Za glavnega mentorja zbornica lahko imenuje:
– zdravnika specialista, ki ima učiteljski naslov, naziv svetnika ali višjega svetnika s strokovnega področja specializacije,
– zdravnika specialista, ki ima naslov primarij, ali
– zdravnika specialista z najmanj štirimi leti praktičnih izkušenj na svojem področju po opravljenem specialističnem izpitu, ki je v trenutnem licenčnem obdobju zbral povprečno na leto najmanj 30 kreditnih točk, ki so v skladu s predpisom, ki ureja zdravniške licence, potrebne za podaljšanje licence, in se ustrezno usposablja za mentorja po usmeritvah stroke.
(3) Glavni mentor lahko istočasno skrbi za največ tri specializante. Na specialističnih področjih, kjer glavnih mentorjev primanjkuje, lahko mentor izjemoma skrbi za največ pet specializantov istočasno, če se s tem strinja. Glavnega mentorja vsako leto ocenijo njegovi specializanti.
(4) Zbornica imenuje glavne mentorje za obdobje desetih let.
(5) Zbornica vodi seznam glavnih mentorjev, ki se posodablja najmanj enkrat letno.
(6) Neposredni mentor je zdravnik specialist določene specialnosti, pri dejavnostih, ki jih izvajajo tudi nezdravniki, pa tudi drug strokovnjak. Neposrednega mentorja imenuje pooblaščeni izvajalec.
(1) Zbornica lahko glavnega mentorja razreši, če:
– ne opravlja svojih nalog v skladu z zakonom, ki ureja zdravniški službo, ali s tem pravilnikom (na predlog specializanta ali pooblaščenega izvajalca, pri katerem je mentor zaposlen ali po uradni dolžnosti, in po predhodnem mnenju nadzornika kakovosti),
– to zahteva mentor sam ali
– ga njegovi specializanti v E-listu iz 35. člena tega pravilnika ocenijo negativno.
(2) Zbornica pred razrešitvijo seznani glavnega mentorja z razlogi za njegovo razrešitev. V primeru iz tretje alineje prejšnjega odstavka zbornica pred odločitvijo pridobi mnenje koordinatorja specializacije in nadzornika kakovosti.
(3) Specializantu, katerega glavni mentor je bil razrešen, zbornica imenuje novega glavnega mentorja. Specializant lahko predlaga novega glavnega mentorja. Predlogu je treba priložiti soglasje tega mentorja.
VI. NADZORNIKI KAKOVOSTI IN KOORDINATORJI SPECIALIZACIJ
(1) Z namenom celovitega upravljanja kakovosti specialističnega usposabljanja zbornica:
– določa merila in kazalce kakovosti za stalno in občasno spremljanje kakovosti,
– izvajanja programov specializacij,
– skrbi za ustrezno kakovost strokovne in pedagoške usposobljenosti glavnih in neposrednih mentorjev,
– izvaja usklajevalne aktivnosti za kakovostno delo mentorjev v okvirih dejavnosti pooblaščenih izvajalcev,
– imenuje koordinatorje specializacij po posameznih specialističnih področjih ter usklajuje in podpira njihovo stalno kakovostno delo,
– imenuje nadzornike kakovosti za posamezne skupine specializacij, usklajuje njihovo delovanje in jim za izpolnjevanje določenih nalog nudi ustrezno podporo.
(2) Nadzorniki kakovosti za posamezne skupine specializacij, ki jih zbornica imenuje med glavnimi mentorji, opravljajo naslednje naloge:
1. usmerjajo in usklajujejo delovanje glavnih mentorjev in koordinatorjev specializacij,
2. vzpostavljajo in vzdržujejo ustrezne ravni kakovosti usposabljanja posameznih specializantov in izvajanja specializacij pri pooblaščenih izvajalcih,
3. spremljajo napredovanja usposabljanja specializantov in sprotnega preverjanja znanja ter kolokvijev, kot ga opredeljuje program specializacije,
4. s koordinatorji specializacij sodelujejo pri reševanju pritožb v zvezi z izvajanjem programov specializacij,
5. spremljajo izvajanje in opravljajo na eno do tri leta redni nadzor nad kakovostjo izvajanja specializacij pri pooblaščenih izvajalcih v dogovoru s koordinatorjem specializacij; poročilo o nadzoru prejme zbornica,
6. zbirajo in oblikujejo predloge za izboljševanje kakovosti izvajanja specializacij ter vsaki dve leti izdelajo poročilo o delu, ki ga obravnava zbornica,
7. sodelujejo pri pripravi seznama iz šestega odstavka 41. člena tega pravilnika,
8. opravljajo druge naloge iz tega pravilnika.
