Na podlagi 6. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – UPB1, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 Odl. US, 120/06 Odl. US, 126/07, 57/09 Skl. US, 108/09, 61/10 – ZRud-1 (62/10 popr.), 20/11 Odl. US, 57/12, 101/13 – ZdavNepr, 110/13, 19/15, 61/17 – GZ, 66/17 – odl. US), 6. člena Odloka o merilihin postopku za določitev nevzdrževanih objektov in za izvedbo vzdrževalnih del na objektih v Občini Sežana (Uradni list RS, št. 62/10) in 17. člena Statuta Občine Sežana (Uradni list RS, št. 88/15) je Občinski svet Občine Sežana na seji dne 27. 3. 2018 sprejel

(1) Ta odlok določa objekt oziroma območje, na katerem stoji nevzdrževan objekt, z navedbo parcelne številke oziroma parcelnih številk in katastrske občine, na kateri stoji objekt, nabor oziroma vrsto vzdrževalnih del, s katerimi naj se odpravi pomanjkljivosti nevzdrževanega objekta, določitev predvidenih stroškov vzdrževalnih del, postopek izdaje odločbe in postopek izvedbe vzdrževalnih del.

(2) Sestavni del tega odloka je Elaborat za določitev nevzdrževanih objektov in vzdrževalnih del, št. Načrta E 104/2018, Sežana, februar 2018, ki ga je izdelal Atelje Kontura d.o.o., projektiranje in inženiring, Kosovelova 4b, 6210 Sežana.

Za vprašanja, ki niso urejena s tem odlokom, se uporabljajo Odlok o merilih in postopku za določitev nevzdrževanih objektov in za izvedbo vzdrževalnih del na objektih v Občini Sežana (Uradni list RS, št. 62/10), predpisi s področja urejanja prostora, graditve objektov ter drugi predpisi.

(1) Objekt na Partizanski cesti 22 v Sežani je bil zgrajen ob glavni cesti Ljubljana–Trst na parceli št. 6209/2, k.o. Sežana. Obravnavana zgradba je del najdaljšega sklenjenega niza stavb ob glavni mestni ulici. S severovzhodno fasado je objekt obrnjen proti državni cesti Trst–Ljubljana. Od glavne ulice (Partizanske ceste) je ločen s pločnikom. S slepima fasadama se stikuje s stavbama na parcelah št. 6211/3 in 6207/1, k.o. Sežana. Za objektom je dvorišče, ki je dostopno preko prehoda skozi stavbo. Na vzhodnem robu dvorišča je zgrajena enonadstropna stavba, ki se v pritličju naslanja na obravnavano stavbo.

Lokacija objekta je znotraj območja naselbinske dediščine (evidenčna številka enote 15112 – Sežana – jedro naselja).

V bližini objekta na Partizanski cesti 20 se nahajajo Mahorčičeva domačija, Polajev stolp, stara šola in cerkev Sv. Martina.

(2) Tlorisne dimenzije objekta na Partizanski cesti 22 so pribl. 21,67 m x 11,31 m. Višina napušča je pribl. 10,80 m. Objekt ima pritličje, dve nadstropji in podstrešje. V obravnavanem objektu je bil nekoč hotel z zvenečim imenom Hotel Central. Poleg sob za prenočevanje je imel še kavarno z biljardom in balinišče. Stavba je kot gostinski objekt prenehala delovati po letu 1947. Kasneje je bila v pritličju trgovina, ki pa že dolgo ne posluje. V nadstropjih so stanovanjski prostori. Nosilne stene so zidane iz grobo obdelanega kamna in opeke. Predelne stene so opečne. Predvideva se, da so stropne konstrukcije lesene. Prav tako naj bi bila lesena tudi strešna konstrukcija. Dvokapna streha je pokrita s korci. Stavbno pohištvo je leseno. Poslovni prostor v pritličju ima proti Partizanski cesti tri izložbena okna in dvojna vhodna vrata. Police izložb so betonske in razpokane. Odprtine so opremljene s kovinskimi roletami. Na prehodu skozi stavbo so montirana masivna lesena dvoriščna vrata s kamnitim portalom. Objekt ima v obeh nadstropjih in na podstrešju na ulični fasadi po 7 lesenih oken (skupno 21 oken). Okna v prvem in drugem nadstropju imajo kamnite okvirje s kamnitim profiliranim vencem nad preklado. Vseh 21 oken je opremljenih z lesenimi dvokrilnimi polkni. Okoli oken in vrat v pritličju so narejeni okvirji iz finega ometa, ki so slikani v beli barvi. Podzidek objekta je izveden iz grobega ometa sive barve. Nad izložbenimi okni v pritličju je narejen profilirani delilni venec. Pod njim je nad izložbenimi okni in vhodnimi vrati montirana pločevinasta strešica. Na fasadi so montirani še konzola s kabli, nosilec za zastave, instalacijske škatle in cevi. Fasada v pritličju je pobarvana v drugačni barvi kot v nadstropjih in mansardi.

Ometi na ulični strani pritličja so lokalno poškodovani. Ponekod odstopajo od podlage, drugod so napihnjeni. Poškodbe so najbolj očitne na podzidku in pod pločevinasto strešico. V nadstropjih in mansardi ometi niso prekomerno poškodovani. Na fasadi so vidni sledovi rje zaradi rjavenja pločevinaste strešice in železnega okovja. V zelo slabem stanju so lesena izložbena okna in (najbrž tudi) lesena vrata, ki so skrita za kovinsko roleto. Dvoriščna vrata na prehodu skozi zgradbo so novejša on niso poškodovana.

