Na podlagi petega odstavka 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt) (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08, 108/09, 80/10, 43/11, 57/12, 109/12, 76/14 in 14/15) ter 7. in 16. člena Statuta Občine Mozirje (Uradni list RS, št. 11/07) je Občinski svet Občine Mozirje na 20. redni seji dne 27. 3. 2018 sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu OPPN 04 – Završe
S tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt OPPN 04 – Završe v Občini Mozirje – počitniško naselje Završe, k.o. Lepa Njiva, ki ga je pod številko 01/17 izdelalo podjetje VURB, Špela Vučina s.p. iz Velenja.
Ta odlok določa:
– Opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN
– Območje OPPN
– Umestitev načrtovane ureditve v prostor
– Zasnovo projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
– Parcelacijo
– Etapnost izvedbe prostorskih ureditev
– Rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave
– Ostale pogoje za urejanje območja OPPN
– Rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami vključno z varstvom pred požarom
– Vplive in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora in
– Dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev.
Sestavni del OPPN so poleg tega odloka tudi tekstualni in grafični del ter priloge:
GRAFIČNI DEL:
– Izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela iz prostorsko informacijskega sistema občin s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju
– Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem
– Urbanistična pregledna situacija z umestitvijo predvidenih objektov
– Zazidalno ureditvena situacija s parcelacijo
– Prikaz ureditve glede poteka omrežij in priključevanja objektov na javno gospodarsko infrastrukturo ter grajeno javno dobro
PRILOGE:
– PRILOGA 1: Idejna rešitev elektrifikacije
– PRILOGA 2: kopije smernic nosilcev urejanja prostora
– PRILOGA 3: kopije mnenj nosilcev urejanja prostora
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE, KI SE NAČRTUJE Z OPPN
(načrtovanje prostorske ureditve)
Z OPPN so predvidene naslednje ureditve:
– Izgradnja počitniških objektov
– Ureditev prometne, energetske in komunalne infrastrukture.
Ureditveno območje OPPN 04 Završe se nahaja v katastrski občini Lepa Njiva v Občini Mozirje in zajema naslednje oziroma dele naslednjih parcel: 1636/3, 1636/4, 1636/5, 1636/6, 1636/7, 1636/8, 1636/9, 1637, 62/1, 62/4, 56, 53/3, 55/9, 55/8, 53/2, 53/1, 55/10, 55/1, 55/7, 55/5, 55/11, 55/6, k.o. 917 Lepa Njiva.
Sestavni del tega OPPN so tudi zemljišča izven območja urejanja, ki so potrebna za neposredno prometno priključevanje na omrežje javnih cest, zagotavljanje intervencijskih mest ter izvedbo komunalnih priključkov in naprav gospodarske javne infrastrukture, ki so potrebne za komunalno opremljanje območja ter morebitne vodnogospodarske ureditve.
Predmet izdelave OPPN 04 je ureditev infrastrukturnih posegov v prostor in gradnja objektov. S to ureditvijo bo zagotovljen Občinski podrobni prostorski načrt: Počitniško naselje Završe.
Ureditveno območje je v velikosti cca 7.765 m2.
IV. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
(umestitev načrtovane ureditve v prostor)
Ureditveno območje LN68 je pretežno področje najboljših kmetijskih zemljišč, je pa del tega območja tudi predvideno za gradnjo počitniških objektov. Teren je sposoben za gradnjo, saj pretiranih naklonov ni. Na vzhodni in južni strani območja so gozdovi posebnega pomena, naravnih voda na tem območju ni. Območje je že opremljeno z nizkonapetostnim električnim omrežjem ter javnim vodovodnim omrežjem. Na zahodnem delu ureditvenega območja se nahaja javna kategorizirana občinska cesta št. 767041.
Predvideno območje je namenjeno manjšemu naselju počitniških objektov. Dopustne so enostanovanjske stavbe za začasno bivanje, kot manj zahtevni, nezahtevni in enostavni objekti pa se lahko gradijo tudi ute ali vrtne lope, pergole in nadstrešnice, drvarnice, steklenjaki, zimski vrtovi, vetrolovi, oporni zidovi in ograje/žive meje. Za žive meje se priporoča uporaba avtohtonih drevesnih in grmovnih vrst.
