Na podlagi drugega odstavka 299. člena in 303. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2) (Uradni list RS, št. 61/17) ter v povezavi z 61. členom Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, (109/12), 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO) ter 17. člena Statuta Občine Žužemberk (Uradni list RS, št. 66/10 – UPB) je Občinski svet Občine Žužemberk na 23. redni seji dne 29. 3. 2018 sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za stanovanjsko sosesko Žužemberk SZ
S tem odlokom se ob upoštevanju Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Žužemberk (Uradni list RS, št. 55/14; v nadaljevanju: OPN) sprejme občinski podrobni prostorski načrt za stanovanjsko sosesko Žužemberk SZ (v nadaljevanju: OPPN), ki ga je izdelal Topos d.o.o., pod št. 02/16 – OPPN v januarju 2018.
(vsebina OPPN in njegovih prilog)
OPPN je sestavljen iz tekstualnega, grafičnega dela, povzetka glavnih tehničnih značilnosti ter prilog:
A1. TEKSTUALNI DEL (ODLOK)
A2. GRAFIČNI DEL
1 Izsek iz grafičnih prilog izvedbenega dela OPN Občine Žužemberk s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju, M 1:2500
2 Umestitev območja urejanja:
2.1 Prikaz območja urejanja v širšem prostoru (TTN), M 1:5000
2.2 Pregledna situacija (DOF), M 1:5000
3 Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji, M 1:3000
4 Geodetski načrt z mejo območja OPPN, M 1:1000
5 Prikaz ureditev glede postavitve objektov znotraj območja OPPN:
5.1 Ureditvene enote, M 1:1000
5.2 Ureditvena situacija, M 1:1000
6 Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro, M 1:1000
7 Prikaz ureditev, potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave ter prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, M 1:1000
8 Načrt parcelacije s tehničnimi elementi za zakoličbo, M 1:1000
B. POVZETEK GLAVNIH TEHNIČNIH ZNAČILNOSTI OZIROMA PODATKOV O PROSTORSKI UREDITVI
C. PRILOGE
1. Planska podlaga za OPPN
2. Prikaz stanja prostora
3. Seznam strokovnih podlag, na katerih temeljijo rešitve OPPN
4. Smernice nosilcev urejanja prostora
5. Mnenja nosilcev urejanja prostora
6. Obrazložitev in utemeljitev OPPN
7. Povzetek za javnost
8. Odločba Ministrstva za okolje in prostor glede CPVO
(1) Ureditvena enota (v nadaljevanju: UE) je sklop gradbenih parcel s skupnimi značilnostmi glede vrste dejavnosti ter urbanistično-arhitekturnih pogojev za gradnjo objektov in ostalih ureditev.
(2) Podenota je del ureditvene enote s posebnimi značilnostmi, za katero veljajo tudi določila in pogoji za načrtovanje v sklopu ureditvene enote, katere del je. Podenoti sta prikazani v grafičnem delu odloka, list 5.1 Ureditvene enote.
(3) Gradbena parcela je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so utrjene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu.
(4) Površina za gradnjo stavb, ki je prikazana v grafičnem delu, list 5.2 Ureditvena situacija, je del gradbene parcele, ki predstavlja omejitveni prostor za gradnjo stavbe. Na površini za gradnjo stavb je poleg stavb (stanovanjskih in nestanovanjskih) dovoljena tudi gradnja gradbeno inženirskih objektov, nezahtevnih in enostavnih objektov ter spremljajočih zunanjih ureditev (manipulativne površine, parkirišče, zelenice, brežine ipd.). Funkcionalni elementi stavb ter enostavni in nezahtevni objekti lahko presegajo površino za razvoj stavb, če je zagotovljen razpoložljiv prostor za funkcioniranje stavbe.
(5) Funkcionalni element stavbe je del osnovnega kubusa stavbe (po navadi kot eden ali več manjših izzidkov osnovnega kubusa), ki služi njenemu funkcioniranju, in sicer: nadstreški, balkoni, zunanje stopnice, komunikacijska jedra, vhodi, vetrolovi in podobno. Pri nestanovanjskih objektih tudi nakladalne rampe, nadstrešnice in podobno.
(6) Praviloma pomeni, da je treba upoštevati določila odloka, če pa to zaradi utemeljenih razlogov in omejitev ni možno, je treba odstop od določil tega odloka obrazložiti in utemeljiti v postopku za pridobitev upravnega dovoljenja za poseg v prostor.
(umestitev območja OPPN v prostor)
Ureditveno območje se nahaja severno od centra Žužemberka in predstavlja severni grajeni rob naselja. Vpeto je med travniške površine na severu, obstoječo stanovanjsko sosesko na jugu, obrtno-industrijsko cono Sejmišče na zahodu ter regionalno cesto R3 Žužemberk–Pluska (v nadaljevanju tudi: regionalna cesta) na vzhodu.
(1) Območje je v večjem delu nepozidano in zajema travniške površine, gozdič v osrednjem delu, manjšo površino vinograda in njivo. Ponekod, v manjših gručah, rastejo visokorasla drevesa. Severni del prehaja v naravno krajino (struktura obdelovalnih in travniških površin ter gozda) širšega območja. Teren se dviguje od juga proti severu in pada od vzhoda proti zahodu, z večjim višinskim preskokom v osrednjem delu. Na vzhodu se nahajajo dve sodobnejše oblikovani stanovanjski hiši, objekt infrastrukture – vodohran in čebelnjak, v osrednjem delu pa manjši gospodarski objekt ob vinogradu. Dostop do območja je možen z vzhodne strani po javni poti do objekta vodohrana, z zahodne strani pa po javni poti, ki poteka znotraj obrtno-industrijske cone in ni izvedena do območja. Južno od OPPN poteka več javnih poti, ki so pred območjem urejanja zaključene kot slepe ulice.
(2) Meja OPPN je prikazana v grafičnem delu odloka in je povzeta iz OPN, razen na delih, kjer se le-ta poveča, zaradi navezav območja obravnave na dostopne poti. Za izvedbo navezav se meja območja poveča proti:
– jugozahodu: na zemljišče s parc. št. 1062/2, obe k.o. Žužemberk, zaradi prometne navezave na javno pot JP 798403;
– zahodu: na zemljišče s parc. št. 1958/8 in 1034/1, obe k.o. Žužemberk, zaradi prometne navezave na cesto načrtovano po Zazidalnem načrtu obrtno-industrijska cona Sejmišče v Žužemberku (Uradni list RS, št. 21/04).
(3) V območje OPPN, velikosti približno 2,7 ha, so vključena naslednja zemljišča oziroma deli zemljišč s parc. št.: 1047/2, 1958/8, 1034/1, 1053/11, 1053/10, 1053/12, 1039/1, 1072/1, 1075/1, 1072/4, 1047/3, 1047/1, 1048/6, 1062/2, 1048/7, 1074/7, 1074/4, 317/4, 317/12, 317/14, 317/13, 1958/3, *394, 317/6, 321/1, 324/4, 324/5, vse k.o. Žužemberk.
(4) Za izvedbo navezav stanovanjske soseske na obstoječo gospodarsko javno infrastrukturo so potrebni posegi na zemljišča izven OPPN (vplivno območje), in sicer za gradnjo trase oziroma objekta:
– fekalne kanalizacije, meteorne kanalizacije, ponikovalnice ter izvedbo prometnice od OPPN do GJI na jugozahodni strani, na zemljišču s parc. št. 1048/3 (javna pot) k.o. Žužemberk;
– fekalne kanalizacije od OPPN do GJI na jugovzhodni strani, na zemljiščih s parc. št. 317/11 in 1958/13 (javna pot), obe k.o. Žužemberk;
– prometnice od OPPN do GJI na vzhodni strani z namenom rekonstrukcije javne poti JP 798405 in priključitve na zbirno mestno cesto (LZ 290001), na zemljiščih s parc. št. 1958/3 (javna pot), 327/5, 327/4, 329/4, 1958/13 (mestna zbirna cesta), vse k.o. Žužemberk.
(5) Parcele v območju OPPN so povzete iz geodetskega načrta. V primeru, da znotraj območja OPPN pride do zemljiško-lastniških sprememb, se parcelacija smiselno nadomesti z novimi parcelami.
III. NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE
(1) Območje je namenjeno pretežno bivanju, zahodni del (ob obstoječi obrtno-industrijski coni) pa se v skladu z merili bivanja stanovanjske soseske nameni centralnim dejavnostim (kvartarne in terciarne dejavnosti), kjer se dopušča tudi bivanje.
(2) Predmet obravnave OPPN je določitev:
– parcel za gradnjo osnovnih stavb (stanovanjskih in nestanovanjskih) in pomožnih objektov ter spremljajočih ureditev;
– površin za prometne ureditve;
– površin komunalne, energetske in ostale infrastrukture;
– urbanistično-arhitekturnih pogojev in vseh ostalih pogojev, ki jih bodo morali investitorji upoštevati pri umestitvi novih objektov v prostor.
(ureditvene enote in zasnova območja)
(1) Območje urejanja je razdeljeno na tri ureditvene enote (v nadaljevanju tudi UE), in sicer:
– UE1 – območje za gradnjo stanovanjskih stavb;
– UE2 – območje za umeščanje centralnih dejavnosti;
– UE3 – območje prometne in ostale infrastrukture.
