Na podlagi 103. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) v povezavi s peto točko prvega odstavka 179. člena in 180. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03, 58/03 in 33/07) in prvo alinejo 56. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97), 58. do 63. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/89, Uradni list RS, št. 24/92, 29/95 in 44/97), 218. in 218.a do 218.d člena Zakona o gradnji objektov (Uradni list RS, št. 110/02 in 126/07), 55. člena Zakona o izvrševanju proračunov za leti 2018 in 2019 (Uradni list RS, št. 71/17), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 3/07 in 21/08) ter na podlagi 14. člena Statuta Občine Kostanjevica na Krki (Uradni list RS, št. 49/14) je Občinski svet Občine Kostanjevica na Krki na 16. redni seji dne 12. 4. 2018 sprejel
o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Kostanjevica na Krki
Ta odlok ureja območje plačevanja, odmero in obveznosti plačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Kostanjevica ob Krki.
S tem odlokom se natančneje določi:
– območje plačevanja nadomestila,
– merila za določitev višine odmere nadomestila,
– zavezance za plačilo nadomestila,
– višino nadomestila,
– oprostitve plačila,
– obračunavanje in pobiranje nadomestila,
– druge obveznosti zavezancev in evidenca zavezancev.
V Občini Kostanjevica na Krki se nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju besedila: nadomestilo) plačuje v skladu z določili tega odloka.
II. OBMOČJA PLAČEVANJA NADOMESTILA
Območja, na katerih se plačuje nadomestilo, so določena po kriterijih, ki upoštevajo lokacijske prednosti posameznih stavbnih zemljišč, in sicer:
– lego stavbnega zemljišča;
– gostoto javnih funkcij in poslovnih dejavnosti;
– opremljenost s komunalno in drugo gospodarsko javno infrastrukturo;
– način pozidave (vrsta, gostota pozidave in značaj pozidave).
Območja, kjer se plačuje nadomestilo:
1. OBMOČJE:
Kostanjevica ob Krki, Globočice pri Kostanjevici, Malence-delno, Dobe-delno, Zaboršt-delno, Orehovec-delno.
2. OBMOČJE:
Malence-delno, Orehovec-delno, Dobe-delno, Zaboršt- delno, Dolenja Prekopa, Dobrava pri Kostanjevici, Kočarija, Ivanjše, Grič, Dolšce, Oštrc, Avguštine, Jablance, Slinovce, Koprivnik, Sajevce, Gorenja Prekopa, Velike Vodenice, Male Vodenice, Ržišče, Podstrm, Črešnjevec pri Oštrcu, Črneča vas, Vrtača, Vrbje, Karlče.
Meje območij so prikazane na grafični karti, ki je na vpogled na sedežu Občine Kostanjevica na Krki.
III. MERILA ZA DOLOČITEV VIŠINE NADOMESTILA
Pri določitvi višine nadomestila se upoštevajo naslednja merila:
– opremljenost stavbnega zemljišča s komunalno in drugo gospodarsko javno infrastrukturo ter drugimi objekti in napravami, kakor tudi možnost priključitve na te objekte in naprave;
– lega, namembnost in smotrna raba stavbnega zemljišča;
– motnje pri uporabi stavbnega zemljišča (hrup).
Pri opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno in gospodarsko javno infrastrukturo se upošteva možnost priključitve na posamezne objekte in naprave, ki se ovrednoti z naslednjim številom točk:
1. javno vodovodno omrežje | 20 točk |
2. javno elektroenergetsko omrežje | 20 točk |
3. javno kanalizacijo omrežje | 40 točk |
4. telefonsko omrežje | 30 točk |
5. javno plinovodno omrežje | 20 točk |
6. javna razsvetljava | 10 točk |
7. makadamska cesta | 10 točk |
8. asfaltna cesta | 20 točk |
9. cestišče s hodnikom za pešce | 10 točk |
V kolikor se pojavi dvom v zvezi z možnostjo priključitve objekta na posamezno komunalno ali drugo gospodarsko javno infrastrukturo, o tem odloča upravljavec posamezne infrastrukture.
Po namenu uporabe se stavbna zemljišča na območjih iz 2. člena tega odloka razvrstijo v naslednje skupine dejavnosti:
1. GOSPODARSKI NAMEN 1:
– proizvodnja kemikalij, kemičnih izdelkov; proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas; proizvodnja kovin;
– pridobivanje rud in kamnin;
– dejavnosti finančnih storitev; zavarovanja in pokojninskih skladov; pomožne dejavnosti za finančne in zavarovalniške storitve; poslovanje z nepremičninami; pravne in računovodske dejavnosti; dejavnost uprav podjetij;
– podjetništvo in poslovno svetovanje; arhitekturno in tehnično projektiranje; znanstveno raziskovalna in razvojna dejavnost; oglaševanje in raziskovanje trga; veterinarstvo; druge raznovrstne poslovne dejavnosti;
– založništvo; dejavnost v zvezi s filmi, video in zvočnimi zapisi; radijska, televizijska, telekomunikacijska dejavnost; računalniško programiranje, svetovanje in druge s tem povezane dejavnosti; druge informacijske dejavnosti.