V OPPN so opisani tudi posegi izven ureditvenega območja OPPN, ki so potrebni za izvedbo gospodarske javne infrastrukture in rekonstrukcijo javne poti.
(pogoji za urbanistično in arhitekturno oblikovanje)
1. Gabariti: Tloris osnovnega volumna objekta je pravokotne oblike z razmerjem stranic 1:1.2–1:1.33, razporejeni tako, da je sleme objekta vzporedno z daljšo stranico. Dopustne so izzidave manjših volumnov, vendar dimenzije projekcije najbolj izpostavljenih delov – z napušči ne smejo presegati 12 m.
2. Vertikalni gabariti: K + P + M, maksimalna višina 10 m od kote terena.
3. Konstrukcija: Klasična ali montažna.
4. Kota pritličja: Razvidna iz grafičnih prilog in prilagojena terenu.
5. Kolenčni zid: Maksimalno 1.2 m.
6. Streha: Ostrešje bo klasično leseno. Strešna kritina bo iz opečnega zareznika temno sive ali naravno rdeče barve. Dopustna je tudi montažna lesena izvedba strehe.
Strehe bodo dvokapnice v naklonu od 25°–50°, dovoljene so frčade in strešne odprtine. Frčade so lahko oblikovane v trikotni in trapezni obliki, krivulje niso dovoljene. Sleme naj bo vzporedno z daljšo stranico objekta. Smer slemena ni določena, je pa priporočljivo, da je sleme vzporedno s plastnicami. Kritine bodo opečni zareznik v temno sivi ali naravno rdeči barvi. Dolžine napuščev niso posebej določene.
(vrste dopustnih dejavnosti)
Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste dejavnosti:
– stanovanjska dejavnost za začasno bivanje.
(vrste dopustnih gradenj in drugih del)
Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste gradenj in drugih del:
– gradnja novih objektov
– redna in investicijska vzdrževalna dela
– adaptacije in rekonstrukcije objektov
– rušitve in nadomestne gradnje
– dozidave in nadzidave novih objektov do opredeljenih gabaritov iz 7. člena tega odloka
– gradnja objektov za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez
– gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov v okviru z določili 11. člena tega odloka.
(vrste dopustnih objektov)
Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste objektov glede na namen:
– stanovanjske stavbe za začasno bivanje
– gradbeno inženirski objekti (prometna, komunalna in energetska infrastruktura)
– gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov skladno z Uredbo o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (Uradni list RS, št. 18/13, 24/13 in 26/13) v okviru določil 11. člena tega odloka
– zelene površine.
(enostavni in nezahtevni objekti ter gradnja gradbenih inženirskih objektov)
Na območju OPPN je v skladu z Uredbo o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (Uradni list RS, št. 18/13, 24/13 in 26/13) dovoljena tudi gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov.
Nezahtevni in enostavni objekti se postavljajo smiselno kot dopolnitev obstoječe gradnje. Na ureditvenem območju OPPN 04 – Završe je dovoljena postavitev oziroma gradnja naslednjih vrst enostavnih objektov:
a) Objekti za lastne potrebe (nadstrešnica, manjša drvarnica, vetrolov, uta, lopa, garaža, senčnica, pergola, letna kuhinja, ograje, žive meje in oporni zidovi, ki niso namenjeni bivanju).
– Garaža, nadstrešek, pergola, drvarnica, skladišče za lesna goriva, savna, fitnes ipd., to je enoetažen, pritličen zidan ali lesen pokrit objekt, ki ima tlorisno površino na stiku z zemljiščem do vključno 20 m2. Streha je ravna oziroma enokapnica z minimalnim naklonom ali dvokapnica z enakim naklonom kot glavni objekt. Kritina dvokapne strehe mora biti enaka kot na glavnem objektu, pri ravni oziroma enokapni strehi minimalnega naklona kritina ni posebej določena. Fasada objekta se mora prilagajati glavnemu objektu, priporočljivi so naravni materiali. Stavbno pohištvo naj bo leseno.