(koordinatorji specializacij in njihovi namestniki)
Zbornica imenuje koordinatorje specializacij in njihove namestnike za vsako specialistično področje, ki opravljajo naslednje naloge:
1. so člani izbirnih komisij iz 17. člena tega pravilnika,
2. pregledujejo vloge za vštevanje predhodnega usposabljanja ali dela posameznega specializanta v program specializacije,
3. najmanj enkrat letno sodelujejo pri organiziranju skupinskih oblik izobraževanja specializantov,
4. spremljajo napredovanja usposabljanja posameznih specializantov in sprotnega preverjanja znanja ter kolokvijev, kot ga opredeljuje program specializacije,
5. pregledujejo in potrjujejo izpolnjene E-liste iz 35. člena tega pravilnika ob vlogah za opravljanje specialističnega izpita,
6. določajo glavne mentorje za posamezne specializante, razen v primeru iz drugega odstavka 9. člena tega pravilnika,
7. v primeru nacionalnega razpisa predlagajo pooblaščenega izvajalca oziroma delodajalca, pri katerem se specializant zaposli, in pri tem upoštevajo željo specializanta, glede na razpoložljivost prostih specializantskih mest,
8. enkrat letno podajo poročilo glede potreb po specializantih na posameznih specialističnih področjih,
9. sodelujejo pri reševanju pritožb v zvezi z izvajanjem programov specializacij,
10. podajo mnenje o predlogu za podaljšanje trajanja specializacije iz 30. člena tega pravilnika,
11. pripravijo letno poročilo nadzorniku kakovosti o poteku specializacije na svojem strokovnem področju,
12. Slovenskemu zdravniškemu društvu lahko predlagajo spremembo vsebine specializacije.
(merila za določanje nadzornikov kakovosti in koordinatorjev specializacij)
(1) Za nadzornika kakovosti je lahko imenovan zdravnik, če:
– izpolnjuje pogoje za imenovanje za glavnega mentorja,
– ima izkazana znanja s področja vodenja kakovosti.
(2) Za koordinatorja specializacije oziroma njegovega namestnika je lahko imenovan zdravnik, če:
– izpolnjuje pogoje za imenovanje za glavnega mentorja,
– je zaposlen pri pooblaščenem izvajalcu, kjer se izvaja specializacija, za družinsko medicino pa na katedri za družinsko medicino ene od medicinskih fakultet in
– je priznan strokovnjak na svojem področju.
(3) Pogoj iz druge alineje prejšnjega odstavka se ne uporablja za koordinatorje specializacij doktorjev dentalne medicine.
(4) Mandat nadzornikov kakovosti in koordinatorjev specializacij traja štiri leta, z možnostjo enkratnega ponovnega imenovanja, če so kazalniki kakovosti znotraj izvajanja specializacije ustrezni.
(5) Mandat namestnika koordinatorja specializacij je vezan na mandat koordinatorja specializacij.
(razrešitev nadzornika kakovosti in koordinatorja specializacij)
(1) Zbornica lahko razreši nadzornika kakovosti ali koordinatorja specializacije, če:
– ne opravlja nalog v skladu s tem pravilnikom,
– ne izpolnjuje pogojev iz prejšnjega člena,
– ne sodeluje aktivno s strokovno službo zbornice,
– to sam zahteva.
(2) Zbornica pred razrešitvijo seznani nadzornika kakovosti in koordinatorja specializacije z razlogi za njegovo razrešitev.
VII. TRAJANJE IN POTEK SPECIALIZACIJE
(1) Specializacija se začne najpozneje z dnem, ki je določen v sklepu o začetku specializacije iz 20. člena tega pravilnika.
(2) Kandidat, ki ne more začeti s specializacijo do dne, ki je določen v sklepu o začetku specializacije iz 20. člena tega pravilnika, pred nastopom tega datuma pisno obvesti zbornico o razlogih. Če je razlog utemeljen (npr. odsotnost zaradi bolezni, materinski, očetovski ali starševski dopust, doktorski študij do enega leta), zbornica kandidatu datum začetka specializacije s sklepom ustrezno podaljša.
(3) Kandidatu, ki brez opravičljivega razloga ne začne opravljati specializacije do dneva, določenega v sklepu o začetku specializacije iz 20. člena tega pravilnika, zbornica izda odločbo o prenehanju specializacije. Kandidat lahko ponovno kandidira na novem razpisu z novo vlogo za isto ali drugo vrsto specializacije.
(trajanje specializacije)
(1) Obdobje, ki je v programu specializacije opredeljeno kot dolžina specializacije, je čas, v katerem mora specializant opraviti vse obveznosti ter osvojiti vsa znanja in veščine v skladu s programom specializacije.
(2) Zbornica lahko trajanje specializacije podaljša za največ tri mesece, če specializant v obdobju, ki je opredeljeno kot dolžina specializacije, ni pridobil zadostnega znanja in kompetenc, da bi po zaključeni specializaciji in opravljenem specialističnem izpitu lahko samostojno opravljal delo.
(3) Predlog za podaljšanje trajanja specializacije iz prejšnjega odstavka poda glavni mentor, mnenje o predlogu pa poda tudi koordinator specializacije.
(opravljanje specializacije)
(1) Redni letni dopust se všteva v čas specializacije.
(2) Odsotnosti, ki skupaj ne trajajo dlje kot 20 delovnih dni v koledarskem letu, ne podaljšujejo celotnega trajanja specializacije.
(3) Pri odsotnosti, daljši od 20 delovnih dni (npr. zaradi bolezni, izrednega dopusta, materinskega, očetovskega ali starševskega dopusta), se čas specializacije ustrezno podaljša.
