Na podlagi devetega odstavka 20. člena Zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 24/05 – uradno prečiščeno besedilo, 109/08, 38/10 – ZUKN, 8/12, 21/13, 47/13 – ZDU-1G, 65/14 in 55/17) in za izvrševanje šestega odstavka 84. člena Zakona o obrambi (Uradni list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo in 95/15) izdaja Vlada Republike Slovenije
o kriznem upravljanju in vodenju ter Nacionalnem centru za krizno upravljanje
Ta uredba podrobneje ureja krizno upravljanje in vodenje, imenovanje, naloge in delovanje vseh teles kriznega upravljanja v kompleksni krizi ter delovanje Nacionalnega centra za krizno upravljanje (v nadaljnjem besedilu: NCKU) in medresorske analitične skupine (v nadaljnjem besedilu: MAS) v primeru uveljavitve ukrepov kriznega odzivanja na obrambnem področju, izrednem in vojnem stanju ter v drugih primerih skladno s predpisi.
Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo:
– »krizno odzivanje« so aktivnosti države za obvladovanje kompleksne krize;
– »vodilno ministrstvo« je nosilec izdelave posameznega načrta za odzivanje na kompleksno krizo in v katerega pristojnost pojavi in dogodki, ki lahko privedejo do kompleksne krize, najbolj posegajo;
– »telesa kriznega upravljanja« so Svet za nacionalno varnost, sekretariat Sveta za nacionalno varnost, operativna skupina sekretariata Sveta za nacionalno varnost, NCKU in MAS.
II. SPREMLJANJE RAZMER, POROČANJE IN ODLOČITEV O IZVAJANJU KRIZNEGA UPRAVLJANJA IN VODENJA V KOMPLEKSNI KRIZI
(spremljanje razmer in poročanje)
(1) Ministrstva in vladne službe v okviru redne dejavnosti zaradi pravočasnega zaznavanja pojavov, dogodkov ali situacij, ki bi lahko privedli do kompleksne krize, spremljajo razmere na področju svojega dela.
(2) Ministrstva in vladne službe, katerih predstavnike Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) imenuje v operativno skupino sekretariata Sveta za nacionalno varnost (v nadaljnjem besedilu: operativna skupina SSNAV), NCKU tedensko poročajo o pomembnih dogodkih in odzivanju s področja nacionalne varnosti. Na podlagi prejetih poročil NCKU pripravi skupno tedensko poročilo, ki ga posreduje operativni skupini SSNAV in sekretariatu Sveta za nacionalno varnost (v nadaljnjem besedilu: SSNAV).
(3) Ob zaznavi pojavov, dogodkov ali situacij v državi oziroma v regionalnem okolju, ki lahko preidejo v kompleksno krizo, ministrstva in vladne službe na podlagi zbranih podatkov in informacij pripravijo izredno poročilo z opisom dogodka in prvo oceno stanja ter ga nemudoma posredujejo NCKU.
(4) Podatki in informacije se NCKU praviloma posredujejo v elektronski obliki po zaščitenem komunikacijskem in informacijskem sistemu NCKU (v nadaljnjem besedilu: KIS NCKU) oziroma drugih komunikacijah, tako da je zagotovljeno varstvo posredovanih podatkov skladno s predpisi, ki urejajo varovanje tajnih podatkov.
(odločitev o izvajanju kriznega upravljanja in vodenja)
(1) Odločitev o izvajanju kriznega upravljanja in vodenja v kompleksni krizi sprejme vlada na obrazloženi predlog pristojnega ministra, ko pojav, dogodek ali situacija hujšega ogrožanja temeljnih družbenih vrednot ali hujše naravne ali druge nesreče presegajo odzivne zmožnosti vodilnega ministrstva.
(2) Predlog ministra iz prejšnjega odstavka opredeljuje tudi vodjo in namestnike vodje MAS ter sestavo MAS za odzivanje na konkretno kompleksno krizo.