(2) Enota EU1 vključuje dve podenoti:
– UE1a – območje obstoječe pozidave;
– UE1b – območje okoljske infrastrukture.
(3) Izhodišče za načrtovanje OPPN je mirna stanovanjska soseska z dejavnostmi na robu območja, ki niso moteče za bivanje. Razgibanost terena in lastniška struktura predstavljata izhodišče pri organizaciji prometne ureditve in umeščanja objektov. Višinska razlika v osrednjem delu, ki območje fizično loči na vzhodni in zahodni del, se ohranja kot zelena brežina. Le-ta pogojuje potek notranjih cest na dveh višinsko različnih nivojih, s tem pa določa tudi dva glavna dostopa na območje (z vzhodne in zahodne strani). Do izvedbe zahodnega dostopa se za napajanje soseske z južne strani izvede sekundarni dostop z navezavo na javno pot JP 798403.
(4) Zasnova območja – opis ureditvenih enot:
UE1 – območje za gradnjo stanovanjskih stavb zajema večji del območja OPPN in predvideva 21 parcel za gradnjo stanovanjskih hiš. V stavbah so dopustne tudi druge dejavnosti, pri čemer mora biti pretežni del namenjen bivanju. Na gradbenih parcelah, ki se nahajajo na stičnem območju z UE2 se, zaradi bližine dejavnosti, priporoča visokorasla zasaditev kot zelena bariera za omilitev morebitnih negativnih vplivov. UE1 vsebuje še dve podenoti, in sicer UE1a – območje obstoječe pozidave, kjer sta že zgrajeni stanovanjski hiši ter UE1b – območje okoljske infrastrukture. Na UE1b se nahaja vodohran, ki se bo v prihodnosti ukinil, parcela pa se nameni za gradnjo stanovanjske hiše. V UE1 je prikaz umestitve in dimenzije stavb v grafičnem delu, list 5 Ureditvena situacija zgolj informativna glede na optimalno rešitev celotnega območja. Pri nadaljnjem projektiranju stavb so za investitorja obvezujoči lokacijski pogoji in usmeritve za projektiranje ter gradnjo iz odloka.
UE2 – območje za umeščanje centralnih dejavnosti je umeščena na zahodni del OPPN in predstavlja programsko bariero med območjem gospodarske cone in stanovanjsko sosesko. Na UE2 se poleg stavb za centralne dejavnosti dopušča gradnja stanovanjskih hiš oziroma gradnja objektov s centralnimi dejavnostmi v pritličju in bivanjem v etaži. V primeru gradnje stanovanj se na stičnem območju z industrijsko cono priporoča visokorasla zasaditev kot zelena bariera za omilitev morebitnih negativnih vplivov. V UE2 je prikaz umestitve in dimenzije stavb v grafičnem delu, list 5 Ureditvena situacija zgolj informativna glede na optimalno rešitev celotnega območja. Pri nadaljnjem projektiranju stavb so za investitorja obvezujoči lokacijski pogoji in usmeritve za projektiranje ter gradnjo iz odloka.
UE3 – območje prometne in ostale infrastrukture zajema notranje prometnice (dostopne ceste do posameznih gradbenih parcel) in pešpoti. Znotraj prometnic je načrtovan večji del infrastrukture, ki omogoča obratovanje objektov, ob obračališčih pa je predviden prostor za umeščanje ekoloških otokov.
IV. UMESTITEV NAČRTOVANIH UREDITEV V PROSTOR
(medsebojni vpliv in povezave s sosednjimi območji)
(1) Območje predvidene stanovanjske pozidave skupaj z obstoječo sosesko strukturira severni roba naselja Žužemberk. Kvaliteto območju daje tako naravno okolje, kot bližina urbanega dela, predvsem pa južna lega na hribu, ki omogoča dobre pogoje za bivanje in odpira poglede na Žužemberk in okolico.
(2) Zapolnitev obstoječe gradnje bo prispevala k racionalni pozidanosti območja, s predvideno prometno ureditvijo in organizacijo novih navezav pa bo soseska lažje dostopna. Na zahodu se območje priključi na prometne rešitve po Zazidalnem načrtu Obrtno industrijska cona Sejmišče Žužemberk, Uradni list RS, št. 21/04 (v nadaljevanju: ZN OIC Sejmišče), na vzhodu pa se, za potrebe dostopa, izvede rekonstrukcijo javne poti JP 798405. Le-ta se nahaja izven OPPN, in sicer v njegovem vplivnem območju, vse do priključka na regionalno cesto. Obstoječe prometno omrežje bo nekoliko dodatno obremenjeno.
(3) Območje urejanja delno posega na južni del vplivnega območja kulturnega spomenika Žužemberk – Spomenik NOB na Cviblju, zato so rešitve po OPPN načrtovane na način, da bo njihova izvedba podrejena ohranjanju kvalitetnih pogledov na spomenik. Znotraj območja se vzpostavi koridor za pešpot, ki omogoča navezavo na pešpot do spominskega parka na Cviblju.
(4) Po severnem robu območja je po OPN predvidena trasa obvozne ceste naselja Žužemberk. Prometne rešitve v OPPN je možno navezati na prometni sistem obvozne ceste po projektu: Idejni projekt za »Obvozno cesto Žužemberk – 1. faza«, voden na Direkciji za infrastrukturo »investicije«, Ljubljana št. 10-0140 OBVO Žužemberk.
(5) Predvidena realizacija pozidave in spremljajočih ureditev v območju urejanja ne bo imela negativnih vplivov na okolje z vidika varstva pred požarom, zdravstvenega varstva ter ostalega varstva in zaščite okolja. Na prehodu različnih programov (bivanje, centralne dejavnosti in gospodarska cona) se priporoča zasaditev dreves kot zaščita pred morebitnimi negativnimi vplivi.
V. LOKACIJSKI POGOJI IN USMERITVE ZA PROJEKTIRANJE IN GRADNJO OBJEKTOV
V posameznih ureditvenih enotah so glede na načrtovane programe dovoljene gradnje novih objektov, rekonstrukcije objektov, redna in investicijska vzdrževalna dela na zgrajenih objektih, vzdrževalna dela v javno korist ter odstranitve objektov. Dovoljene so tudi spremembe namembnosti dela ali celotnih objektov znotraj dopustnih dejavnosti, določenih s tem odlokom. Dovoljena je gradnja komunalne in prometne infrastrukture.
(1) V posameznih ureditvenih enotah so dovoljene naslednje vrste zahtevnih in manj zahtevnih objektov (povzeto po Uredbi o klasifikaciji vrst objektov in objektih državnega pomena, Uradni list RS, št. 109/11).
V UE1 – območje za gradnjo stanovanjskih stavb, UE1a – območje obstoječe pozidave in UE1b – območje okoljske infrastrukture
11 / Stanovanjske stavbe:
– 111 Enostanovanjske stavbe,
– 112 Večstanovanjske stavbe, le 1121 Dvostanovanjske stavbe
12 / Nestanovanjske stavbe:
– 127 Druge nestanovanjske stavbe; le 1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: le pomožne stavbe: drvarnica, lopa, ropotarnica, letna kuhinja, uta in podobno.
2 / Gradbeni inženirski objekti:
21 / Objekti prometne infrastrukture:
– 211 Ceste.
22 / Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi:
24 / Drugi gradbeni inženirski objekti:
– 242 Drugi gradbeni inženirski objekti, le 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje.
V UE2 – območje za umeščanje centralnih dejavnosti
11 / Stanovanjske stavbe:
– 111 Enostanovanjske stavbe,
– 112 Večstanovanjske stavbe.
12 / Nestanovanjske stavbe:
– 121 Gostinske stavbe
– 122 Poslovne in upravne stavbe
– 123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti
– 124 Stavbe splošnega družbenega pomena
– 125 Industrijske stavbe, le pekarne in tiskarne
– 127 Druge nestanovanjske stavbe; le 1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje
2 / Gradbeni inženirski objekti:
21 / Objekti prometne infrastrukture, le 211 Ceste,
22 / Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi:
24 / Drugi gradbeni inženirski objekti:
– 242 Drugi gradbeni inženirski objekti, le 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje.
V UE3 – območje prometne in ostale infrastrukture:
2 / Gradbeni inženirski objekti:
21 / Objekti prometne infrastrukture:
– 211 Ceste,
22 / Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi;
24 / Drugi gradbeni inženirski objekti:
– 242 Drugi gradbeni inženirski objekti: 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje.
(2) Poleg stavb iz predhodnih alinej, so za namen predvidenih posegov po tem OPPN, na celotnem območju urejanja, kjer je dovolj razpoložljivega prostora, tudi tam, kjer ni površine za gradnjo stavb, dovoljene gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov na osnovi zakonskih in podzakonskih aktov v povezavi z določili o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje skladno z opredeljeno namensko rabo oziroma vsebino območja oziroma če so namenjene/i dejavnostim v območju:
– majhne stavbe (garaža, drvarnica, pokrita skladišča za lesna goriva, savna, fitnes, zimski vrt, lopa, uta, nadstrešek, manjša drvarnica, senčnica, letna kuhinja, vetrolov ipd.);
– ograje, škarpe in podporni zidovi;
– mala komunalna čistilna naprava, nepretočna greznica, rezervoar, vodnjak, vodomet;
– priključek za objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja;
– samostojno parkirišče;
– kolesarska pot, pešpot ipd.;
– vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje (zejem pitne in tehnološke vode, vodni zbiralnik, bazen za kopanje, okrasni bazen, grajen ribnik ipd.);
– objekt za oglaševanje (v skladu s predpisom občine);
– objekt za rejo živali;
– pomožni kmetijsko-gozdarski objekt;
– pomožni komunalni objekti.