2. GOSPODARSKI NAMEN 2:
– proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov; obdelava in predelava lesa; proizvodnja izdelkov iz lesa, plute, slame in protja (razen pohištva);
– gradnja stavb; gradnja inženirskih objektov; specializirana gradbena dela.
3. GOSPODARSKO POSLOVNI NAMEN 1:
– proizvodnja papirja in izdelkov iz papirja; tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa;
– proizvodnja kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav;
– proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic; proizvodnja drugih vozil in plovil.
4. GOSPODARSKO POSLOVNI NAMEN 2:
– proizvodnja tekstilij in oblačil; proizvodnja usnja, usnjenih in sorodnih izdelkov;
– proizvodnja računalnikov, elektronskih in optičnih izdelkov;
– proizvodnja električnih naprav;
– proizvodnja pohištva;
– druge raznovrstne predelovalne dejavnosti;
– proizvodnja živil, pijač in tobačnih izdelkov;
– oskrba z električno energijo, plinom in paro;
– zbiranje, prečiščevanje in distribucija vode;
– ravnanje z odplakami;
– zbiranje in odvoz odpadkov ter ravnanje z njimi – pridobivanje sekundarnih surovin, saniranje okolja in drugo ravnanje z odpadki;
– gostinske nastanitvene dejavnosti; dejavnost strežbe jedi in pijač;
– predelava drugih dobrin.
5. TRGOVINA:
– trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil;
– posredništvo in trgovina na debelo, razen motornih vozil;
– trgovina na drobno, razen motornih vozil.
6. STORITVENA DEJAVNOST 1:
– kmetijska proizvodnja in lov ter z njima povezane storitve;
– gozdarstvo; ribištvo in gojenje vodnih organizmov;
– kopenski promet, cevovodni transport; vodni promet; zračni promet;
– skladiščenje in spremljajoče prometne dejavnosti; pošta in kurirska dejavnost.
7. STORITVENA DEJAVNOST 2:
– druge javne, skupne in osebne storitve.
8. DRUŽBENA DEJAVNOST:
– dejavnost javne uprave in obrambe;
– dejavnost obvezne socialne varnosti;
– izobraževanje in vrtci;
– zdravstvo in socialno varstvo;
| – kulturne, razvedrilne | in rekreacijske dejavnosti; |
– dejavnosti članskih organizacij;
– dejavnost gospodinjstev.
Pri razvrstitvi posameznih dejavnosti v navedene skupne dejavnosti se upoštevajo predpisi, ki urejajo standardno klasifikacijo dejavnosti.
Glede na lego in vrsto dejavnosti se stavbna zemljišča točkujejo z naslednjim številom točk:
| skupine dejavnosti | | število točk |
| | območje 1 | območje 2 |
a | gospodarski namen 1 | 620 | 260 |
b | gospodarski namen 2 | 520 | 260 |
c | gosp. posl. namen 1 | 420 | 210 |
d | gosp. posl. namen 2 | 370 | 160 |
e | trgovina | 320 | 160 |
f | storitvena dejavnost 1 | 270 | 110 |
g | storitvena dejavnost 2 | 220 | 110 |
h | družbena dejavnost | 20 | 10 |
V primeru, da je posamezna pravna oseba registrirana za več dejavnosti, ki jih opravlja na isti lokaciji, se pri odmeri nadomestila upošteva prevladujoča dejavnost.
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se plačuje od zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča.
1. Za zazidana stavbna zemljišča štejejo tista stavbna zemljišča, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tista zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture. Če določena stavba gradbene parcele še nima določene, se do njene določitve za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji takšna stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1.5, preostali del površine takšne zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče.