(3) Odločitev o prenehanju izvajanja kriznega upravljanja in vodenja na obrazložen predlog ministra iz prvega odstavka tega člena sprejme vlada.
III. ODZIVANJE IN KRIZNO KOMUNICIRANJE
Svet za nacionalno varnost (v nadaljnjem besedilu: SNAV) ocenjuje varnostne razmere in predlaga aktivnosti za odzivanje države v kompleksni krizi.
(1) SSNAV na podlagi poročil spremlja obvladovanje posameznih dogodkov in pojavov hujšega ogrožanja temeljnih družbenih vrednot ter hujših naravnih ali drugih nesreč v Republiki Sloveniji, ki lahko preidejo v kompleksno krizo.
(2) V kompleksni krizi lahko vlada odloči, da SSNAV izvaja naloge usklajevanja odzivanja med ministrstvi, vladnimi službami in podsistemi sistema nacionalne varnosti ter pripravlja predloge ukrepov za odzivanje na kompleksno krizo.
(operativna skupina SSNAV)
Posamezni člani operativne skupine SSNAV se ob aktiviranju MAS skladno z odločitvijo vodje SSNAV vključijo v delo MAS.
(1) NCKU na področju kriznega upravljanja in vodenja:
– pripravlja tedenska poročila o stanju na področju nacionalne varnosti za SSNAV in operativno skupino SSNAV na podlagi poročil organov iz drugega odstavka 3. člena te uredbe;
– obvešča vodjo SSNAV o pojavu ali dogodku, ki ga zazna NCKU ali organ iz tretjega odstavka 3. člena te uredbe, ki lahko v kratkem času povzroči večje varnostno tveganje ali ogrožanje temeljnih družbenih vrednot;
– opravlja druge naloge skladno s predpisi, ki urejajo sestavo, delo in organizacijo vlade ter področje kriznega upravljanja in vodenja.
(2) NCKU v kompleksni krizi:
– zbira podatke in informacije o kompleksni krizi, ki jih posredujejo ministrstva in vladne službe;
– zagotavlja neposredno podporo delovanju MAS pri izvajanju njenih nalog;
– na podlagi odločitve vodje SSNAV posreduje pristojnim organom poročilo MAS;
– zagotavlja izmenjavo podatkov in informacij s področja kriznega odzivanja skladno s sprejetimi mednarodnimi obveznostmi države.
(3) NCKU na obrambnem področju:
– sodeluje pri izvajanju nalog upravitelja obrambnega načrta države;
– zagotavlja prenos ukrepov za pripravljenost;
– poroča o implementaciji ukrepov sistema kriznega odzivanja Nata, Evropske unije in drugih relevantnih mednarodnih organizacij;
– načrtuje možnosti za varnostnim razmeram prilagojeno delovanje na rezervnih lokacijah za predsednika republike in vlado v vojnem stanju glede na izkazane potrebe;
– opravlja naloge državnega centra upravnih zvez skladno s predpisi;
– zagotavlja pogoje za delo državnega operativnega štaba obrambe v vojnem stanju.
(4) NCKU izvaja tudi naloge spremljanja in obveščanja v podporo odločanju v drugih primerih v skladu s predpisi.
(5) NCKU deluje neprekinjeno in je organiziran pri Ministrstvu za obrambo, ki zagotavlja pogoje za njegovo delovanje.
(6) NCKU izvaja usposabljanje članov MAS za uporabo informacijskih in komunikacijskih orodij za delo v MAS.
(7) Za delovanje teles kriznega upravljanja in vodenja v kompleksni krizi, izrednem in vojnem stanju se uporabljajo prostorske, tehnične, informacijske in telekomunikacijske zmogljivosti NCKU.