(3) V primeru spremembe zakonodaje se vrste objektov iz prve (1) in druge (2) točke dopuščajo skladno s trenutno veljavno zakonodajo, veljavnim planskim aktom občine in s smiselnim upoštevanjem tega člena odloka.
(1) Obravnavano območje je namenjeno pretežno za bivanje. V stanovanjskih stavbah so v pritličjih dopustne tudi ostale dejavnosti, in sicer tako, da je pretežni del stavbe namenjen bivanju, za dejavnost pa se ob zagotavljanju potrebnih površin za parkiranje in manipulacijo, nameni do polovice površine celotne stavbe. Pri opravljanju dejavnosti ne sme priti do bistveno povečanih negativnih vplivov na bivanje in bivalno okolje (povečana stopnja hrupa in drugih emisij itn.) glede na obstoječe obremenitve. Zahodni del območja OPPN je namenjen centralnim dejavnostim z možnostjo bivanja v etažah ali pa bivanju v stanovanjski hiši.
(2) V območju OPPN so, po Uredbi o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08), dovoljene naslednje dejavnosti:
V UE1 – območje za gradnjo stanovanjskih stavb so v stavbah poleg bivanja dopustne dejavnosti, ki so klasificirane kot:
– (C) PREDELOVALNE DEJAVNOSTI, le: 10.7 Proizvodnja pekarskih izdelkov in testenin, 13 Proizvodnja tekstilij, 14 Proizvodnja oblačil, 18 Tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa;
– (G) TRGOVINA, le: 47 Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili;
– (I) GOSTINSTVO, le: Dejavnost strežbe jedi in pijač;
– (J) INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJKSE DEJAVNOSTI;
– (K) FINANČNE IN ZAVAROVALNIŠKE DEJAVNOSTI;
– (L) POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI;
– (M) STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI;
– (N) DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI;
– (P) IZOBRAŽEVANJE, le: 85.5 Drugo izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje, 85.6 Pomožne dejavnosti za izobraževanje;
– (Q) ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO, le: 86 Zdravstvo (vse razen 86.1 Bolnišnična zdravstvena dejavnost), 88 Socialno varstvo brez nastanitve;
– (S) DRUGE DEJAVNOSTI, le: 95 Popravila računalnikov in izdelkov za široko rabo, 96 Druge storitvene dejavnosti (razen 96.03 Pogrebna dejavnost);
– (T) DEJAVNOST GOSPODINJSTEV Z ZAPOSLENIM HIŠNIM OSEBJEM.
V UE2 – območje za umeščanje centralnih dejavnosti je poleg navedenih dejavnosti možno tudi bivanje:
– (C) PREDELOVALNE DEJAVNOSTI, le: 10.7 Proizvodnja pekarskih izdelkov in testenin, 13 Proizvodnja tekstilij, 14 Proizvodnja oblačil, 18 Tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa;
– (G) TRGOVINA;
– (I) GOSTINSTVO;
– (J) INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJKSE DEJAVNOSTI;
– (K) FINANČNE IN ZAVAROVALNIŠKE DEJAVNOSTI;
– (L) POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI;
– (M) STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI;
– (N) DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI;
– (P) IZOBRAŽEVANJE;
– (Q) ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO;
– (S) DRUGE DEJAVNOSTI;
– (T) DEJAVNOST GOSPODINJSTEV Z ZAPOSLENIM HIŠNIM OSEBJEM.
(3) Območje UE1b je namenjeno bivanju, pri čemer se vodohran predhodno poruši.
(4) Območje UE3 je namenjeno za gradnjo infrastrukture, in sicer za:
– gradnjo prometnic ter komunalne in energetske infrastrukture,
– ureditev ekoloških otokov,
– postavitev trafo postaj in drugih infrastrukturnih objektov,
– ureditev tlakovanih pešpoti.
(5) V primeru spremembe zakonodaje se vrste dejavnosti dopuščajo skladno s trenutno veljavno zakonodajo, veljavnim planskim aktom občine in s smiselnim upoštevanjem tega člena odloka.
V območju OPPN so dovoljene naslednje ureditve:
– krajinske ureditve (kot je npr. ureditev cvetličnjakov, zelenih površin, zasaditev drevoredov, grmovnic ipd.),
– parterne ureditve (tlakovanja zunanjih teras – platojev, pešpoti, zunanjih stopnic ipd.).
(1) Gradbene parcele so določene tako, da omogočajo gradnjo ter nemoteno uporabo in vzdrževanje objektov ter zagotavljanje požarne varnosti, vključno z manipulativnimi površinami, parkiriščem, zelenicami ter dostopom s cestnega omrežja.
(2) Velikosti in oblike gradbenih parcel v UE1 in UE2 so določene v grafičnem delu, list 8 Načrt parcelacije s tehničnimi elementi za zakoličbo. Le-te lahko odstopajo od prikazanih v grafičnem delu, saj jih je možno na novo oblikovati po pogojih prvega (1) in tretjega (3) odstavka tega člena.
(3) Gradbene parcele se lahko združujejo, glede na potrebe lastnikov in posameznih programov pa tudi delijo oziroma se na novo oblikujejo, pri čemer mora biti omogočen dostop s prometnih površin, nove parcele pa morajo omogočati njihovo funkcionalno uporabo za namen, določen s tem odlokom. Gradbena parcela za prostostoječo stanovanjsko stavbo mora biti velikosti praviloma najmanj 400 m², razen pri objektih v nizu. Kjer gre za gradnjo objekta na lokaciji obstoječega, ki mu pripada že določena parcela, je lahko ta manjša od predpisane.
(površina za gradnjo stavb)
(1) Na površini za gradnjo stavb je znotraj posamezne gradbene parcele možno stavbe umeščati tako, da so zagotovljeni požarni odmiki in interventne poti ter odmiki od meje gradbene parcele minimalno 4 m, razen tam, kjer je v grafičnem delu, list 5.2 Ureditvena situacija, določeno drugače. Odmiki od parcelne meje morajo omogočati izvedbo gradnje in normalno vzdrževanje stavbe. Vse zunanje ureditve v sklopu stavb, funkcionalni elementi stavb ter enostavni in nezahtevni objekti lahko presegajo površino za gradnjo stavb, če je zagotovljen razpoložljiv prostor za funkcioniranje stavbe. Odmik funkcionalnih elementov stavbe od meje gradbene parcele je lahko do 1,5 m.
(2) V primeru, da se znotraj gradbene parcele ustvari zasnova z več stanovanjskimi stavbami, je potrebno znotraj gradbene parcele zagotoviti dostop ter med stavbami upoštevati ustrezne odmike.
(3) Z delitvijo ali združevanjem gradbenih parcel se delijo oziroma združuje tudi površine za gradnjo stavb, pri čemer se pri delitvi površina za gradnjo stavb opredeli z odmiki od parcelnih mej, ki so določeni v prvem (1) odstavku tega člena.
(pogoji za arhitekturno oblikovanje stavb v UE1)
Pogoji za gradnjo stanovanjske stavbe (glavna stavba), pomožne stavbe ter določila za spremljajoče ureditve:
Merila in pogoji za oblikovanje:
a/ za stanovanjske oziroma glavne stavbe na gradbeni parceli:
– Tipologija je definirana kot individualna prostostoječa enota, kjer teren omogoča, pa se izjemoma dopušča tudi gradnja vrstnih enot. Oblika tlorisa je lahko poljubno razgibana. Dopustno je dodajanje in odvzemanje volumnov tlorisa osnovnega kubusa (npr. v L, V, T obliki). Ob stavbi se dopuščajo tudi nadstreški, zunanje stopnice ipd.
– Tlorisni gabarit: dimenzije osnovnega kubusa so poljubne, praviloma v razmerju stranic od 1:1 do 1:2 ter v odvisnosti od velikosti gradbene parcele, z optimalno širino 8,0–12,0 m.
– Vertikalni gabarit: do največ K+P+M ali K+P+1. Posamezni deli stavbe so lahko tudi nižji od višine osnovnega kubusa. Na nagnjenem terenu mora biti klet vsaj delno vkopana.
– Kolenčni zid: do največ 1.40 m, vključno s kapno lego.
– Streha: Poleg klasičnih dvokapnih streh z naklonom strešin od 35º–45º so dopustne tudi ravne in enokapne strehe z nižjim naklonom. V detajlih je dovoljena kombinacija streh. Na strehah se dopuščajo frčade (trapezne niso dovoljene) z enakim naklonom kot osnovna streha in čopi. Smer slemena je odvisna od umestitve stavbe na parcelo in njene zasnove, praviloma vzporedna z daljšo stranico. Kritina strehe naj bo v temnejših tonih, v sivi ali opečno rdeči ali temno rjavi barvi. Ravna streha je lahko ozelenjena. Prepovedana je uporaba svetlečih in bleščečih materialov. Na strehah je dovoljeno postavljati sončne zbiralnike, oddajnike, reklame, vendar naj bodo postavljeni zadržano in ob upoštevanju vpliva na podobo območja in širše okolice.