(4) Specializant, ki brez opravičljivega razloga prekine specializacijo, mora v 15 dneh nadaljevati z opravljanjem specializacije, sicer mu zbornica izda odločbo o prenehanju specializacije.
(5) Specializant družinske medicine, pediatrije ali ginekologije in porodništva, ki v skladu z zakonom, ki ureja opravljanje zdravniške službe, želi biti izbrani osebni zdravnik, pošlje na zbornico vlogo. Vlogi priloži oceno glavnega mentorja o usposobljenosti za samostojno opravljanje del izbranega zdravnika, ki vsebuje tudi izjavo, da je glavni mentor specializantu sposoben zagotoviti mentorstvo tudi če ima specializant opredeljene paciente. Če specializant izpolnjuje pogoje, mu zbornica izda potrdilo, da je lahko izbrani osebni zdravnik, in o tem obvesti Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
(preusmeritev v drugo specializacijo)
Specializant, ki se želi preusmeriti iz že odobrene specializacije v drugo specializacijo, ponovno kandidira na javnem razpisu za novo specializacijo. V primeru odobritve nove specializacije prejšnja specializacija preneha z dnem začetka opravljanja nove specializacije.
(vštevanje predhodnega usposabljanja)
(1) Specializantu se lahko v program specializacije delno ali v celoti všteva tudi drugo izobraževanje oziroma usposabljanje ali delo, če je bilo to v tem času v skladu s programom specializacije, ki velja v Republiki Sloveniji. V primeru specializacij iz Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/36/ES z dne 7. septembra 2005 o priznavanju poklicnih kvalifikacij (UL L št. 255 z dne 30. 9. 2005, str. 22), zadnjič spremenjene z Delegiranim sklepom Komisije (EU) 2017/2113 z dne 11. septembra 2017 o spremembi Priloge V k Direktivi 2005/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede dokazil o formalnih kvalifikacijah in nazivov programov usposabljanja (UL L št. 317 z dne 1. 12. 2017, str. 119), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2005/36/ES), vštevanje izobraževanja oziroma usposabljanja ne sme presegati ene polovice obdobja, ki je določeno kot minimalno v skladu z Direktivo 2005/36/ES.
(2) Predlog za vštevanje predhodnega usposabljanja iz prejšnjega odstavka da glavni mentor.
(prenehanje specializacije)
(1) Če glavni mentor meni, da specializant brez opravičljivih razlogov ne opravlja svojih obveznosti v skladu s programom specializacije, po predhodnem pisnem opozorilu specializantu, zbornici predlaga prenehanje specializacije.
(2) Pred odločitvijo o predlogu glavnega mentorja iz prejšnjega odstavka zbornica pridobi pojasnila specializanta.
(3) Če glavni mentor meni, da specializant psihofizično ni primeren oziroma sposoben za opravljanje specializacije ali da obstajajo zdravstveni razlogi, ki mu onemogočajo opravljanje specializacije, zahteva od specializantovega delodajalca, da specializanta napoti na usmerjeni preventivni zdravstveni pregled k pooblaščenemu specialistu medicine dela, prometa in športa, v skladu s pravilnikom, ki ureja preventivne zdravstvene preglede delavcev.
(4) Če specialist medicine dela, prometa in športa iz prejšnjega odstavka poda negativno oceno izpolnjevanja posebnih zdravstvenih zahtev, specializantov delodajalec to posreduje zbornici, ki odloči o prenehanju specializacije.
(5) Prenehanje specializacije lahko zahteva tudi specializant. V tem primeru mu zbornica izda odločbo o prenehanju specializacije.
(E-list zdravnika specializanta)
Opravljanje posameznih delov programa specializacije in posegov se v času specializacije potrjuje v E-listu specializanta.
(opredelitev delovnega časa in opravljanja neprekinjenega zdravstvenega varstva)
(1) Specializacija poteka v okviru polnega delovnega časa, pod enakimi pogoji, kot to velja za delo zdravnikov pri pooblaščenem izvajalcu.
(2) Specializant se v času specializacije vključuje v opravljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva pri pooblaščenem izvajalcu, pri katerem se usposablja, v vseh oblikah, kot se izvajajo pri tem pooblaščenem izvajalcu in ne pomenijo vsebine dela iz rednega delovnega časa, pod naslednjimi pogoji:
– predhodno mora v treh mesecih dvanajstkrat opravljati neprekinjeno nujno zdravniško pomoč pod nadzorstvom zdravnika specialista,
– pri pooblaščenem izvajalcu, kjer bo opravljal neprekinjeno nujno zdravniško pomoč, morajo preveriti njegovo znanje s področja urgentnih stanj ustrezne specialnosti,
– v času specializantovega opravljanja neprekinjenega zdravstvenega varstva mora pooblaščeni izvajalec določiti zdravnika specialista za konzultacijo, ki mora specializantu ves čas opravljanja neprekinjenega zdravstvenega varstva omogočati posvetovanje.