(zagotavljanje informacijskih in telekomunikacijskih povezav)
(1) NCKU kot osrednji informacijsko operativni center kriznega upravljanja in vodenja ter na obrambnem področju:
– zagotavlja varne informacijske in komunikacijske povezave za izmenjavo podatkov in informacij z Uradom predsednika Republike Slovenije, Kabinetom predsednika Vlade Republike Slovenije, Generalnim sekretariatom Vlade Republike Slovenije, ministrstvi, Slovensko obveščevalno-varnostno agencijo, Službo Vlade Republike Slovenije za zakonodajo, Uradom Vlade Republike Slovenije za komuniciranje, Uradom Vlade Republike Slovenije za varovanje tajnih podatkov, Generalštabom Slovenske vojske, Obveščevalno varnostno službo Ministrstva za obrambo, Operativno-komunikacijskim centrom Generalne policijske uprave Ministrstva za notranje zadeve, upravami za obrambo, Centrom za obveščanje Republike Slovenije za poveljnika Civilne zaščite, Poveljstvom sil Slovenske vojske, Banko Slovenije in z vsemi gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi organizacijami, katerih dejavnost je po odločitvi vlade posebnega pomena za obrambo;
– upravlja aplikacijske rešitve za podporo kriznemu upravljanju in vodenju.
(2) Ministrstvo, pristojno za obrambo, skrbi za kriptografsko zaščito in zaščito pred neželenim elektromagnetnim sevanjem naprav v sistemih elektronskih komunikacij, ki se uporabljajo v KIS NCKU.
(3) Za potrebe zagotavljanja podpore za odzivanje v kompleksnih krizah, izrednem in vojnem stanju ter v drugih primerih v skladu s predpisi se lahko po predhodni odločitvi vlade uporabijo tudi drugi komunikacijski sistemi.
(1) V MAS vlada imenuje najmanj štiri predstavnike iz vsakega izmed ministrstev in iz vsake izmed vladnih služb, ki so pristojni za področja:
– obrambe,
– zunanjih zadev,
– notranjih zadev,
– gospodarstva,
– zdravja,
– prometa in energije,
– informacijske varnosti,
– okolja in prostora,
– financ,
– obveščevalno-varnostne dejavnosti,
– komuniciranja,
– kmetijstva in prehrane.
(2) V MAS lahko vlada imenuje tudi predstavnike drugih ministrstev in vladnih služb s področij, ki so ogrožena v kompleksni krizi in je potrebno njihovo sodelovanju pri odzivanju.
(1) Delovanje MAS se vzpostavi z odločitvijo o izvajanju kriznega upravljanja in vodenja v kompleksni krizi in v primeru razglasitve izrednega ali vojnega stanja.
(2) Delovanje MAS se vzpostavi tudi pri izvajanju ukrepov za pripravljenost za postopen prehod obrambnega sistema države na delovanje v izrednem in vojnem stanju. Sestavo in vodjo MAS v primeru iz tega in prejšnjega odstavka na predlog pristojnega ministra sprejme vlada.
(3) MAS zagotavlja analitično in strokovno podporo pri izvajanju kriznega odzivanja, pri čemer spremlja, vrednoti in ocenjuje varnostne razmere ter potek dogodkov na podlagi pridobljenih podatkov in informacij ministrstev in vladnih služb ter drugih virov. MAS pripravlja tudi zbirne ocene stanja in prihodnjega razvoja dogodkov, potrebne analitične, strokovne in druge podlage ter predloge za SSNAV in za obravnavo ter odločanje vlade.
(4) Način dela MAS določi vodja MAS, ki določa tudi razpored dela in obseg aktivnosti za realizacijo nalog. Delo MAS se lahko uredi s poslovnikom.
(5) MAS pripravlja dnevno zbirno poročilo, ki je narejeno na podlagi rednih dnevnih poročil ministrstev, vladnih služb, operativnih centrov in gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij, ki so po sklepu vlade posebnega pomena za obrambo. Dnevno poročanje traja do preklica.
(6) Glede na razmere lahko vodja MAS uvede poročanje iz prejšnjega odstavka v krajših časovnih presledkih.
(7) Sredstva za plače in druge prejemke sestave MAS zagotavljajo ministrstva in vladne službe, katerih predstavniki so imenovani v MAS.