– Fasada: oblikovanje fasade naj bo čim bolj enostavno na način, da se doseže oblikovno in funkcionalno kvalitetna arhitektura. Pri višjih oziroma večjih stavbah naj se uporabi členitev fasade z barvo ali različnimi materiali. Dopustno je tudi uvajanje sodobnih materialov in oblikovnih pristopov, posebej v kombinaciji z ravnimi ali enokapnimi strehami. Barve naj bodo umirjenih tonov, vendar je možna uporaba širokega spektra. Uporaba flourescentnih barv ni dovoljena. Možna je gradnja izzidkov, balkonov in teras.
b/ za pomožne (nestanovanjske) stavbe na gradbeni parceli:
– Tipologija je definirana kot prostostoječa enota, praviloma brez prizidkov, ki mora biti po vlogi, oblikovanju in namenu podrejena glavni stavbi.
– Tlorisni gabarit: dimenzije osnovnega kubusa so poljubne, praviloma v razmerju stranic od 1:1 do 1:3 ter v odvisnosti od velikosti gradbene parcele, z optimalno širino 10,0–12,0 m.
– Vertikalni gabarit: (K)+P+p (neizkoriščeno podstrešje) ali P+1+p (neizkoriščeno podstrešje). Na nagnjenem terenu mora biti klet vsaj delno vkopana.
– Kolenčni zid: mora biti le-ta skrit pod kapjo strehe.
– Streha: dopustne so dvokapne ali enokapne strehe z naklonom strešin od 35º–45º, nižji nakloni, kot tudi ravna streha, so dopustni, če je to usklajeno z glavno stavbo. Z glavno stavbo naj bo usklajena tudi barva kritine. Dopuščajo se čopi, frčade pa ne.
– Fasada: oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad, strukturiranje in umeščanje fasadnih odprtin ter oblikovanje drugih elementov naj bo usklajeno z oblikovanjem in materiali glavne stavbe. Izjeme so stavbe, ki zaradi tehnologije zahtevajo uporabo specifičnih materialov kot npr. steklenjak.
Lega na zemljišču:
– Organizacija prostora: Poleg glavne stavbe se na gradbeni parceli dopušča tudi gradnja pomožnih stavb (manj zahtevni, nezahtevni in enostavni). Le-te morajo biti umeščene na parcelo v podrejenem položaju glede na glavno stavbo. Stavbe in ostali objekti naj se na gradbeno parcelo umeščajo tako, da so izkoriščene optimalne danosti terena in da ne izstopajo iz silhuete območja.
– Lega glavne stavbe in pomožne stavbe (manj zahteven objekt) je definirana kjerkoli znotraj površine za gradnjo stavb po določilih 14. člena tega odloka. Nezahtevni in enostavni objekti pa lahko posežejo tudi izven površine za gradnjo stavb. Stavbe morajo biti umeščene tako, do so zagotovljeni ustrezni odmiki, ki zagotavljajo požarno varnost, ustrezne sanitarno- higienske pogoje (osončenje, prevetritev ipd.) ter ustrezno površino za normalno vzdrževanje posamezne stavbe.
– Kota pritličja oziroma kleti glavne stavbe: Se prilagodi koti priključka z dostopne stanovanjske ceste.
Zunanja ureditev:
– Okolica se zazeleni (zatravi ali zasadi z drevesi, grmovnicami) in uredi glede na potrebe posameznika, uredijo se manipulativne površine in parkirna mesta.
– Dostopi se uredijo z osrednje dostopne ceste glede na končno organizacijo stavb na parceli ter njihovo zasnovo.
– V sklopu gradbene parcele je potrebno zagotoviti 2 parkirni mesti na stanovanjsko enoto oziroma 3 parkirna mesta za dve bivalni enoti v eni stanovanjski hiši. V primeru opravljanja dejavnosti je ob stanovanjski hiši potrebno zagotoviti še dodatno število parkirnih mest, skladno s potrebami posamezne dejavnosti.
– Na gradbenih parcelah, ki ležijo v neposredni bližini območja UE2, se na stiku z območjem centralnih dejavnosti priporoča zasaditev z visokoraslim drevjem, kot zelena zaščita pred morebitnimi negativnimi vplivi.
– Na posameznih parcelah je, zaradi premostitve višinskih razlik, možna postavitev opornih zidov v kamniti ali betonski izvedbi, ki se jih praviloma ozeleni.
– V osrednjem delu območja se, na posameznih gradbenih parcelah, ki so označene v grafičnem delu, ohranja zelena brežina.
Dopustna izraba prostora na gradbeni parceli:
– FZ (faktor zazidanosti): do 50 %
– FZP (faktor zelenih površin): najmanj 20 %.
(pogoji za arhitekturno oblikovanje stavb v UE2)
(1) Pogoji za gradnjo nestanovanjske stavbe (glavna stavba), pomožne stavbe ter določila za spremljajoče ureditve:
Merila in pogoji za oblikovanje:
a/ za nestanovanjske oziroma glavne stavbe na gradbeni parceli:
– Tipologija je definirana kot prostostoječa enota (lahko tudi dve), ki je lahko poljubno razgibana znotraj dovoljenega gabarita na površini za gradnjo stavb. Praviloma pravokotne oblike, v detajlih lahko tudi zaokrožena. Ob stavbi se dopuščajo tudi nadstreški, zunanje stopnice ipd. Oblikovanje naj bo sodobno, ob upoštevanju njene funkcije in tehnologije.
– Tlorisni gabarit: Tlorisne dimenzije osnovnih enot so v odvisnosti od funkcije stavbe in velikosti gradbene parcele.
– Vertikalni gabarit: Stavbe ne smejo presegati višine 15 m. Zaradi tehnoloških zahtev, se za manjše dele stavb oziroma samostojne tehnološke objekte (dimnik, stolp, dvigalo) dopuščajo tudi večje višine, kot je višina osnovne stavbe. Dopušča se izvedba kleti.
– Streha: streha naj bo ravna – variantno nizka dvo ali enokapnica, skrita za fasadnim vencem ali poševna (enokapna, simetrična dvokapnica) z naklonom strešin; pri večjih gabaritih do 20º, pri manjših pa so nakloni lahko tudi strmejši oziroma prilagojeni funkciji objekta ter novim trendom oblikovanja streh (dopuščajo se tudi zelene strehe). Vsi tehnološki elementi (strojne in druge instalacije ter elementi glede obnovljivih virov energije) naj bodo postavljeni zadržano in ob upoštevanju vpliva na podobo celotnega območja. Na strehah je dovoljeno postavljati sončne zbiralnike, oddajnike, reklame, vendar naj bodo postavljeni zadržano in ob upoštevanju vpliva na podobo območja in širše okolice. Kritinaje pogojena s tehnološko rešitvijo strehe. Dovoljeni so temnejši toni, zaželeni v sivi ali rjavi barvi. Prepovedana je uporaba svetlečih in bleščečih materialov.
– Fasada: Stavbe se oblikuje kot sodobno arhitekturo, ki je hkrati skladna s krajinsko sliko območja. Pri oblikovanju fasad je dovoljena uporaba materialov (les, kamen, pločevina, omet, beton) v kombinaciji s steklom na način, da se doseže oblikovno in funkcionalno kvalitetna arhitektura, pri čemer morajo biti kvalitetno oblikovane vse fasade. Barva mora biti umirjenih tonov. Flouroscentne barve niso dovoljene.
b/ za pomožne (nestanovanjske) stavbe na gradbeni parceli:
– Tipologija je definirana kot prostostoječa enota, praviloma brez prizidkov, ki mora biti po vlogi, oblikovanju in nameni podrejena glavni stavbi.
– Tlorisni gabarit: dimenzije osnovnega kubusa so poljubne, praviloma v razmerju stranic od 1:1 do 1:3 ter v odvisnosti od velikosti gradbene parcele, z optimalno širino 10,0–12,0 m.
– Vertikalni gabarit: (K)+P+p, (neizkoriščeno podstrešje) ali P+1+p (neizkoriščeno podstrešje). Na nagnjenem terenu mora biti klet vsaj delno vkopana.
– Kolenčni zid: mora biti le-ta skrit pod kapjo strehe.
– Streha: dopustne so dvokapne ali enokapne strehe z naklonom strešin od 35º–45º, nižji nakloni, kot tudi ravna streha, so dopustni, če je to usklajeno z glavno stavbo. Z glavno stavbo naj bo usklajena tudi barva kritine. Dopuščajo se čopi, frčade pa ne.
– Fasada: oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad, strukturiranje in umeščanje fasadnih odprtin ter oblikovanje drugih elementov naj bo usklajeno z oblikovanjem in materiali glavne stavbe. Izjeme so stavbe, ki zaradi tehnologije zahtevajo uporabo specifičnih materialov kot npr. steklenjak.
Lega na zemljišču:
– Organizacija prostora: Poleg glavne stavbe se na gradbeni parceli dopušča tudi gradnja pomožnih stavb (manj zahtevni, nezahtevni in enostavni). Le-te morajo biti umeščeni na parcelo v podrejenem položaju glede na glavno stavbo. Stavbe in ostali objekti naj se na gradbeno parcelo umeščajo tako, da so izkoriščene optimalne danosti terena in da ne izstopajo iz silhuete območja.