(3) Preverjanje iz druge alineje prejšnjega odstavka opravi tričlanska komisija, katere vsaj dva člana morata redno opravljati delo v obliki neprekinjene nujne zdravniške pomoči in izpolnjevati pogoje za imenovanje za glavnega mentorja s specialističnega področja, za katero je neprekinjena nujna zdravniška pomoč namenjena. Komisija izdela zapisnik preizkusa in izda potrdilo o usposobljenosti za opravljanje neprekinjene nujne zdravniške pomoči, na podlagi katerega se vodstvu pooblaščenega izvajalca in glavnemu mentorju specializanta izdela predlog za opravljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva.
(4) V opravljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva se morajo vključevati vsi specializanti, če je izvajanje neprekinjenega zdravstvenega varstva na področju posamezne specializacije mogoče. Specializanti, katerih vsebina specializacije ne vsebuje opredeljene kvote vključevanja v neprekinjeno zdravstveno varstvo, se morajo med opravljanjem specializacije vključiti v izvajanje neprekinjenega zdravstvenega varstva najmanj dvakrat mesečno oziroma skupno najmanj 24-krat letno.
(5) Specializant, ki kot eden od staršev uveljavlja pravice iz zakona, ki ureja delovna razmerja, ter zakona, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke, se vključuje v opravljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva s prerazporejanjem rednega delovnega časa tako, da ne opravlja nadurnega in nočnega dela.
(6) Specializant, tuj državljan z delovnim dovoljenjem, opravlja neprekinjeno nujno zdravniško pomoč pri svojem delodajalcu.
VIII. PREVERJANJE ZNANJA IN SPECIALISTIČNI IZPIT
(preverjanje znanja med potekom specializacije)
(1) Doseženo raven znanja in obvladovanja veščin specializantov mentorji in koordinatorji specializacij preverjajo med potekom specializacije.
(2) Kolokvije in preverjanja znanj, ki so zapisani v programu specializacije, mora specializant opraviti najpozneje do zaključka sklopa kroženja, za katerim je tak preizkus predviden. Če kolokvija ni mogoče opraviti do zaključka sklopa kroženja, pa v prvem razpisanem terminu za kolokvij. Če kolokvij ni opravljen do navedenega roka, lahko glavni mentor poda predlog za trajno prenehanje specializacije, v skladu s prvim odstavkom 34. člena tega pravilnika.
(3) Če neposredni ali glavni mentor specializanta oceni, da znanje specializanta ni zadostno, lahko zahteva opravljanje izrednega kolokvija. Specializant izredni kolokvij opravlja pred tričlansko komisijo, ki jo določi zbornica in jo sestavljajo: koordinator specializacije, ki jo specializant opravlja ali njegov namestnik, zdravnik, ki je imenovan za glavnega mentorja s področja specializacije, ki jo specializant opravlja in zdravnik, ki je imenovan za neposrednega mentorja s področja, s katerega specializant opravlja kroženje in nista neposredno vključena v izobraževanje specializanta. Specializant mora biti o opravljanju izrednega kolokvija obveščen najmanj 30 dni prej. Na željo specializanta je pri opravljanju izrednega kolokvija lahko prisoten njegov glavni mentor.
(4) O opravljanju izrednega kolokvija mora biti narejen zapisnik, s katerim se seznani glavnega mentorja specializanta, nadzornika kakovosti in zbornico.
(5) Če specializant izrednega kolokvija ne opravi, lahko glavni mentor v skladu s prvim odstavkom 34. člena tega pravilnika poda predlog za prenehanje specializacije.
(pristop k specialističnemu izpitu)
(1) K specialističnemu izpitu lahko pristopi specializant, ki je opravil predpisani program specializacije.
(2) Specializant mora opraviti specialistični izpit najpozneje v treh mesecih po tem, ko je opravil predpisani program specializacije, oziroma najpozneje v treh mesecih po vsakokratnem neuspešnem opravljanju izpita, v primeru iz 44. člena tega pravilnika pa v treh mesecih po opravljenem dodatnem kroženju. Če kandidat v navedenem roku specialističnega izpita ne opravi, zbornica izda odločbo o prenehanju specializacije.
(3) Specializant na zbornico naslovi prijavo k specialističnemu izpitu. Prijavi priloži ustrezno izpolnjen E-list iz 35. člena tega pravilnika, izjavo glavnega mentorja in koordinatorja specializacije o pripravljenosti kandidata na specialistični izpit in potrdila, na podlagi katerih je v poteku specializacije pridobil zahtevana znanja in veščine ter opravil predpisane kolokvije za samostojno opravljanje del in storitev.
(obvestilo o specialističnem izpitu)
(1) Če specializant izpolnjuje pogoje za opravljanje specialističnega izpita, zbornica določi izpitno komisijo ter čas in kraj opravljanja specialističnega izpita.
(2) Na utemeljeno prošnjo specializanta lahko zbornica preloži izpit za največ 15 dni.
(kraj opravljanja specialističnega izpita)
Če program specializacije ne določa drugače, se specialistični izpit opravlja pri pooblaščenem izvajalcu.