(1) Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje (v nadaljnjem besedilu: UKOM) pripravi in dopolnjuje usmeritve za krizno komuniciranje.
(2) Ob pojavu kompleksne krize UKOM usklajuje krizno komuniciranje.
(3) Vsebino sporočil za javnost v sodelovanju z UKOM pripravljajo in podajajo organi in telesa, ki se odzivajo na kompleksno krizo.
(analize po kompleksni krizi)
(1) Operativna skupina SSNAV pripravi in dopolnjuje metodologijo za izdelavo analize po kompleksni krizi.
(2) Ministrstva, vladne službe in drugi organi, ki so bili vključeni v reševanje kompleksne krize, skladno z metodologijo iz prejšnjega odstavka pripravijo analize in jih posredujejo operativni skupini SSNAV.
(3) Operativna skupina SSNAV pripravi celovito analizo nastanka, odzivanja in odpravljanja posledic kompleksne krize najpozneje v šestih mesecih po končani krizi.
(1) Ministrstva in vladne službe opredelijo možne kompleksne krize iz svoje pristojnosti, ki jih po uskladitvi na operativni skupini SSNAV in SSNAV potrdi vlada.
(2) Za odzivanje na kompleksne krize se izdelajo načrti odzivanja na kompleksne krize iz prejšnjega odstavka, v katerih se opredelijo rešitve za organizirano in usklajeno delovanje za preprečevanje nastanka kompleksnih kriz oziroma zmanjšanje njihovih posledic.
(3) Za izdelavo načrtov odzivanja na kompleksne krize so odgovorni ministrstva in vladne službe.
(vsebina načrtov odzivanja na kompleksne krize)
(1) Načrti odzivanja na kompleksne krize obsegajo:
– opredelitev kompleksne krize;
– ažurno oceno ogroženosti za kompleksno krizo;
– zmogljivosti za odzivanje;
– organizacijo dela za odzivanje;
– aktivnosti organa za odzivanje in obvladovanje krize;
– vključevanje sodelujočih subjektov ter usmeritve za obvladovanje kompleksne krize;
– opredelitev komunikacijskih poti in sredstev;
– pregled odgovornih oseb za usklajevanje ter vodenje odzivanja;
– načrt kriznega komuniciranja za konkretno kompleksno krizo.
(2) Kot posamezni dokumenti načrta se lahko uporabijo vsebine dokumentov s področja obrambnega načrtovanja, načrti s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter drugi predpisani načrti in dokumenti.
(1) Vlada sprejme odločitev o izvedbi državne vaje kriznega upravljanja in vodenja za preverjanje rešitev iz načrtov odzivanja na kompleksne krize najmanj enkrat na štiri leta.
(2) Za organizacijo in izvedbo vaje je odgovorno vodilno ministrstvo v sodelovanju z operativno skupino SSNAV.
(3) Na vajah iz prejšnjega odstavka sodeluje tudi MAS v sestavi glede na vrsto kompleksne krize.
VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Ministrstva predlagajo predstavnike iz prvega odstavka 10. člena te uredbe v treh mesecih od uveljavitve te uredbe.
(1) UKOM pripravi usmeritve za krizno komuniciranje iz prvega odstavka 12. člena te uredbe v šestih mesecih od uveljavitve te uredbe.
(2) Ministrstva in vladne službe pripravijo predlog možnih kompleksnih kriz iz prvega odstavka 14. člena te uredbe v šestih mesecih od uveljavitve te uredbe.
(3) Ministrstva in vladne službe izdelajo načrte odzivanja na kompleksne krize iz drugega odstavka 14. člena te uredbe v 12 mesecih po sprejemu odločitve vlade iz prvega odstavka 14. člena te uredbe.
(prenehanje veljavnosti uredbe)
Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o organizaciji in delovanju Nacionalnega centra za krizno upravljanje (Uradni list RS, št. 9/06).
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00718-8/2018
Ljubljana, dne 19. aprila 2018
EVA 2018-1911-0001
Vlada Republike Slovenije
dr. Miroslav Cerar l.r.