– Lega glavne stavbe in pomožne stavbe (manj zahteven objekt) je definirana kjerkoli znotraj površine za gradnjo stavb po določilih 14. člena tega odloka. Nezahtevni in enostavni objekti pa lahko posežejo tudi izven površine za gradnjo stavb. Stavbe morajo biti umeščene tako, do so zagotovljeni ustrezni odmiki, ki zagotavljajo požarno varnost, ustrezne sanitarno-higienske pogoje (osončenje, prevetritev ipd.) ter ustrezno površino za normalno vzdrževanje posamezne stavbe.
– Kota pritličja oziroma kleti glavne stavbe: Se prilagodi koti priključka z dostopne ceste.
Zunanja ureditev:
– Dostopi se uredijo z osrednje dostopne ceste glede na končno organizacijo stavb na parceli ter njihovo zasnovo. V primeru dveh ali več stavb na parceli se dostop lahko zagotovi znotraj gradbene parcele. Parkirne in manipulativne površine ter zelenice se uredijo odvisno od potreb dejavnosti in razpoložljivega prostora na parceli.
– V sklopu gradbene parcele je za potrebe dejavnosti v stavbi predvidena ureditev parkirnih mest za stranke in zaposlene. Poleg zunanjih parkirnih površin se dodatna parkirna mesta glede na potrebe dejavnosti izvedejo v kletni etaži stavbe. Na parkiriščih je potrebno zagotoviti tudi parkirna mesta za funkcionalno ovirane osebe ter parkirna mesta za kolesa. Parkirišča se po potrebi opremi s polnilci za električne avtomobile.
– Na posamezni gradbeni parceli se zagotovi minimalno 10 % zelenice. Okolica se zazeleni (zatravi, zasadi z drevesi, grmovnicami itn.) v kombinaciji s tlakovanimi površinami oziroma uredi tako, da omogoča kvalitetno okolje z upoštevanjem širšega koncepta krajinske ureditve območja.
– Na parceli je, zaradi premostitve višinskih razlik, možna postavitev opornih zidov v kamniti ali betonski izvedbi, ki se jih praviloma ozeleni.
– Možna je postavitev reklamnega stebra.
Dopustna izraba prostora na gradbeni parceli:
– FZ (faktor zazidanosti): do 70 %
– FZP (faktor zelenih površin): najmanj 10 %.
(2) Za umeščanje in gradnjo individualnih stanovanjskih stavb ter spremljajočih ureditev v UE2 se upoštevajo določila iz 15. člena tega odloka.
(pogoji za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov)
(1) Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti postavljeni in oblikovani v podrejenem položaju glede na glavno stavbo na gradbeni parceli.
(2) Tipologija nezahtevnih in enostavnih objektov je definirana kot prostostoječa grajena struktura (samostojni objekti) ali prizidana k osnovnemu objektu (velja le za garažo, nadstrešek in zimski vrt).
(3) Odmiki nezahtevnih in enostavnih objektov so minimalno 1,5 m od parcelnih mej, razen ograj, ki se lahko postavijo glede na določila predpisov o vrstah objektov glede na zahtevnost.
(4) Za določitev velikosti in zmogljivosti ter oblikovanja nezahtevnih in enostavnih objektov na območju urejanja se uporabljajo določila in določila predpisov o vrstah objektov glede na zahtevnost, razen kjer je s tem odlokom določeno drugače. Medsosedska ograja je lahko visoka do največ 2,0 m.
(usmeritve za ureditev zelenih površin)
(1) V osrednjem delu se ohranja obstoječa brežina. Zaradi zahtevnega terena, bodo za organizacijo posameznih gradbenih parcel potrebne delne izravnave z nasipavanjem oziroma preoblikovanjem terena. Preoblikovanje terena ter premostitev višinskih razlik naj se izvede z blagimi in ozelenjenimi brežinami, ki se lahko urejajo tudi kaskadno z vmesnimi zazelenitvami. Dovoljeni so tudi podporni zidovi v kamniti ali betonski izvedbi, ki se praviloma zazelenijo.
(2) Zelenice, ki pripadajo ureditvam znotraj posameznih gradbenih parcel, se zatravi oziroma hortikulturno uredi ter redno vzdržuje. Pri ozelenitvah se praviloma uporablja avtohtone vrste drevnine. Neavtohtone vrste se uporabijo, če je drevnina namenjena inženirsko biološki ozelenitvi brežin ali zaradi drugih tehničnih pogojev.
(3) V primeru gradnje stanovanj v UE2, se na stičnem območju z industrijsko cono (zahodno od OPPN) priporoča visokorasla zasaditev, kot zelena bariera za omilitev morebitnih negativnih vplivov. Enako se priporoča na stiku med UE1 in UE2.
(4) Površine, ki se v določeni fazi ne bodo izkoristile, ostajajo ozelenjene (v sedanji rabi) in se kot takšne vzdržujejo.
VI. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
(pogoji za izvedbo prometnega omrežja)
(1) Zaradi razgibanega terena, sta na območja OPPN organizirana dva glavna dostopa. Z vzhodne strani je območje dostopno z regionalne ceste R3 Žužemberk–Pluska, preko zbirne mestne ceste LZ 290001 in javne poti JP 798405 ter se za potrebe soseske dogradi in delno rekonstruira. Zahodni dostop je predviden s priključitvijo na načrtovano cesto po ZN Obrtno-industrijska cona sejmišče v Žužemberku, Uradni list RS, št. 21/04. Do izvedbe zahodnega dostopa se z južne strani za napajanje soseske izvede sekundarni dostop, z navezavo na javno pot JP 798403.
(2) Notranje prometno omrežje poteka na dveh višinsko različnih nivojih in je v osrednjem delu prekinjeno. Zasnovano je z dvosmerno cesto na zahodu in enosmerno cesto na vzhodu. Obe omogočata dostope do predvidenih gradbenih parcel.
Prečni profil notranjih dostopnih cest:
– zahodnega dela, znaša 6,50 m: 2x2,50 m (širina vozišča)+ 2x0,50 m (širina bankine) + 0,50 m (širina mulde);
– vzhodnega dela, znaša 5,00 m : 1x3,50 m (širina vozišča, vključno z muldo: 0,50 m)+ 2x0,75 m (širina bankine).
(3) Parkirne površine se zagotovijo znotraj posameznih gradbenih parcel. Za stanovanjske stavbe, odvisno od tipa, in sicer za enostanovanjske stavbe: 2 PM / stanovanje, za dvostanovanjske stavbe: 1,5 PM / stanovanje. V primeru, da se ob bivanju organizira še dejavnost je, glede na predvideno vsebino, potrebno zagotoviti ustrezno število parkirnih mest. Za objekte, kjer so predvidene pretežno dejavnosti, so investitorji dolžni zagotoviti zadostno število parkirnih mest za svoje dejavnosti v okviru svoje gradbene parcele tako za stranke kot za zaposlene skladno z veljavnim planskim aktom občine. V primeru, da le-te ne zadoščajo potrebam konkretne dejavnosti, jih je potrebno zagotoviti v okviru načrtovanega objekta. Pri stavbah, ki so namenjene pretežno za dejavnosti, morajo biti zagotovljena tudi mesta za invalide in za parkiranje koles.
(4) Peš in kolesarski promet se znotraj soseske odvijata po vozišču notranjih dostopnih cest. Pešpot, ki poteka po severnem robu OPPN, povezuje vzhodni in zahodni del območja, ki sta višinsko ločena. Notranje poti se navežejo na pešpot, ki poteka do spominskega parka na Cviblju.
(5) Kot požarne poti se opredelijo vse notranje ceste, ki so za ta namen označene v grafičnem delu, list 7 Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo okolja pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom.
(6) Območje OPPN se nahaja v varovalnem pasu bodoče obvoznice, ki se bo navezovala na državno cesto R1 216/1158 Žužemberk–Dvor, okoli km 1,028 na levi strani stacionaže državne ceste. OPPN posredno vpliva tudi na državno cesto R1 216/1175 Krka–Žužemberk in R3-650 Žužemberk–Pluska.
(7) Prometne rešitve v OPPN je v prihodnosti možno navezati na načrtovano obvozno cesto, za kar se predvidi/ohranja infrastrukturni koridor, ki se v prvi fazi ozeleni in nameni peš povezavi. V primeru navezave na obvozno cesto, bodo rešitve posegle v varovalni pas bodoče obvozne ceste. Prometne rešitve, predvidene z OPPN, ne smejo biti v nasprotju s koristmi in interesi varovanja ceste ter njene morebitne širitve. V varovalnem pasu niso sprejemljive dejavnosti, za katere bi bile emisije, ki so posledica prometa na državni cesti, moteče (hrup, plin, prašni delci). Pri načrtovanju prometne ureditve OPPN je potrebno upoštevati Idejni projekt za »Obvozno cesto Žužemberk – 1. faza«, voden na Direkciji za infrastrukturo »investicije«, Ljubljana št. 10-0140 OBVO Žužemberk.
Splošni pogoji za rešitve načrtovane z OPPN, ki tangirajo državno cesto, so sledeči:
– Pri projektiranju cestnega omrežja in prometnega režima se upošteva aktualna zakonodaja ter tehnični predpisi s področja cestogradnje in varnosti v cestnem prometu.
– Predvideni objekti morajo biti s celotnimi zunanjimi ureditvami, parkirišči in notranjimi prometnimi povezavami od zunanjega roba vozišča državne ceste odmaknjeni v skladu s predpisi s področja cestogradnje.