(1) Specialistični izpit se opravlja pred tričlansko izpitno komisijo. Predsednika in člana izpitne komisije imenuje zbornica iz seznama iz šestega odstavka tega člena. Zapisnikarja, ki je zdravnik, določi predsednik izpitne komisije.
(2) Za predsednika izpitne komisije je lahko imenovan zdravnik specialist iste specialnosti, s področja katere se opravlja specialistični izpit, ki ima:
– vsaj 15 let delovnih izkušenj na svojem specialističnem področju,
‒ naslov učitelja medicinske fakultete, primarija, višjega svetnika ali svetnika,
‒ vsaj pet let izkušenj s preverjanjem znanja na specialističnih izpitih in
‒ izpolnjuje pogoje za imenovanje za glavnega mentorja.
(3) Za člana izpitne komisije je lahko imenovan zdravnik specialist z najmanj sedmimi leti izkušenj na svojem področju in izpolnjuje pogoje za imenovanje za glavnega mentorja.
(4) Za predsednika in člane izpitne komisije so lahko imenovani tudi tuji strokovnjaki, ki imajo primerljive kvalifikacije, kot veljajo za predsednika in člane izpitnih komisij iz drugega in tretjega odstavka tega člena. Če se izpitna komisija ne more oblikovati po navedenih merilih, njeno sestavo določi zbornica.
(5) Pri opravljanju specialističnega izpita je lahko navzoč tudi glavni mentor, ki pa pri izvedbi specialističnega izpita ne sme sodelovati.
(6) Seznam predsednikov in članov izpitnih komisij pripravi in vodi zbornica ter ga posodablja vsaj enkrat letno.
(7) Za člane izpitnih komisij se glede nasprotja interesov uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo integriteto in preprečevanje korupcije.
(vsebina specialističnega izpita)
(1) Specialistični izpit obsega teoretični in praktični del. Teoretični del je lahko sestavljen iz pisnega in ustnega preizkusa.
(2) Pri specializacijah, kjer je v vsebini kot del specialističnega izpita predvideno opravljanje evropskega izpita, ki ga specializant opravlja v okviru Evropskega združenja zdravnikov specialistov (UEMS) ali drugega ustreznega evropskega združenja, se ta prizna kot teoretični del izpita.
(ocena na specialističnem izpitu)
(1) Izpitna komisija odloča z večino glasov.
(2) Znanje specializanta na izpitu se ocenjuje z »opravil« ali »ni opravil«. Če specializant pokaže izjemno oziroma nadpovprečno znanje, lahko izpitna komisija oceni njegovo znanje »s pohvalo«.
(3) Po opravljenem specialističnim izpitu specialist prejme potrdilo pred izdajo odločbe o podelitvi licence, ki je v Prilogi 3, ki je sestavni del tega pravilnika, in velja do izdaje odločbe o podelitvi licence v skladu s pravilnikom, ki ureja zdravniške licence.
(neuspešno opravljen specialistični izpit)
(1) Če specializant ni opravil specialističnega izpita, lahko izpitna komisija predlaga zbornici podaljšanje specializacije in dodatno kroženje za najmanj tri in največ šest mesecev.
(2) Izpitna komisija mora v zapisniku navesti strokovna področja, na katerih predlaga podaljšanje specializacije.
(izostanek od specialističnega izpita)
(1) Če specializant ne pristopi k opravljanju specialističnega izpita ali odstopi od že začetega specialističnega izpita, se šteje, da izpita ni opravil.
(2) Če specializant ne pristopi k opravljanju specialističnega izpita iz opravičljivega razloga (npr. rizična nosečnost, bolniška ipd.), se mora k specialističnemu izpitu ponovno prijaviti in utemeljiti svojo odsotnost. Če je razlog odsotnosti utemeljen, se šteje, da se specializant prvič prijavlja na izpit.
(izguba pravice do opravljanja specialističnega izpita)
Specializant, ki drugič ne opravi specialističnega izpita, izgubi pravico do nadaljnjega opravljanja specialističnega izpita v tekočem letu. Skupno lahko specializant specialistični izpit opravlja največ trikrat.
(ugovor zoper odločitev izpitne komisije)
(1) Specializant, ki specialističnega izpita ne opravi, lahko v treh dneh po izpitu vloži ugovor iz naslednjih razlogov:
– če izpit ni potekal v skladu s tem pravilnikom,
– če specializant meni, da je pokazal ustrezno znanje za uspešno oceno.
(2) Obrazložen ugovor vloži ali priporočeno pošlje na zbornico, ki o ugovoru odloči najpozneje v 30 dneh.
(3) Če zbornica ugotovi, da so bile pri specialističnem izpitu kršene določbe tega pravilnika, ga razveljavi in določi, da ga specializant opravlja ponovno. Če zbornica ugotovi, da je bilo kandidatovo znanje ustrezno, odloči, da je specialistični izpit opravil.
(4) Odločitev zbornice o pritožbi je dokončna.
(zapisnik o poteku specialističnega izpita)
O poteku specialističnega izpita se piše zapisnik na obrazcu iz Priloge 4, ki je sestavni del tega pravilnika, in ga podpišejo predsednik, člana izpitne komisije in zapisnikar. En izvod zapisnika se izroči specialistu nemudoma po končanem specialističnem izpitu.