– Steklenjak, zimski vrt ali vetrolov, to je enoetažen, pritličen, pokrit prostor z bruto površino največ 20 m2 in višino najvišje točke, ki je max 3,5 m, merjeno od najnižje točke objekta (kota pritličja 0,00 m) katerega streha je hkrati strop nad prostorom. Priporočena je ravna streha lesene konstrukcije, do višine maksimalno 3,5 m, merjeno od najnižje točke objekta (kota pritličja 0,00 m). Dopustna je tudi dvokapna streha, ki pa mora biti enakega naklona kot glavni objekt ter njegovo sleme v enaki smeri. Če fasada ni steklena, je zaželeno, da je obložena z lesom oziroma prilagojena glavnemu objektu. Pri steklenjaku je zaželena izvedba v rjavi barvi.
– Uta oziroma senčnica ali pergola, to je enoetažna, pritlična, lesena, delno odprta stavba, katere streha je hkrati strop nad prostorom, z bruto površino največ 20 m2. Ostrešje je leseno. Priporočena je ravna streha lesene konstrukcije, do višine maksimalno 3,5 m, merjeno od najnižje točke objekta (kota pritličja 0,00 m). Dopustna je tudi dvokapna streha, ki mora biti v istem naklonu kot glavni objekt, prav tako enaka kritina. Pri ravni strehi oziroma enokapnici minimalnega naklona kritina ni posebej določena. Fasada objekta se mora prilagajati glavnemu objektu, priporočljivi so naravni materiali. Stavbno pohištvo naj bo leseno.
– Oporni zidovi, če njihova višina ne presega 0,5 m. Izjemoma je zaradi terenskih danosti dopustna postavitev opornega zidu do višine 1 m.
b) Pomožni infrastrukturni objekti
– Pomožni cestni objekti
– Pomožni energijski objekti
– Pomožni komunalni objekti
– Urbana oprema.
Na ureditvenem območju OPPN 04 – Završe je dovoljena postavitev oziroma gradnja naslednjih vrst nezahtevnih objektov:
a) Objekti za lastne potrebe (nadstrešnica, manjša drvarnica, uta, lopa, garaža, senčnica, pergola, ograje, žive meje, oporni zidovi, parkirišče, začasni ali sezonski objekti, ki niso namenjeni bivanju).
– Garaža, nadstrešek, drvarnica, skladišče za lesna goriva, savna, fitnes ipd., to je enoetažen, pritličen zidan ali lesen pokrit objekt, ki ima tlorisno površino na stiku z zemljiščem do vključno 50 m2. Streha je ravna oziroma enokapnica z minimalnim naklonom ali dvokapnica z enakim naklonom kot glavni objekt. Kritina dvokapne strehe mora biti enaka kot na glavnem objektu, pri ravni oziroma enokapni strehi minimalnega naklona kritina ni posebej določena. Fasada objekta se mora prilagajati glavnemu objektu, priporočljivi so naravni materiali. Stavbno pohištvo naj bo leseno.
– Steklenjak, zimski vrt ali vetrolov, to je enoetažen, pritličen, pokrit prostor z bruto površino največ 50 m2 in višino najvišje točke, ki je max 3,5 m, merjeno od najnižje točke objekta (kota pritličja 0,00 m) katerega streha je hkrati strop nad prostorom. Priporočena je ravna streha lesene konstrukcije, do višine maksimalno 3,5 m, merjeno od najnižje točke objekta (kota pritličja 0,00 m). Dopustna je tudi dvokapna streha, ki pa mora biti enakega naklona kot glavni objekt ter njegovo sleme v enaki smeri. V tem primeru je maksimalna dovoljena višina 7 m (merjeno od najnižje točke objekta – kota pritličja 0,00 m). Če fasada ni steklena, mora biti lesena oziroma obložena z lesom, prav tako leseno stavbno pohištvo. Pri steklenjaku je zaželena izvedba v rjavi barvi.
– Uta oziroma senčnica ali pergola, to je enoetažna, pritlična, lesena, delno odprta stavba, katere streha je hkrati strop nad prostorom, z bruto površino največ 30 m2. Ostrešje je leseno. Priporočena je ravna streha lesene konstrukcije, do višine maksimalno 3,5 m, merjeno od najnižje točke objekta (kota pritličja 0,00 m). Dopustna je tudi dvokapna streha, ki pa mora biti enakega naklona kot glavni objekt ter njegovo sleme v enaki smeri. Če fasada ni steklena, je zaželeno, da je obložena z lesom oziroma prilagojena glavnemu objektu. Pri steklenjaku je zaželena izvedba v rjavi barvi.