– Tehnični elementi cestnih priključkov območja OPPN na državno cestno omrežje morajo biti v skladu z veljavno zakonodajo in tehničnimi normativi z upoštevanjem merodajnega vozila. Opremljeni morajo biti z vso predpisano vertikalno in talno prometno signalizacijo v skladu z določili o prometni signalizaciji in prometni opremi na javni cestah.
– Trase vodov gospodarske javne infrastrukture v območju državne ceste (cestni svet z varovalnimi pasovi in zračni prostor v višini 7 m nad najvišjo točko vozišča) morajo biti načrtovane izključno v podzemni izvedbi.
– Osvetlitev objektov znotraj OPPN ne sme negativno vplivati na udeležence v cestnem prometu. Morebitna osvetljenost mora biti projektirana v skladu z zakonodajo s področja osvetljenosti državnih cest, upoštevajoč priporočila SDR – Cestna razsvetljava PR 5/2 in predpise o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.
– Meteorna in druga voda z območja OPPN ne sme pritekati na cesto ali na njej zastajati, zato se predvidi ustrezno odvodnjavanje.
– Vzorec zasaditve površin ob državni cesti je potrebno prilagoditi pogojem vzdrževanja cestišča, preglednosti ceste in priključevanj ter namestitve prometne signalizacije. Zasaditve s krošnjami ne smejo segati v profil državne ceste ter ne smejo ogrožati varnosti v cestnem svetu.
– Skladno s cestno zakonodajo v varovalnem pasu državnih cest ni dovoljeno postavljati tabel, napisov in drugih objektov ali naprav za reklamiranje, slikovno ali zvočno obveščanje in oglaševanje. V primeru postavitve tovrstnih objektov na območju urejanja pa si mora investitor pridobiti predhodno soglasje upravljavca državne ceste.
(splošni pogoji za komunalno in energetsko urejanje ter priključevanje)
(1) Objekti morajo biti priključeni na komunalno in energetsko infrastrukturno omrežje. Prestavitve, priključitev se izvede skladno s pogoji upravljavcev komunalnih in energetskih vodov in naprav.
(2) Gradnja vodov in naprav komunalne in energetske infrastrukture mora potekati usklajeno z gradnjo stavb znotraj OPPN in lahko poteka tudi sočasno.
(3) Večji del infrastrukture se predvidi v notranjih dostopnih cestah.
(1) Območje OPPN se bo oskrbovalo s pitno vodo preko predvidenega javnega vodovodnega omrežja (v nadaljevanju tudi: JVO) ter priključnih vodov do posameznih objektov. Projektirani vodovod se priključuje na predvideno JVO, primarni cevovod iz VH Zafara. Prevezava se izvede v reduciranem jašku, ki znižuje tlačno črto za predvideno naselje vključno z višinsko cono industrijske cone Sejmišče ter ostali del naselja Žužemberk. Cevovod se nato zazanka na obstoječo JVO v industrijski coni Sejmišče. Na vzhodni strani območja se ukine obstoječ sekundarni vod, ki se ga prestavi v dostopno cesto.
(2) Predvidi se hidrantno omrežje skladno z določili o požarni varnosti v stavbah ter predpisov o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov.
(3) Pri projektiranju in izvedbi vodovoda je potrebno upoštevati določila o odmikanju in križanju z drugo infrastrukturo ter vse potrebne predpise o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javnih in zasebnih vodovodov.
(4) Za projektiranje JVO v fazi izdelave PGD je potrebno predhodno pridobiti projektne pogoje in osglasje upravljalca JVO.
(1) Javno kanalizacijsko omrežje (v nadaljevanju tudi: JKO) se izvede v ločenem sistemu.
(2) Odvodnjavanje fekalnih vod se izvaja preko primarnega in sekundarnih vodov in se priključuje na obstoječe kanalizacijsko omrežje, ki poteka naprej do centralne čistilne naprave Žužemberk. Glede na padec terena se en del območja priključuje na obstoječ sistem fekalne kanalizacije na vzhodni strani, drugi del pa na kanalizacijo zahodno od območja (po ZN OIC Sejmišče). Za odvajanje fekalnih vod jugovzhodnega dela se predvidi kanal, ki poteka po robu gradbenih parcel in se na obstoječe omrežje priključuje izven območja OPPN.
(3) Padavinske vode se odvaja po posebni kanalizaciji, pri čemer se v največji meri izkoristi sistem ponikovalnic na travnatih površinah. Meteorne vode s cest, parkirišč in manipulativnih površin se preko lovilcev olj in maščob vodijo preko novega kanala do naravnega odvodnika.
(4) Pri priključevanju na kanalizacijsko omrežje je potrebno upoštevati vse potrebne predpise o javni kanalizaciji, o izvajanju gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih komunalnih in padavinskih voda ter o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.
(5) Za projektiranje JKO je potrebno pridobiti projektne pogoje upravljavca kot tudi soglasje k PGD in PZI projektni dokumentaciji.
(1) Oskrba objektov z električno energijo na območju OPPN se zagotovi iz predvidene transformatorske postaje (TP) 20/0,4 kV Žužemberk Sejmišče v sklopu RP Žužemberk na zemljišču s parc. št. 1033/10 k.o. Žužemberk.
(2) Predvidene prostorske ureditve v OPPN segajo v varovalni pas obstoječe elektroenergetske infrastrukture (EE vodi in naprave). Na vzhodni strani območja se ukine obstoječ elektro NN vod, ki se ga prestavi zahodno od objekta črpališča s priklopom na obstoječo priključno merilno omarico (PMO).
(3) Priklop načrtovanih objektov na distribucijsko omrežje se izvede glede na priključno moč preko novih NN vodov tipiziranih presekov iz predvidene TP. Vsi predvideni zemeljski vodi, ki bodo potekali pod voznimi površinami oziroma bodo križali komunalne vode, se uvlečejo v njim namenjeno kabelsko kanalizacijo s kabelskimi jaški ustreznih dimenzij.
(4) Postavitev priključno merilnih omaric (PMO), ki lahko omogočajo vgradnjo večjega števila merilnih mest za načrtovane objekte, je potrebno zagotoviti na stalno dostopnem mestu.
(5) Na območju urejanja se izvede klasična javna razsvetljava. Medsebojna oddaljenost svetilk naj ne bo večja od 40 m. Kable vodimo ob nizkonapetostnem razvodu in v kabelski kanalizaciji. Svetilke so tipizirane.
(6) Pri načrtovanju elektroenergetskega omrežja je potrebno upoštevajo tudi sledeče pogoje:
– Pred pričetkom posegov v prostor je potrebno zagotoviti nadzor pri vseh gradbenih delih v bližini elektroenergetskih vodov.
– Vse tangence je potrebno projektno obdelati v smislu dolgoročnih rešitev, tangirane vode pa predhodno nadomestiti z nadomestnimi vodi, pri čemer se kakovost napajanja obstoječih odjemalcev ne sme poslabšati.
– Minimalni odmiki od sosednjih komunalnih vodov in naprav ter križanja se izvedejo skladno s tehničnimi predpisi in normativi.
– Vso elektroenergetsko infrastrukturo (eventualne prestavitve vodov, ureditve mehanskih zaščit, novogradnja elektroenergetske infrastrukture) je v fazi projektne dokumentacije potrebno projektno obdelati v skladu s tehničnimi pogoji, veljavno tipizacijo, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi.
– Priključitev objektov na elektroenergetsko omrežje se izvede skladno s pogoji upravljavcev energetskih vodov in naprav.
(7) Kot zaščitni ukrep proti nevarnemu dotiku s previsoko napetostjo je ničenje. Poleg ničenja se ozemljitev izvede tudi s pocinkanim valjancem FeZN.
(telekomunikacijsko omrežje in sistem zvez)
(1) Za predvideno pozidavo znotraj OPPN je potrebno predvideti novo telekomunikacijsko omrežje z navezavo na najbližji TK kabelski jašek TK kabelske kanalizacije Telekom Slovenije. V telekomunikacijskih kabelskih ceveh in jaških ne smejo potekati vodi drugih komunalnih naprav brez soglasja Telekom Slovenije d.d. Za trase novih telekomunikacijskih vodov, kateri bodo omogočali tudi sprejem, dostopa do interneta, klasične in IP telefonije ipd., naj se predvidi kabelska kanalizacija s PV cevmi premera 110 mm ali 125 mm s pomožnimi jaški in stebrički ter PE-HD cevmi premera 50 mm.
(2) Vrsta prenosnega medija, mesto navezave na obstoječe omrežje in ostale karakteristike telekomunikacijskega omrežja se določijo glede na potrebe investitorja v sodelovanju s predstavnikom upravljavca.
(3) V fazi pridobivanja projektne dokumentacije (PGD, PZI) si morajo investitorji pridobiti soglasje in soglasje za priključitev.
Za gorivo se prednostno uporabljajo energenti iz obnovljivih virov energije.
(1) Komunalni odpadki se zbirajo v zabojnikih znotraj območja urejanja in redno odvažajo v Center za ravnanje z odpadki Dolenjske, v Leskovec.
(2) Odpadke, ki imajo značaj sekundarnih surovin (embalaža/papir, kartoni, lesni odpadki in dr./, steklovina ter ostali odpadki, ki se jih lahko predeluje), je potrebno zbirati ločeno in jih odvažati v nadaljnjo predelavo. V osrednjem delu in na zahodu območja se predvidi ekološki otok za sortiranje odpadkov.