(potrdilo o opravljenem specialističnem izpitu)
Zdravniku, ki opravi specialistični izpit, zbornica izda potrdilo o opravljenem specialističnem izpitu in mu z njim podeli naslov specialista ustrezne specialnosti. Obrazec potrdila je v Prilogi 5, ki je sestavni del tega pravilnika.
IX. PRIZNANJE SPECIALISTIČNEGA NASLOVA NA PODLAGI DELA
(1) Postopek priznanja specialističnega naziva na podlagi dela se začne na podlagi vloge, ki jo vloži zdravnik specialist, pod pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja zdravniško službo. Vloga za priznanje specialističnega naslova na podlagi dela vsebuje:
– življenjepis, v katerem zdravnik specialist navede, kje in kako je pridobil znanja in izkušnje, ki jih predvideva program specializacije, za katero je vložil vlogo,
– bibliografijo,
– potrjen seznam posegov, s katerim dokazuje, da je opravil vse posege, ki jih zahteva program specializacije, za katero je vložil vlogo, ki ga potrdijo predstojnik, strokovni direktor ali koordinator specializacije.
(2) Če je zdravnik specialist pridobil naziv učitelj, višji svetnik ali svetnik s področja, za katero je vložil vlogo za priznanje specialističnega naslova na podlagi dela, ali naslov primarij, vloga ne glede na prejšnji odstavek vsebuje:
– življenjepis, v katerem zdravnik specialist navede, kje in kako je pridobil znanja in izkušnje, ki jih predvideva program specializacije, za katero je vložil vlogo,
– potrdilo, iz katerega je razvidno, na katerem področju dela se mu je podelil naziv učitelj, višji svetnik ali svetnik, oziroma potrdilo o podelitvi naziva primarij.
(3) Seznam posegov iz tretje alineje prvega odstavka tega člena določi zbornica in ga objavi na svojih spletnih straneh.
(mnenje koordinatorja specializacije in nadzornika kakovosti)
(1) Popolno vlogo iz prejšnjega člena uradna oseba zbornice pošlje v mnenje koordinatorju specializacij in nadzorniku kakovosti.
(2) Koordinator specializacij in nadzornik kakovosti podata pisni mnenji o vlogi iz prejšnjega odstavka v 30 dneh od njenega prejema.
(3) Vloge koordinatorjev novih specializacij in nadzornikov kakovosti za podelitev specialističnega naslova na podlagi dela v obdobju šestih mesecev po sprejetju nove specializacije obravnava in o njih izda mnenje zbornica.
Stroške priprave mnenj iz prejšnjega člena krije zdravnik specialist, ki je podal vlogo za priznanje specialističnega naslova na podlagi dela.
X. PRIZNANJE SPECIALISTIČNEGA NASLOVA, PRIDOBLJENEGA V TUJINI
Za priznanje specialističnega naslova, pridobljenega v tujini (v nadaljnjem besedilu: tuji specialistični naslov), lahko zaprosi vsak zdravnik specialist ali doktor dentalne medicine specialist, ki je specialistični naslov pridobil v tretji državi (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj).
Za odločanje o priznanju tujega specialističnega naslova se uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek.
(pogoji za priznanje tujega specialističnega naslova)
(1) Vlagatelj mora za priznanje tujega specialističnega naslova izpolnjevati naslednje pogoje:
– končan študij na medicinski fakulteti v Republiki Sloveniji ali na medicinski fakulteti v tujini,
– opravljen specialistični izpit v tujini,
– opravljen strokovni izpit v Republiki Sloveniji,
– imeti opravljene dopolnilne pogoje, določene v sklepu iz 61. člena tega pravilnika, ali imeti pozitivno pisno mnenje strokovnega sodelavca iz četrtega odstavka 60. člena tega pravilnika in
– biti vpisan v register zdravnikov.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka zdravniku, ki je pridobil specialistični naslov v tujini in mu je bila v postopku za priznavanje kvalifikacij po posebnem zakonu izdana odločba o priznanju kvalifikacije za opravljanje reguliranega poklica zdravnik ali doktor dentalne medicine v Republiki Sloveniji, ni treba izpolnjevati pogoja iz tretje alineje prejšnjega odstavka.
Postopek priznanja tujega specialističnega naslova po tem pravilniku se začne na podlagi vloge vlagatelja.
(vloga za priznanje tujega specialističnega naslova)
(1) Vlogo za priznanje tujega specialističnega naslova sestavljajo:
– prošnja za priznanje tujega specialističnega naslova na obrazcu, ki je v Prilogi 6, ki je sestavni del tega pravilnika,
– dokazilo o zaključenem študiju na medicinski fakulteti v Republiki Sloveniji ali dokazilo o zaključenem študiju na medicinski fakulteti v republikah nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije, pridobljeno pred 25. junijem 1991, potrdilo o nostrifikaciji diplome tuje medicinske fakultete oziroma odločba o enakovrednosti tujega naslova s slovenskim strokovnim naslovom doktor medicine ali doktor dentalne medicine, pridobljena v postopku po posebnem zakonu,
– dokazilo o strokovnem izpitu, opravljenem v Republiki Sloveniji,
– prevod potrdila v tujini opravljene specializacije,
– prevod programa v tujini opravljene specializacije,
– prevod življenjepisa z opisom delovnih izkušenj in bibliografijo s poudarkom na zadnjih sedmih letih, ki jo potrdi vlagateljev delodajalec,
– dokazilo o dobrem imenu, kot ga opredeljuje zakon, ki ureja priznavanje poklicne kvalifikacije zdravnik, zdravnik specialist, doktor dentalne medicine in doktor dentalne medicine specialist, in ki ne sme biti starejše od treh mesecev,
– druga dokazila o izobrazbi in izkaze o strokovni usposobljenosti ter poklicnih izkušnjah.