– Bazen, to je montažen ali obzidan prostor za vodo, namenjen kopanju, lahko pa tudi gašenju morebitnega požara, če je njegova tlorisna površina do 30 m2 in globina do 1,35 m, merjeno od roba do dna.
– Oporni zidovi, če njihova višina ne presega 1,5 m, izjemoma je zaradi terenskih danosti dopustna postavitev opornega zidu do višine 2 m.
Ostalih enostavnih in nezahtevnih objektov ni dopustno graditi oziroma postavljati. Za gradnjo enostavnih in nezahtevnih objektov v območju kakršnihkoli varovalnih pasov, si mora investitor pridobiti soglasje upravljalca posameznega komunalnega voda oziroma drugih pristojnih služb ali lastnika sosednjih parcel.
(gradbena parcela in odmiki)
Vsaka posamezna parcela predstavlja gradbeno parcelo, ki je tudi funkcionalno zemljišče posameznega objekta, znotraj katerega je določena površina za gradnjo. Objekti se gradijo minimalno 4 m od vsake parcelne meje, razen proti dostopni cesti, kjer je odmik 5 m. Nezahtevni in enostavni objekti, ki so stavbe najmanj 1,5 m, ostali enostavni in nezahtevni objekti morajo biti od meje sosednjega zemljišča oddaljeni najmanj 0,5 m. Enostavne in nezahtevne objekte je dopustno postaviti na parcelno mejo ob soglasju lastnika sosednjega zemljišča.
Dopustni so tudi manjši odmiki ob soglasju dotičnih upravnih služb ali lastnika sosednje parcele.
Parkirišča, dostopi in zunanja ureditev se lahko izvaja do parcelne meje.
Zaradi grebenske lege zazidljivega območja je gradnja od gozdnega roba možna tudi bližje kot 10 m.
Gradbene linije so razvidne iz grafičnega načrta U-03: Urbanistična pregledna situacija z umestitvijo predvidenih objektov.
V. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GRAJENO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
Infrastrukturne ureditve se morajo izvajati v skladu z grafičnim načrtom »Prikaz ureditve glede poteka omrežij in priključevanja objektov na javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro« in v skladu s smernicami posameznih nosilcev urejanja prostora.
Novi komunalni vodi se morajo voditi po cestnem svetu, kjer je to mogoče. Komunalni vodi se polagajo podzemno. Odmiki med posameznimi vodi različnih omrežij morajo biti upoštevani glede na predpisane minimalne horizontalne in vertikalne odmike.
Predmetni OPPN podaja samo konceptualne rešitve. Natančnejše rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji (grafična podloga U-05: Prikaz ureditve glede poteka omrežij in priključevanja objektov na javno gospodarsko infrastrukturo ter grajeno javno dobro), zaradi česar so dopustna odstopanja od rešitev OPPN, ki so strokovno utemeljena ali so posledica lastniških razmerij pri vzpostavitvi ustreznega komunalnega reda ter so usklajene s posameznimi upravljalci opreme.
Za izgradnjo komunalne ureditve skrbi investitor oziroma lastnik parcele.
(skupne določbe glede prometnega urejanja)
Objekti se bodo prometno napajali preko obstoječih cest, ki se priključi na javno kategorizirano cesto na severozahodni strani območja s številko 767041. Priključki in njegova okolica, ki meji na občinsko javno cesto, morajo biti urejene tako, da je zagotovljena zadostna preglednost na cesti in na priključkih v obeh smereh na cesto in obratno.
Predvideva se širitev ceste iz 3 m na 3,5 m zaradi interventnih vozil. V kolikor bo občina pristopila k celostni ureditvi obravnavane ceste, priporočamo dreniranje ceste in urejeno ponikanje prispevnih vod s cestnih površin na točki pred ponikovalnico.
Za vsak objekt se predvidi priključek na občinsko cesto in dva parkirna mesta, razen za objekt št. 6 in 7, kjer je predviden samo uvoz (dostop) na parcelo, zaradi osnovne namenske rabe zemljišča – kmetijsko zemljišče. V preglednem trikotniku priključka na javno cesto, ne sme biti nikakršnih višinskih ovir višjih od 0,75 m, kar mora biti prikazano v PGD projektu za posamezni objekt. Vsak investitor mora imeti možnost obračanja na svoji parceli. Če pa te ni, mora investitor iz občinske ceste vzvratno zapeljati na svoj priključek in se nato naprej priključevati na občinsko cesto. Za objekta št. 4 in 5 je predviden en priključek in 4 parkirna mesta skupaj, zaradi pomanjkanja prostora.