Strešna kritina, žleb in odtočni cevi so v dobrem stanju, tako da ne povzročajo poškodb na fasadi. Zarjavel je spodnji litoželezni del odtočne cevi.

Na objektu iz prejšnjega člena se opravi naslednja vzdrževalna dela:

a) streha:

– event. izdelava ometov na dimnikih do strešic.

b) fasade:

– odstranitev pločevinaste strešice pod delilnim vencem,

– odstranitev nosilca za zastave, nosilca table in odvečnih instalacij na fasadi,

– lokalna odstranitev poškodovanih ali odstopajočih fasadnih ometov,

– pranje kompletne fasade z vodnim curkom pod pritiskom,

– krpanje ometov,

– premaz fasadnih površin z emulzijo in slikanje fasade (podzidka, fasade, ometanih okvirjev, delilnega venca in strešnega venca) z mikroarmirano fasadno barvo skladno z barvno študijo Zavoda za varstvo kulturne dediščine,

– čiščenje kamnitih okenskih okvirjev (jert in portalov) z neagresivnimi in neabrazivnimi sredstvi oziroma metodami – peskanje ni dovoljeno,

– obnova podzidka (odbijanje poškodovanih ometov in izdelava novega ometa enaki teksturi),

– čiščenje in pleskanje polic pred izložbenimi okni.

c) stavbno pohištvo:

– obnova lesenih izložbenih oken v pritličju oziroma zamenjava z novimi okni v enaki členitvi kot obstoječa,

– čiščenje steklenih izložbenih oken (3 kom.),

– obnova ali izdelava novih lesenih vhodnih vrat (2 kom.),

– obnova kovinskih rolet,

– obnova oken in polken v nadstropju (brušenje ter nanos zaščitnih premazov),

– izdelava novih polic pred izložbenimi okni.

(2) Poleg vzdrževalnih del iz prejšnjega odstavka se opravi tudi naslednja pripravljalna dela:

– pridobitev potrebnih soglasij za poseg v varovalnem pasu državne ceste in postavitev odra na pločniku,

– ureditev gradbišča,

– zaščita pločnika pred začetkom izvajanja del,

– postavitev fasadnega odra in zaščite s ponjavami,

– čiščenje in pranje pločnika po zaključku del.

Skupna predvidena vrednost pripravljalnih del in vzdrževalnih del iz 4. člena odloka z davkom na dodano vrednost znaša 20.496,00 EUR.

(1) Na podlagi določb tega odloka in v skladu s predpisi o splošnem upravnem postopku pristojni občinski organ po uradni dolžnosti izda odločbo, s katero lastnika objekta zaveže, da v določenem roku izvede vzdrževalna dela opredeljena v tem odloku oziroma v elaboratu.

(2) Rok za izdajo odločbe iz prejšnjega odstavka je 30 dni po uveljavitvi tega odloka.

(1) Če lastnik nevzdrževanega objekta v roku, določenem z odločbo iz prejšnjega člena, ne izvede predpisanih vzdrževalnih del, se opravi izvršba za nedenarno obveznost po drugih osebah v skladu s predpisi o splošnem upravnem postopku.

(2) Če občina za izvršbo iz prejšnjega odstavka tega člena sama založi sredstva za izvedbo vzdrževalnih del, pridobi na objektu, na katerem so se izvedla vzdrževalna dela, zakonito hipoteko v višini stroškov izvedbe vzdrževalnih del. Na podlagi izdane odločbe lahko občina zahteva vpis zaznambe vrstnega reda za vpis zakonite hipoteke v zemljiško knjigo.

(3) V kolikor občina v skladu s prejšnjim odstavkom založi sredstva za izvedbo vzdrževalnih del, lastniku najprej izstavi račun v višini stroškov izvedbe vzdrževalnih del. Izstavljeni račun občine je izvršilni naslov.

(4) Če se pri izvedbi del, odrejenih z odločbo občine na podlagi neodvisnih strokovnih ocen ugotovi, da ugotovljenih pomanjkljivosti na objektu ni možno odpraviti samo z vzdrževalnimi deli, lahko občina izda novo odločbo, v kateri odredi rekonstrukcijo objekta, če pa se ugotovi, da je objekt v takšnem stanju, da pomanjkljivosti ni mogoče odpraviti niti z rekonstrukcijo, lahko občina odredi odstranitev objekta.

(5) Občina lahko lastniku izda odločbo na podlagi neodvisne strokovne ocene, s katero odredi rekonstrukcijo ali odstranitev objekta, tudi, ne da bi predhodno izdala odločbo za izvedbo vzdrževalnih del, v primeru:

– če glede na stanje objekta obstaja utemeljen dvom, da vzdrževalna dela ne bodo zadostovala za odpravo pomanjkljivosti,

– če je rekonstrukcija ali rušitev pogoj za izvedbo potrebnih vzdrževalnih del na objektu ali delu objekta.

(6) Če lastnik objekta, ki ga je treba rekonstruirati ali odstraniti, v roku, določenem v odločbi, ne zaprosi za izdajo gradbenega dovoljenja in objekta ne rekonstruira oziroma odstrani, se opravi izvršba za nedenarno obveznost s prisilitvijo.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.