(2) Javne listine iz prvega odstavka tega člena se predložijo v overjenem prevodu, njihov izvirnik pa na vpogled.
(1) Popolno vlogo iz prejšnjega člena uradna oseba, ki vodi postopek, pošlje v mnenje strokovnemu sodelavcu s področja specializacije, ki jo je vlagatelj opravil v tujini, ki ga s sklepom določi zbornica (v nadaljnjem besedilu: strokovni sodelavec).
(2) Za strokovnega sodelavca se lahko imenuje zdravnik specialist ali doktor dentalne medicine specialist, ki ima več kot deset let opravljen specialistični izpit s področja specializacije, ima licenco in neprekinjeno dela na področju opravljene specializacije.
(primerjava programov specializacij)
(1) Strokovni sodelavec vpogleda v pisno dokumentacijo, ki jo je predložil vlagatelj, ter primerja:
– obseg in čas programa v tujini opravljene specializacije s programom specializacije, ki je veljal v Republiki Sloveniji na dan, ko je vlagatelj vložil vlogo za priznanje tujega specialističnega naslova,
– vsebino v tujini opravljenega programa specializacije z vsebino programa specializacije, ki se je uporabljal v Republiki Sloveniji na dan, ko je vlagatelj vložil vlogo za priznanje tujega specialističnega naslova.
(2) Če v Republiki Sloveniji ni programa specializacije, na podlagi katerega se izvaja primerjava, se za primerjavo uporabi program specializacije, ki je vsebinsko najbližji vsebini programa v tujini opravljene specializacije.
(3) Strokovni sodelavec mora pri izdelavi pisnega mnenja upoštevati tudi delovne izkušnje in dodatna znanja, ki pričajo o kvalifikaciji vlagatelja.
(4) Če strokovni sodelavec oceni, da program v tujini opravljene specializacije in morebitne delovne izkušnje ter dodatna znanja v celoti ustrezajo programu specializacije, po katerem se izvaja primerjava, oziroma da so vlagateljeve kvalifikacije zadostne, izda pozitivno pisno mnenje.
(5) Če strokovni sodelavec oceni, da program v tujini opravljene specializacije in morebitne delovne izkušnje ter dodatna znanja ne ustrezajo v celoti programu specializacije, po katerem se izvaja primerjava, oziroma da vlagateljeve kvalifikacije niso zadostne, v svojem pisnem mnenju, glede na okoliščine primera, predlaga, da vlagatelj izpolni najmanj enega od naslednjih dopolnilnih pogojev:
– opravljanje najmanj tri- in največ dvanajstmesečnega usposabljanja pri pooblaščenem izvajalcu z zaključnim mnenjem mentorja, za zdravnike s področja splošne oziroma družinske medicine pa najmanj tri- in največ dvanajstmesečnega usposabljanja pri pooblaščenem izvajalcu na kliničnem in ambulantnem področju z zaključnim mnenjem mentorja (v nadaljnjem besedilu: prilagoditveno obdobje),
– opravljanje preizkusa strokovne usposobljenosti.
(6) Če strokovni sodelavec oceni, da je za priznanje tujega specialističnega naslova potrebno prilagoditveno obdobje, v svojem pisnem mnenju obrazloži svojo odločitev, določi čas trajanja usposabljanja in področja usposabljanja v času opravljanja prilagoditvenega obdobja. Strokovni sodelavec v svojem mnenju predlaga tudi glavnega mentorja za čas prilagoditvenega obdobja in pooblaščenega izvajalca, pri katerem naj to usposabljanje opravi.
(7) Če strokovni sodelavec oceni, da je za priznanje tujega specialističnega naslova treba opraviti preizkus strokovne usposobljenosti, v svojem pisnem mnenju obrazloži svojo odločitev in določi okvirne vsebine preizkusa strokovne usposobljenosti.
(8) Če strokovni sodelavec oceni, da je za priznanje tujega specialističnega naslova potrebno prilagoditveno obdobje v trajanju več kot dvanajst mesecev, v pisnem mnenju obrazloži svojo odločitev in navede razloge, zakaj znanj oziroma kvalifikacij vlagatelja ni mogoče dopolniti z izpolnitvijo dopolnilnih pogojev iz petega odstavka tega člena.
(9) Obvezni sestavni del pisnega mnenja iz šestega, sedmega in osmega odstavka tega člena je tudi seznam predmetov oziroma manjkajočih vsebin, ki na podlagi primerjave med programoma specializacij niso zajeti v vlagateljevih dokazilih o kvalifikacijah.