Morebitne ograje ali žive meje ne smejo posegati v polje preglednosti ceste. Za žive meje se priporoča uporaba avtohtonih drevesnih in grmovnih vrst. Ob cesti je ograjo dopustno postaviti le s soglasjem upravljalca ceste. Priključki na občinske ceste morajo biti zgrajeni v niveleti vozišča ceste in čim bolj pravokotno. Meteorne vode in druge odpadne vode iz parcel in zunanje ureditve objektov ter priključkov ne smejo biti speljane v naprave za odvodnjavanje cestnega telesa. Oranje snega iz javne ceste ter odlaganje snega ne sme biti ovirano. Prav tako ne sme biti ovirano odtekanje vode iz občinske lokalne ceste. Meteorne ali druge vode s priključkov ne smejo pritekati na ceste ali na njih celo zastajati.
(skupne določbe glede prometnega urejanja)
Ker prometna obremenitev na tem območju ni obremenjena, ureditev pločnikov in kolesarskih stez ni potrebna.
Za kolesarje velja enak prometni režim kot za vse udeležence v prometu.
Ohraniti se mora dostop do gozda po gozdnih prometnicah znotraj in v bližini območja OPPN, ki odpirajo gozdove (gozdna cesta št. 104108 ter gozdne vlake), prav tako pa dopustiti možnost gradnje in navezave novih gozdnih vlak (na dovozno cesto po grebenu).
(minimalna komunalna oskrba)
Priključevanje objektov na obstoječo in načrtovano gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro se izvajajo v skladu s pridobljenimi smernicami nosilcev urejanja prostora.
V projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja za načrtovane stanovanjske objekte je potrebno prikazati, da je zagotovljena minimalna komunalna oskrba ter priključek na javno cesto.
Za zagotavljanje minimalne komunalne oskrbe načrtovanih stanovanjskih objektov – za začasno bivanje na obravnavanem območju je potrebno zagotoviti oskrbo s pitno vodo, električno energijo, odvajanje odpadnih voda in dostop do javne ceste, tako da se v celoti izvede in v skladu s predpisi usposobi s predmetnim OPPN predvidena infrastruktura pred pričetkom gradnje posameznim načrtovanih objektov.
Objekti se bodo s pitno vodo oskrbovali z javnega vodovodnega omrežja, ki je na tem območju že izveden. Zaradi velike absolutne višine uporabnikov si le-ti morajo vgraditi naprave za zvišanje tlaka v interni vodovodni instalaciji.
Na obravnavanem območju ni javnega kanalizacijskega omrežja, zato bodo fekalne vode odvajane v male čistilne naprave, ki si jo pridobi in financira vsak investitor posebej v skladu z odvajanjem in čiščenjem komunalnih in padavinskih voda (Uradni list RS, št. 33/7, 108/09, 57/12, 109/12 in 76/14), Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 98/07, 30/10).
Projektna rešitev odvajanja in čiščenja odpadnih voda mora biti usklajena z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15). Padavinske vode iz obravnavanega območja iz streh in povoznih površin posameznih objektov se združijo v ponikovalnicah, pri tem pa so ponikovalnice locirane izven povoznih in manipulativnih površin. V projektni dokumentaciji za vsak objekt posebej mora biti dimenzionirana ponikovalnica na osnovi geološkega poročila, ter priložen detajl ponikovalnice.
Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja, ki ga v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja izda Direkcija RS za vode.
Med gradnjo ni dovoljeno odlagati izkopanih materialov na vodno ali priobalno zemljišče ter poplavno območje vodotokov. Po končani gradnji je potrebno odstraniti vse za potrebe gradnje postavljene provizorije in odstraniti vse ostanke začasnih deponij. Vse z gradnjo prizadete površine je potrebno krajinsko ustrezno urediti.