Nadomestilo za uporabo zazidana stavbna zemljišča se plačuje od:
a) stanovanjske površine, ki predstavlja čisto tlorisno površino sob, predsob, hodnikov v stanovanju, kuhinje, kopalnice, shrambe, kleti, pralnice, kotlarne, delavnice za prosti čas, kabineta, čista tlorisna površina garaž za osebne avtomobile in drugih zaprtih prostorov v objektu. Pri večstanovanjskih objektih, kjer površin skupnih in pomožnih prostorov (hodnikov, stopnišč …) ni možno določiti, se nadomestilo odmeri od čiste tlorisne površine stanovanja, ki se pomnoži s faktorjem 1.15. Nadomestilo se plačuje ne glede na to ali so prostori v stavbi v uporabi ali ne;
b) poslovne površine, ki predstavlja čisto tlorisno površino poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom (sanitarije, umivalnice, skladišča, garderobe, pisarne, hodniki …);
c) odprtih prostorov, ki se po tem odloku štejejo za poslovne površine, ki niso zajeti pod točko b.) in se točkujejo po vrsti dejavnosti, kot to določa 7. člen tega odloka, pri površini za odmero nadomestila pa se glede na namen uporabe upošteva naslednje korekcijske faktorje, in sicer:
– parkirišča, odprta skladišča, nadstrešnice | 0,3 |
– vsa zemljišča na območju bencinske črpalke | 0,5 |
– površine bazenov | 0,5 |
– ograjene površine okrog bazenov in prostore za kampiranje | 0,3 |
– zunanje gostinske površine | 0,5 |
– rekreacijske površine (tenis igrišča …) | 0,3 |
2. Za nezazidana stavbna zemljišča štejejo tista zemljišča, za katera je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave. Šteje se, da je za zemljiške parcele zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter dostop na javno cesto, če je za območje, na katerem ležijo, sprejet občinski prostorski izvedbeni akt oziroma občinski podrobni prostorski načrt. Če je za območje, na katerem ležijo zemljiške parcele, sprejet občinski prostorski načrt, se šteje, da je za njih zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov, če imajo takšne parcele urejen dostop do javnega cestnega omrežja, za njih pa je tudi možno izvesti priključke na javno vodovodno omrežje, javno elektroenergetsko omrežje in javno kanalizacijsko omrežje, kolikor ni dovoljena gradnja greznic oziroma malih čistilnih naprav.
Za nezazidano stavbno zemljišče šteje tudi zemljiška parcela, na kateri stoji stavba ali gradbeno inženirski objekt, ki ni objekt gospodarske javne infrastrukture, zmanjšana za tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji stavba ali objekt, pomnožena s faktorjem 1.5.
Smotrna uporaba stavbnega zemljišča se glede na lego in vrsto stanovanjske zazidave točkuje po naslednji tabeli:
| | | Tabela 1 |
Vrsta zazidave | 1. območje | 2. območje | |
Individualne hiše | 70 | 30 | |
Vrstne hiše | 60 | 40 | |
Blokovna gradnja | 40 | 35 | |
Namen uporabe stavbnega zemljišča se točkuje po naslednji tabeli:
| | | Tabela 2 |
Vrsta zazidave | 1. območje | 2. območje | |
Stanovanjski in počitniški objekti | 30 | 15 | |
|
Nezazidana stavbna | | | |
zemljišča – stanovanjska gradnja | 40 | 30 | |
Nezazidana stavbna | | | |
zemljišča – poslovna gradnja | 70 | 50 | |
Znižanje odmere nadomestila zaradi motenj pri uporabi stavbnega zemljišča se upošteva samo za stanovanjske površine. Za motnje pri uporabi stanovanja se šteje:
– hrup ob magistralnih in regionalnih cestah in ob industrijskih obratih,
– prah, smrad in drugi škodljivi vplivi.
Skupno število točk za odmero nadomestila se na podlagi vloge zavezanca lahko zniža največ za 20 %, in sicer se:
– znižanje skupnega števila točk za odmero nadomestila za 20 % zavezancu lahko prizna v primeru, da motnje pri uporabi stanovanja presegajo z zakonom določene dopustne meje, kar zavezanec dokazuje s predložitvijo meritev pristojnih služb.
Mesečna višina nadomestila po merilih tega odloka se določi tako, da se skupno število točk iz 5., 6., in 8. člena sešteje, zniža v skladu z določili 9. člena, ter seštevek pomnoži s kvadraturo stanovanjske ali poslovne površine, v skladu z določili 7. člena tega odloka in ustrezno vrednostjo točke za odmero nadomestila.
Mesečna višina nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče se določi tako, da se skupno število točk iz 5. in 8. člena tega odloka pomnoži s celotno površino nezazidanega stavbnega zemljišča, v skladu z določili 7. člena tega odloka in ustrezno vrednostjo točke za odmero nadomestila.
IV. ODMERA IN PLAČILO NADOMESTILA
Zavezanci za plačilo nadomestila so fizične osebe ali pravne osebe zasebnega in javnega prava kot lastniki ali neposredni uporabniki stavbnega zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe.
Nadomestilo odmeri davčni organ.
Glede postopka za odmero in pobiranje ter vračanje nadomestila, prisilne izterjave, odpisa zaradi neizterljivosti, zastaranja in plačila obresti od nadomestila, ki ga zavezanec ni plačal v predpisanem roku, se uporabljajo določila Zakona o davčnem postopku.
Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč:
– za stanovanja in počitniške hiše ter garaže zasebnih lastnikov: 0,0001979 EUR
– za objekte družbene dejavnosti: 0,0001253 EUR
– za poslovne površine v stavbah in nezazidana stavbna zemljišča, namenjena za izgradnjo poslovnih površin: 0,0003261 EUR
– za nezazidana stavbna zemljišča, namenjena stanovanjski pozidavi 0,0000943 EUR.
V primeru drugačne določitve vrednosti točke, kot je navedena v prvem odstavku tega člena, vrednost točke do konca leta za naslednje leto določi občinski svet občine na predlog župana. Če Občinski svet Občine Kostanjevica ne sprejme vrednosti točke za naslednje leto, se vrednost točke s 1. januarjem tekočega leta revalorizira z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin za obdobje pred letom, za katerega se nadomestilo odmerja, v primeru, da je indeks večji od 1. Ugotovitveni sklep o revalorizaciji sprejme župan in ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Prijava podatkov za odmero nadomestila in javljanje kasnejših sprememb:
Zavezanci so dolžni pristojni strokovni službi občinske upraveposredovati registracijske podatke najkasneje v 15 dneh po nastanku obveznosti plačevanja nadomestila in v istem roku tudi vse druge spremembe v zvezi z lastništvom oziroma uporabo ter površino stanovanjskih in poslovnih prostorov in dejansko komunalno opremljenostjo zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča. V istem roku so zavezanci dolžni izpolniti zahtevo pristojne službe občinske uprave, če se podatki pridobivajo na podlagi poziva. Spremembe podatkov se pri odmeri nadomestila upoštevajo od prvega dne v naslednjem mesecu. Enotno evidenco zavezancev vodi pristojni organ občinske uprave Občine Kostanjevica ob Krki in jo dopolnjuje iz napovedi zavezancev ter javnih evidenc iz lastne pristojnosti in pristojnosti državnih organov na način in po postopku, ki ga določa zakon.
(1) Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se ne plačuje:
– za zazidana stavbna zemljišča, ki se neposredno uporabljajo za potrebe obrambe in zaščite RS,
– za objekte tujih držav, ki jih uporabljajo tuja diplomatska in konzularna predstavništva ali v njih stanuje njihovo osebje,
– za objekte mednarodnih in meddržavnih organizacij, ki jih uporabljajo te organizacije ali v njih stanuje njihovo osebje, če ni v mednarodnem sporazumu drugače določeno,
– za stavbe, ki jih uporabljajo verske skupnosti za svojo versko dejavnost.
(2) Oprostitev plačila nadomestila za zazidano stavbno zemljišče velja za:
– zavezanca, ki je kupil novo stanovanje kot posamezni del stavbe ali zgradil, dozidal ali nadzidal družinsko stanovanjsko hišo, če je v ceni stanovanja oziroma družinske stanovanjske hiše ali neposredno plačal komunalni prispevek. 5-letna oprostitev prične teči z dnem prijave stalnega bivališča, na podlagi vloge zavezanca.
(3) Davčni organ lahko dovoli odlog plačila, obročno odplačilo, odpis dolga v celoti ali deloma, če ugotovi, da bi plačevanje nadomestila ogrožalo socialno varnost zavezanca in njegove družine, v skladu z zakonom o davčnem postopku.
(4) Občinski svet lahko na predlog župana odloča o celotni ali delni oprostitvi plačila nadomestila v primerih elementarnih in drugih nesreč, katerih posledica bi bila ogrožena socialna varnost zavezanca in njegove družine.
Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega odloka je v pristojnosti občinske uprave.
1. Z globo 1.000,00 EUR se kaznuje pravno osebo;
2. Z globo 400,00 EUR se kaznuje odgovorno osebo pravne osebe in odgovorno osebo samostojnega podjetnika posameznika;
3. Z globo 600,00 EUR se kaznuje samostojnega podjetnika posameznika in posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost;
4. Z globo 250,00 EUR se kaznuje posameznik;
v kolikor:
– ne prijavi nastanka obveznosti plačila nadomestila po tem odloku ali vseh sprememb, ki vplivajo na odmero nadomestila, in sicer v 15 dneh po nastanku obveznosti oziroma po nastali spremembi,
– na poziv pristojnega organa občinske uprave v roku 15 dni od prejema poziva ne posreduje verodostojnih podatkov, ki omogočajo odmero nadomestila.
Z uveljavitvijo tega odloka se preneha uporabljati Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v Občini Kostanjevica na Krki (Uradni list RS, št. 122/08).
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 061-2/2017
Kostanjevica na Krki, dne 12. aprila 2018
Občine Kostanjevica na Krki
Ladko Petretič l.r.