(1) Na podlagi pisnega mnenja iz šestega, sedmega in osmega odstavka prejšnjega člena zbornica izda vlagatelju sklep, v katerem ugotovi, da program v tujini opravljene specializacije in morebitne delovne izkušnje ter dodatna znanja ne ustrezajo v celoti programu specializacije, po katerem se izvaja primerjava.
(2) V sklepu iz prejšnjega odstavka zbornica navede dopolnilne pogoje, ki jih mora vlagatelj opraviti za priznanje tujega specialističnega naslova, in rok za izpolnitev dopolnilnih pogojev.
(3) Če se s sklepom določi prilagoditveno obdobje, mora zbornica v sklepu navesti tudi čas trajanja usposabljanja in področja usposabljanja, pooblaščenega izvajalca, kjer se bo prilagoditveno obdobje opravljalo, in glavnega mentorja, pod vodstvom katerega bo vlagatelj opravljal prilagoditveno obdobje.
(4) Če se s sklepom določi opravljanje preizkusa strokovne usposobljenosti, mora zbornica v sklepu navesti tudi vsebino preizkusa strokovne usposobljenosti in izpitno komisijo.
(5) Obrazložitev sklepa mora vsebovati tudi seznam predmetov oziroma manjkajočih vsebin iz prejšnjega člena.
(6) Zoper ta sklep se lahko vloži pritožba v 15 dneh od prejema pisnega odpravka odločbe. O pritožbi odloča ministrstvo, pristojno za zdravje.
(odločba o priznanju specialističnega naslova, pridobljenege v tujini)
Zbornica izda vlagatelju odločbo o priznanju tujega specialističnega naslova:
– če se ugotovi, da program v tujini opravljene specializacije in morebitne delovne izkušnje ter dodatna znanja v celoti ustrezajo programu specializacije, po katerem se izvaja primerjava, oziroma da so vlagateljeve kvalifikacije zadostne za priznanje tujega specialističnega naslova,
– ko vlagatelj zbornici predloži dokazilo o uspešno opravljenih naloženih dopolnilnih pogojih iz 60. člena tega pravilnika.
(odločba o nepriznanju specialističnega naslova, pridobljenege v tujini)
Zbornica izda vlagatelju odločbo o nepriznanju tujega specialističnega naslova:
– na podlagi pisnega mnenja iz osmega odstavka 61. člena tega pravilnika,
– če vlagatelj v določenem roku zbornici ne predloži dokazil o uspešno opravljenih naloženih dopolnilnih pogojih iz 60. člena tega pravilnika.
(1) Za vloge in upravna dejanja, opravljena po tem pravilniku, se plačuje taksa po zakonu, ki ureja upravne takse.
(2) Višino stroškov opravljanja prilagoditvenega obdobja pod vodstvom usposobljenega mentorja oziroma višino stroškov za morebitno dodatno izobraževanje in usposabljanje v prilagoditvenem obdobju ter za preizkus strokovne usposobljenosti kandidata določi zbornica. Stroške opravljanja prilagoditvenega obdobja in preizkusa strokovne usposobljenosti nosi vlagatelj.
(3) Stroški iz prejšnjega odstavka ne smejo biti višji od stroškov, ki so za enake namene v zvezi z opravljanjem specializacije določeni za državljane Republike Slovenije.
XI. SPECIALIZACIJE TUJIH DRŽAVLJANOV
(opravljanje specializacije tujih državljanov)
Tuj državljan lahko v Republiki Sloveniji opravlja specializacijo pod pogoji in v skladu s postopki, ki so določeni z zakonom, ki ureja zdravniško službo, in s tem pravilnikom ter po programu specializacij, ki velja za državljane Republike Slovenije.
Za opravljanje specializacij tujih državljanov se uporabljajo določbe tega pravilnika, ki urejajo vsebino in potek specializacije ter opravljanje specialističnega izpita.
XII. FINANCIRANJE SPECIALIZACIJ
Višino šolnine za specializacije samoplačnikov, specializacije z znanim plačnikom in stroške specialističnega izpita določi zbornica v soglasju z ministrom. Višina šolnine ne sme presegati stroškov, ki so določeni za specializacije na nacionalnem razpisu.
XIII. PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
Postopki razpisa specializacij in postopki odobritve specializacije, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega pravilnika, se dokončajo po predpisih, ki so veljali do uveljavitve tega pravilnika.
Določbi drugega odstavka 16. člena in tretjega odstavka 17. člena tega pravilnika se začneta uporabljati šest mesecev po uveljavitvi tega pravilnika.
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o vrstah, vsebini in poteku specializacij zdravnikov (Uradni list RS, št. 22/09, 42/09 – popr., 22/10, 76/11, 48/15, 1/17, 40/17 in 47/17).
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 0070-118/2017
Ljubljana, dne 22. februarja 2018
EVA 2017-2711-0073
mag. Marko Bitenc l.r.
Zdravniške zbornice Slovenije
Milojka Kolar Celarc l.r.