Objekti se bodo z električno energijo napajali preko obstoječe transformatorske postaje TP Ržiše (izvod I05:Završe). Pred povečanjem priključnih moči za obstoječe oziroma predvidene objekte, je potrebno odstraniti NN nadzemni el. en. vod od tč. A (parc. št. 110/2, k.o. LEPA NJIVA) do tč. B (parc. št. 52/2, k.o. LEPA NJIVA). Drog v tč. B se zamenja s kočnim lesenim A drogom. Potek podzemnega NNO je razvidna iz situacijskega načrta. Na trasi predvidenega NN KB med točko A in B se postavi razdelilna omara R-RO v katero se vzanka predviden KB in iz katere se izvede odcep za objekt 1 in odcep za objekte 2, 3, 4, 5, 6, 7, projektiran vod pa se od omare nadaljuje na prostozračno omrežje, na katerega se naveže v točki B. Od R-RO se izvedeta nova NN KB, ki se preko spojke navežeta na obstoječa NN KB za napajanje s kablom E-AY2Y-J 4x35 + 1,5 mm2(objekt 1)in E-AY2Y-J 4x70 + 1,5 mm2 (objekt 2, 3, 4, 5, 6, 7) in E-AY2Y-J 4x150+1,5 mm2. Razdelivec R-RO se postavi na parc. št. 110/1 k.o. LEPA NIVA. Priključno merilno mesto za objekt 2, 3, 4, 5, 6 bo obstoječa PMO na zemljišču parc. št. 55/11, k.o. LEPA NJIVA. Priključno merilno mesto za objekt 7 bo obstoječa PMO na zemljišču parc. št. 56, k.o. LEPA NJIVA. Trasa kablovoda je obstoječa. Priključno merilno mesto za objekt 8 bo v predvideni PS PMO na zemljišču parc. št. 62/4, k.o. LEPA NJIVA. Vse trase in mesta priključitve so vidne v situaciji izdelanega IDZ projekta. Projekt NN priključka se izdela v fazi izdelave PGD dokumentacije in mora biti usklajen s projekti ostalih komunalnih vodov.
Za posamezni objekt je ogrevanje individualno. Možna je izvedba individualnih kotlovnic na lesno biomaso, utekočinjen naftni plin in izvedba toplotnih črpalk oziroma alternativnih virov ogrevanja. V primeru ogrevanja objekta s toplotno črpalko sistema voda-voda, kjer je kot toplotni vir podtalna voda, ali z geosondo, kjer je toplotni vir vertikalna zemeljska sonda, za kar je potrebno izvesti vrtino, si mora investitor pridobiti vodno dovoljenje za neposredno rabo vode za pridobivanje toplote v skladu s 125. členom ZV-I. Če gre za rabo vode po 125. členu ZV-I, izda vodno dovoljenje pristojni organ na podlagi posebne vloge. Vodno dovoljenje je potrebno pridobiti pred pridobitvijo vodnega soglasja.
(telekomunikacijsko omrežje)
Za predvideno ureditev se izvede TK kanalizacija, kjer bodo operaterji telekomunikacij lahko postavili svoje vode do uporabnikov TK storitev. Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega TK omrežja, ki ga je potrebno glede na pozidavo in komunalno ureditev ustrezno zaščititi ali prestaviti na osnovi projektne rešitve ter si pridobiti soglasje Telekom Slovenije d.d. k projektnim rešitvam.
Projekt TK priključka na javno TK omrežje se izdela v fazi izdelave PGD dokumentacije in mora biti usklajen s projekti ostalih komunalnih vodov.
Vrsta prenosnega medija, mesto navezave na obstoječe omrežje in ostale karakteristike telekomunikacijskega omrežja se določijo glede na potrebe in možnosti v projektnih pogojih v sodelovanju s predstavnikom Telekom Slovenije d.d.
Na območju urejanja se za komunalne odpadke namestijo zabojniki za komunalne odpadke. Tip in velikost zabojnika določi upravljalec odvoza odpadkov. Dostop do zabojnikov mora biti vedno dostopen specialnim smetarskim vozilom za odvoz odpadkov.
Na območju OPPN se izvede parcelacija zemljišča na podlagi izhodišč tega odloka. Na območju je določenih 12 parcel oziroma delov parcel, za gradnjo osmih počitniških objektov. 10 parcel oziroma delov parcel je predvidenih za dovozno cesto do posameznih parcel oziroma objektov.