(3) Način zbiranja in odvoz odpadkov mora biti skladen s predpisi o izvajanju gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki in gospodarske javne službe odlaganja ostankov komunalnih odpadkov na območju Občine Žužemberk.
(4) V času izvajanja gradbenih del mora investitor z gradbenimi odpadki ravnati in jih sanirati na način skladno s predpisi o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih ter predpisi o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
(1) Območje urejanja delno posega na južni del vplivnega območja kulturnega spomenika Žužemberk – Spomenik NOB na Cviblju (EŠD 8741).
(2) Rešitve, predvidene s tem OPPN, so načrtovane na način, da bo njihova izvedba podrejena ohranjanju kvalitetnih pogledov na spomenik in ne zapirajo pogledov na njega.
(3) Pred posegi v prostor, v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja, je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in njihovo soglasje.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE
(varovanje pred prekomernim hrupom)
(1) Obravnavano območje glede na namensko rabo (stanovanjska soseska z manjšim deležem centralnih dejavnosti) sodi v območje s III. stopnjo varstva pred hrupom skladno z določili o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju.
(2) Za načrtovane stavbe in zunanje površine v območju OPPN je potrebno upoštevati obremenitve s hrupom na predmetnem območju ter načrtovati ustrezno zvočno zaščito stavb skladno z določili predpisa o zvočni zaščiti stavb. Pri tem je potrebno upoštevati tudi obremenitve s hrupom, ki jih bo povzročala načrtovana obvoznica s potekom v neposredni bližini stanovanjske soseske. Obvoznica sodi v IV. stopnjo varstva pred hrupom.
(3) Izvedba morebitnih potrebnih protihrupnih ukrepov, ki so posledica obratovanja predvidene državne ceste, mora biti sestavni del komunalne opreme območja. Za zmanjšanje hrupa, ki ga povzroča promet z državne ceste, je potrebno izvesti protihrupne ukrepe (aktivni / pasivni). V fazi projektiranja je treba upoštevati obremenitve s hrupom, zaradi prometa na državni cesti ter načrtovati zvočno zaščito objektov in zunanjih površin na način, da dovoljene vrednosti tudi v dolgoročnem obdobju (20 let) ne bodo presežene. Za vse varovane prostore stavb mora biti predvidena ustrezna pasivna zaščita (stavbno pohištvo) v skladu z določili o zvočni zaščiti stavb. Upravljavec državne ceste ne bo zagotavljal nobenih dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za območje Poslovne cone, kot tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki bodo posledica obratovanja državne ceste na tangiranem odseku.
(varovanje pred onesnaženjem zraka)
(1) Predvidena obremenitev zraka zaradi izgradnje stanovanjske soseske ne bo presegala dovoljenih koncentracij v skladu z določili o mejnih, opozorilnih in kritičnih emisijskih vrednostih snovi v zraku. Objekti, ki bi povzročali prekomerno onesnaženje zraka na območju OPPN, niso dovoljeni.
(2) Pri ureditvi ogrevanja stavb znotraj OPPN je treba upoštevati določila predpisov o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja. Za gorivo se lahko uporabljajo različni energenti, prednostno pa takšni, ki čim manj obremenjujejo okolje.
(3) Vsi izpusti snovi v zrak (ogrevanje, prezračevanje) morajo biti opremljeni z ustreznimi filtri v skladu z zakonskimi zahtevami.
(varovanje pred onesnaženjem voda)
(1) Vse odpadne se morajo priključiti na javno kanalizacijsko omrežje, ki poteka naprej do centralne čistilne naprave Žužemberk. Če javnega kanalizacijskega omrežja ni, se odpadne vode speljejo v malo komunalno čistilno napravo. Padavinske vode se odvaja po posebni kanalizaciji, pri čemer se v največji meri izkoristi sistem ponikovalnic na travnatih površinah. Ponikovalnice morajo biti locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin ter ne smejo poslabšati obstoječega odtočnega režima zalednih padavinskih in izvirnih vod s sosednjih zemljišč. Meteorne vode s cest, parkirišč in manipulativnih površin se preko lovilcev olj in maščob vodijo preko novega kanala do naravnega odvodnika.
(2) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih odpadnih voda z javnih cest mora biti skladna z določili predpisa o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest in določili predpisa o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo na način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, pri čemer se predvidi zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike ali padavinsko kanalizacijo (npr.: zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni).
(3) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda mora biti usklajena z določili predpisov, ki urejajo izvajanje obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode. Emisije v vodotok naj bodo urejene tako, da bodo skladne z določili predpisa o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo ter določili predpisa o stanju površinskih voda.
(4) Vsi kanali in jaški kanalizacijskega omrežja morajo biti grajeni vodotesno.
(5) V času gradnje mora investitor zagotoviti vse varnostne ukrepe in tako organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaževanje voda, izlitje nevarnih tekočin prosto v zemljo.
(6) Viške materialov ni dovoljeno nekontrolirano odlagati na teren. Gradbeni material se začasno odlaga znotraj posamezne gradbene parcele in se reciklira. Začasne deponije morajo biti locirane in urejene tako, da je urejen odtok padavinskih voda in morajo biti zaščitene pred erozijo in odplavljanjem materiala.
(varovanje pred elektromagnetnim sevanjem)
(1) Napajanje območja z električno energijo je predvideno preko predvidene transformatorske postaje (TP) 20/0,4 kV Žužemberk Sejmišče, ki predstavlja nizkofrekvenčni vir sevanja.
(2) Na območju je potrebno upoštevati določila predpisa o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju ter določila predpisa o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu za vire elektromagnetnega sevanja ter o pogojih za njegovo izvajanje. V primeru, da se pokaže potreba po novih TP, se za postavitev in obratovanje le-teh upoštevajo enaka določila.
(osončenje fasad in odprtih površin)
Pri projektiranju in umeščanju stavb na gradbeno parcelo je treba upoštevati medsebojne odmike, ki bodo zagotovili ustrezen kot osončenja fasad in odprtih površin preko celega leta. Lega stavb oziroma organizacija notranjih prostorov mora biti predvidena tako, da se v največji možni meri zagotovi ustrezen kot osončenja fasad in odprtih površin preko celega leta. Pri organizaciji prostorov je potrebno zagotoviti dobro naravno osvetlitev prostorov, v smislu upoštevanja čim večje naravne osvetlitve in osončenja bivalnih in delovnih prostorov.
(varovanje krajinskih značilnosti)
(1) Ureditev predvidene stanovanjske soseske nadaljuje obstoječo grajeno strukturo z vmesnimi zelenimi površinami in tako omogoča kvaliteten prehod v odprt prostor naravnega zaledja. Načrtovani objekti ne smejo izstopati iz silhuete obstoječe grajene strukture.
(2) Zasnova gradbenih parcel s površinami za gradnjo in organizacija prometa znotraj OPPN izhajata iz morfologije terena. Razgibanost reliefa bo potrebno še posebej upoštevati pri gradnji objektov. V osrednjem delu območja se, zaradi strmega terena, ki ni primeren za gradnjo, ohranja zeleni pas. Ohranjajo / vzpostavijo se pešpoti, ki se navežejo na obstoječe izven območja OPPN.
(3) Pri zasaditvi na posameznih parcelah je treba upoštevati krajinske značilnosti (naklon terena, padec senc, bližino stavb in poti …), praviloma se uporablja avtohtone vrste drevnine. Kvalitetna obstoječa zasaditev, skladna s predvideno vsebino OPPN, se naj se v največji možni meri ohranja.
(varovanje plodne zemlje in tal)
(1) Organizacija gradbišča mora obsegati čim manjše površine in zagotoviti kar najmanjše poškodbe tal. Vse izkopane plasti tal je potrebno deponirati ločeno glede na njihovo sestavo. Pri odstranjevanju gornjih plasti zemljine se rodovitna zemlja odlaga v pasovih, višine do 2 m ter nato uporabi pri končni ureditvi območja oziroma posamezne lokacije.
(2) Potrebno je upoštevati predpise o varstvu tal.
IX. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
Območje OPPN ne sodi v območje, ki bi bilo ogroženo zaradi poplav in visoke podtalnice, erozije ter različnih plazov, zato dodatni ukrepi za zagotovitev potrebnega varstva s tega področja pri gradnji stavb in ostalih ureditev niso potrebni.
Glede na določila predpisa o graditvi in vzdrževanju zaklonišč, zaklonilnikov ali drugih zaščitnih objektov za zaščito pred vojnimi udejstvovanji, le-teh ni potrebno predvideti. V vseh novih objektih je potrebna ojačitev prve plošče.
(1) Požarno varstvo vseh objektov na območju urejanja mora biti urejeno v skladu z veljavnimi požarnovarstvenimi predpisi. Zagotovljeni morajo biti pogoji za varen umik ljudi (živali) in premoženja (če niso podani s posebnim predpisom, se do izdaje slovenskega predpisa pri načrtovanju upošteva ustrezne tehnične smernice primerljive tuje države). Notranji prometni sistem cest omogoča dostop do objektov z vseh strani, s čimer se zagotavlja dostop z vozili za intervencijo in za razmeščanje opreme za gasilce v skladu z določbami odloka o uporabi slovenskega nacionalnega standarda SIST DIN 14090 (Uradni list RS, št. 117/03). Predvidi se hidrantno omrežje, ki zagotavlja zadostne količine požarne vode po določilih predpisa o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov. Razmik med samostoječimi objekti mora biti tak, da se ne omogoča prenos požara z objekta na objekt (če odmiki niso določeni s posebnim predpisom, se lahko uporabi smernica SZPV 204, požarnovarnostni odmiki med stavbami).
(2) Za zagotovitev ustrezne požarne varnosti na območju OPPN se morajo upoštevati tudi požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov z možnostjo širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji.
(3) Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu – zasnova požarne varnosti, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu – študija požarne varnosti. Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti.
(1) Predvidene stavbe in ureditve morajo biti projektirane za projektni pospešek tal, ki znaša 0,175 g. V skladu z določili predpisa o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov morajo biti le-ti projektirani, grajeni in vzdrževani tako, da vplivi, ki jim bodo verjetno izpostavljeni med gradnjo in uporabo, ne bodo povzročili:
– porušitve celotnega ali dela gradbenega objekta,
– deformacij, večjih od dopustnih ravni,
– škode na drugih delih gradbenega objekta, na napeljavi in vgrajeni opremi zaradi večjih deformacij nosilne konstrukcije ali
– škode, nastale zaradi nekega dogodka, katere obseg je nesorazmerno velik glede na osnovni vzrok.
(2) Intervencijske in evakuacijske poti so zagotovljene po predvidenih prometnicah ter manipulativnih površinah. Tako bodo zagotovljeni pogoji za varen umik ljudi, živali ali premoženja.
(1) Načrt parcelacije je razviden iz grafičnega dela, list 8 Načrt parcelacije s tehničnimi elementi za zakoličbo in prikazuje površine za gradnjo javne infrastrukture in gradbenih parcel. Mejne točke parcel so opredeljene po koordinatnem sistemu D96-TM in so razvidne iz istega načrta.
(2) Gradbene parcele je možno na novo oblikovati po pogojih 13. člena tega odloka.
(3) Za potrebe razlastitve in omejitve lastninske pravice v javno korist so v območjih javnih površin, dopustne delitve in drugi geodetski postopki vseh zemljiških parcel, ki so potrebne za gradnjo javnih cest in druge infrastrukture, namenjenih izvajanju gospodarskih javnih služb.
XI. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
(1) OPPN se lahko izvaja fazno, glede na interes lastnikov, pri čemer pa morajo biti posamezne faze prostorskih ureditev zaključene funkcionalne celote, ki lahko služijo svojemu namenu tudi brez izvedbe ostalih delov prostorske ureditve. V sklopu zaključenih funkcionalnih celot mora biti sočasno zagotovljena vsa pripadajoča javna in ostala infrastruktura, ki je po tem odloku zahtevana za uporabo posameznih stavb.
(2) Po končanju gradbenih del na celotnem območju ali na posameznih odsekih se sanira začasne površine deponij. Vse, z gradnjo prizadete površine, je potrebno krajinsko ustrezno urediti.
XII. VELIKOST DOPUSTNH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV TER DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN
(velikost dopustnih odstopanj)
Znotraj območja OPPN so dopustne naslednje tolerance:
– Podane so maksimalne višine stavb, vendar so dovoljeni tudi nižji gabariti.
– Gradbene parcele in posledično tudi površine za postavitev stavb je možno združevati in deliti oziroma jih oblikovati na novo pod pogojem, da je omogočen dostop s prometnih površin.
– Zaradi razgibane morfologije terena in posledično terensko zahtevnih parcel se lahko z gradnjo osnovne stavbe, manj zahtevnih pomožnih in gradbenih inženirskih objektov poseže tudi izven površine za gradnjo stavb ob zagotavljanju ustreznih odmikov za gradnjo in vzdrževanje stavbe, požarnih odmikov ter interventnih poti. Odstopanje se dopušča, če se izkaže pri pripravi projektov za gradbeno dovoljenje, da bo s tem gradnja bolj ekonomična ali bolj funkcionalna. V tem primeru je lahko odmik od meje gradbene parcele tudi do 2 m, če pa je odmik manjši, je potrebno pridobiti soglasje lastnika sosednjega zemljišča.
– Odmik funkcionalnih delov stavbe, nezahtevnih in enostavnih objektov je lahko tudi manjši od 1,5 m, za kar je potrebno pridobiti soglasje lastnika sosednjega zemljišča, razen ograj, ki se lahko postavijo glede na določila predpisov o vrstah objektov glede na zahtevnost.
– V primeru, da se pri pripravi projekta za gradbeno dovoljenje ugotovi, da v odloku ni navedene parcelne številke oziroma je nepravilno navedena, je pa zajeta v območje OPPN in prikazana v grafičnem delu, se le-ta smiselno upošteva.
– Dovoljeno je manjše odstopanje od kot ceste, ki so prikazane v grafičnem delu, list št. 5.2 Ureditvena situacija in posledično od ostalih kot, če se izkaže pri pripravi projektov za gradbeno dovoljenje, da bo s tem gradnja bolj ekonomična ali bolj funkcionalna.
– Faktor zazidanosti je lahko tudi večji od predpisanega, predvsem kadar gre za specifične zasnovo stavbe (npr. stavbe v nizu, dvojčki ipd.) in tudi za ostale gradnje, vendar le v primeru, da se v sklopu gradbene parcele zagotavlja zadostne manipulativne površine ter površine za normalno obratovanje in vzdrževanje stavbe in ostalih površin.
– V primeru, da se pri pripravi projekta za gradbeno dovoljenje ugotovi, da v odloku ni navedene parcelne številke oziroma je nepravilno navedena, je pa zajeta v območje OPPN in prikazana v grafičnem delu, se le-ta smiselno upošteva pri projektiranju.
– Dovoljeno je tudi vmesno odstopanje od podanih rešitev, pri čemer pa morajo le-te v končni fazi omogočiti izvedbo, načrtovano s tem OPPN.
– Dopuščajo se tudi drugačne rešitve glede oblikovanja osnovnega kubusa (širina, razmerje stranic), in sicer če se za to izkažejo boljše tehnične rešitev glede na terenske razmere, kar pa je potrebno obrazložiti v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.
– Pri gradnji ali prenovi prometnih ureditev, komunalne in energetske infrastrukture, sistemu zvez so dovoljena odstopanja od predvidenih dimenzij, tras in lokacij infrastrukturnih objektov ter naprav, če se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč oziroma ustreznejše tehnološke ali bolj ekonomične rešitve, če te rešitve ne poslabšajo obstoječega oziroma predvidenega stanja. V kolikor so spremembe pri urejanju komunalne infrastrukture tako velike, da niso v skladu s smernicami in pogoji, podanimi s strani nosilcev urejanja prostora v postopku sprejemanja tega OPPN, je potrebno v fazi izdelave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja pridobiti projektne pogoje in soglasja pristojnih upravljavcev.
(obveznosti investitorjev in izvajalcev)
Obveznosti investitorjev in izvajalcev pri prostorskih ureditvah so tudi:
– Pred pričetkom zemeljskih del je potrebno pravočasno obvestiti upravljavce energetskih, telekomunikacijskih, komunalnih naprav in cest, zaradi uskladitve posegov oziroma zakoličbe in ustrezne zaščite tangiranih podzemnih vodov ter nadzora nad izvajanjem del.
– Objekti se priključujejo na infrastrukturno omrežje po pogojih upravljavca.
– Pri gradnji infrastrukturnih omrežij in gradnji objektov je potrebno izpolnjevati zahteve v skladu s tehničnimi predpisi oziroma z navodili upravljavca glede varnostnih (vertikalnih in horizontalnih) odmikov in križanj, neposredne spremembe nivelete cestišča in globine infrastrukturnih vodov.
– Izvajalec del mora o vsaki poškodbi infrastrukturnih naprav takoj obvestiti upravljavca tangiranega infrastrukturnega omrežja.
– Investitorji objektov nosijo vse stroške priključitve posameznega objekta na distribucijsko elektroenergetsko omrežje, ki so zajeti v območju urejanja, skladno s smernicami in izdanim soglasjem za priključitev.
– Stroške ogleda, izdelava projektne zaščite in prestavitve TK omrežja, zakoličbe, zaščite in prestavitve TK omrežja ter nadzora krije investitor gradnje na določenem območju.
– Zagotovljeni morajo biti vsi potrebni varnostni ukrepi in gradbišče organizirano tako, da bo preprečeno onesnaženje okolja.
– Omogočiti je potrebno dovoze in dostope do vseh zemljišč v času gradnje in po njej.
– Upravljavec državne ceste odklanja vsako odgovornost za škodo, ki bi nastala v varovalnem pasu državne ceste in tudi ne zagotavlja zaščite pred vplivi, ki so posledica obratovanja in vzdrževanja državne ceste.
– Morebitna gradnja GJI v cestnem svetu državne ceste je dopustna na podlagi predhodno pridobljene stvarne pravice s strani upravljavcev ceste.
– Izgradnja in financiranje javne infrastrukture bo predmet pogodbe o opremljanju na osnovi 78. člena ZPNačrt-a, v kateri se podrobneje definirajo obveznosti posameznih pogodbenih strank.
Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem tega OPPN opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
Občinski podrobni prostorski načrt za stanovanjsko sosesko Žužemberk SZ se v analogni in digitalni obliki hrani na sedežu Občine Žužemberk ter na sedežu Upravne enote Novo mesto.
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-16/2016-19
Žužemberk, dne 29. marca 2018
Franc Škufca l.r.