VII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
Znotraj območja je dovoljena etapna gradnja, če le-ta predstavlja zaključeno celoto in je v sklopu etape izvedena komunalna in energetska infrastruktura za posamezno gradbeno parcelo.
Prva etapa predstavlja gradnjo komunalne in energetske infrastrukture zunaj območja OPPN, ki je potrebna za priključevanje načrtovanih objektov ter prestavitve na območju OPPN.
Gradnja posameznega objekta predstavlja posamezno etapo s tem, da se mora zagotoviti minimalna komunalna urejenost priključitev posameznega objekta, ki je pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja po ZGO-1B, tako da se v celoti izvede in v skladu s predpisi usposobi s predmetnim OPPN predvidena infrastruktura pred pričetkom gradnje posameznih načrtovanih objektov.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA IN NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJE NARAVE
Pri načrtovanju je potrebno upoštevati ukrepe za varstvo okolja, ki so z zakonom določeni. Posegi niso ekološko zahtevni.
Raven hrupa mora v območju OPPN ostati v mejah dovoljenega.
Območje sodi v III. stopnjo varstva pred hrupom. Predvidene in obstoječe dejavnosti v območju ne smejo pri svoji dejavnosti povzročati hrupa, ki bi presegal mejne ravni hrupa 54 (dbA) ponoči in 64 (dbA) podnevi. Protihrupne ograje niso potrebne.
Snovi, ki se izpuščajo v ozračje, ne smejo presegati mejnih količin, določenih z Uredbo o mejah, opozorilnih in kritičnih emisijskih vrednostih snovi v zrak (Uradni list RS, št. 73/94, 52/02, 8/03, 39/06; ZVO-1-UDB1) in Uredbo o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 73/94, 1/98, 83/98, 105/00). Dimnovodne naprave morajo biti zgrajene tako, da zagotavljajo varno, zanesljivo in trajno delovanje kurišča, torej ne smejo presegati maksimalne dovoljene emisije določene v navedeni Uredbi.
Odvajanje odpadnih voda iz območja OPPN mora biti urejeno s pogoji, določenimi v Uredbi o emisiji snovi in toplote in odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05, 45/07, 79/09) in Pravilniku o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 5/02, 50/04). Vsak poseg na obravnavanem ureditvenem območju urejanja, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, se lahko skladno s 150. členom Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02 in 57/08) izvede samo na podlagi vodnega soglasja, ki ga v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja izda Direkcija Republike Slovenije za vode.
Na območju OPPN ni evidentiranih naravnih vrednosti, zavarovanih območij ali območij pomembnih za biotsko raznovrstnost (ekološko pomembna območja, območja Natura 2000, EPO).
Poseg v gozd in gozdni prostor mora biti v minimalnem potrebnem obsegu tako, da se posamično gozdno drevje in skupine gozdnega drevja ob objektih ohranijo kot zelene površine. Za žive meje se priporoča uporaba avtohtonih drevesnih in grmovnih vrst. Razmere za gospodarjenje z okoliškimi gozdovi se ne smejo poslabšati. Zaradi grebenske lege zazidljivega območja je gradnja možna tudi bližje kot 10 m od roba gozda.
(ukrepi za zmanjšanje odtoka padavinskih vod z urbanih površin)
Padavinske vode iz obravnavanega območja (iz strehe, parkirišča, ceste …) je potrebno, če ne obstaja možnost priključitve na javno kanalizacijo, prioritetno ponikati, pri tem morajo ponikovalnice biti locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin. V projektni dokumentaciji mora biti dimenzionirana ponikovalnica ter priložen detajl ponikovalnice.
Odvajanje padavinskih voda z utrjenih površin in strešin je potrebno predvideti v skladu s 92. členom ZV-1, in sicer na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z utrjenih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike ali ponikovalnico (zatravitev, travne plošče, morebitni suhi zadrževalniki in podobno).
Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja, ki ga v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja izda Direkcija RS za vode.
Med gradnjo ni dovoljeno odlagati izkopanih materialov na vodno ali priobalno zemljišče ter poplavno območje vodotokov. Po končani gradnji je potrebno odstraniti vse za potrebe gradnje postavljene provizorije in odstraniti vse ostanke začasnih deponij. Vse z gradnjo prizadete površine je potrebno krajinsko ustrezno urediti.
IX. OSTALI POGOJI ZA UREJANJE OBMOČJA OPPN
(varstvo kulturne dediščine)
Na ureditvenem območju OPPN 04 – Završe ni kulturnih prvin, ki bi bile zaščitene z varovalnim režimom. V območju OPPN se ne nahaja nobena registrirana enota kulturne dediščine, zato konkretnih usmeritev, ki bi izhajali iz varstvenih režimov enot kulturne dediščine, ni.
Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni reži, ki najditelja / lastnika zemljišča / investitorja / odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in ob najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. Zaradi varstva arheoloških ostanin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.
X. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu zasnova požarne varnosti, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu študija požarne varnosti. Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti (Pravilnik o zasnovi in študiji požarne varnosti, Uradni list RS, št. 12/13, 49/13).
V projektu za gradbeno dovoljenje se morajo v sklopu priprave projektne dokumentacije opredeliti dopustna požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov v objektih na predvidenem področju, ki bodo namenjeni poslovni in storitveni dejavnosti ter možnosti širjenja požara na morebitna sosednja poselitvena območja.
Intervencijske poti so urejene po obstoječih in predvidenih prometnih površinah. Izvedba intervencijskih poti mora biti skladna s standardom SIST DIN 14090. Vse povozne površine morajo biti dimenzionirane na 10 t osnega pritiska.
Obravnavano območje se uvršča v 3. stopnjo seizmične intenzitete po Evrokod 8. Območje se nahaja na območju, kjer je projektni pospešek tal (g) = 0,15. Glede na zahtevnost predvidenih objektov je potrebno temeljenje na koti nepodajne podlage. Temeljenje naj se izvaja na tamponskem nasutju deb. min. 0,6 m.
(varstvo pred delovanjem poplav)
Območje ne leži v poplavnem območju, zato posebni ukrepi na tem območju niso potrebni.
XI. OPIS VPLIVOV IN POVEZAV PROSTORSKE UREDITVE S SOSEDNJIMI OBMOČJI
(vplivi s sosednjimi območji)
Z gradnjo komunalne in energetske infrastrukture investitor posega na druga zemljišča tako, da v času gradnje priključkov vpliva na druge parcele, kakor je to prikazano v grafični prilogi.
Drugih vplivov na sosednja območja ni.
XII. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH REŠITEV
Pri namenu objektov toleranc ni.
Pri velikosti objektov toleranc v + ni. Objekti so lahko manjši. Toleranca pri višinskih gabaritih je 0.5 m. Kota terena se prilagaja poteku terena, zato je tudi kota pritličja pri vsakem objektu specifična.
Dopustna so odstopanja od določitve vhodov v objekt ali uvozov na gradbeno parcelo, pod pogojem, da je zagotovljena preglednost na cesti in varnost prometa.
Pri prometni, komunalni in energetski infrastrukturi so odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, dopustna glede potekov predvidenih vodov, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju okoljevarstvenih ali hidroloških ali geoloških ali vodnogospodarskih ali lastniških ali drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše iz oblikovalskega ali gradbenotehničnega ali okoljevarstvenega vidika, ki pa ne smejo povečevati negativnega vpliva načrtovanega posega na sosednje objekte in parcele, ne smejo poslabšati videza obravnavanega območja, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih pogojev in ne smejo povečati negativnih vplivov na okolje. Odstopanja so dopustna tudi, če to pogojujejo bolj ekonomična investicijska vlaganja in v kolikor te spremembe ne spreminjajo vsebinskega koncepta predmetnega OPPN.
OPPN je na vpogled v času uradnih ur pri pristojnem občinskem organu za urejanje prostora Občine Mozirje in na Upravni enoti Mozirje.
(prenehanje uporabe prostorskih ureditvenih pogojev)
Z dnem uveljavitve tega odloka se prenehajo uporabljati določila Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Mozirje (Uradni list RS, št. 46/15, 77/15 in 105/15), ki se nanašajo na območje urejanja predmetnega OPPN.
Nadzor nad izvajanjem tega OPPN opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3500-0006/2017
Mozirje, dne 27. marca 2018
Ivan Suhoveršnik l.r.
