Na podlagi 12. in 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 – ORZVKD39, 30/11, 90/12, 111/13 in 32/16) in 16. člena Statuta Občine Šalovci (Uradni list RS, št. 39/06) ter Strokovnih podlag za razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena za Občino Šalovci, ki jih je pripravil Zavod za varstvo kulturne dediščine, Območna enota Maribor (marec 2018) je Občinski svet Občine Šalovci na 29. redni seji dne 19. aprila 2018 sprejel
o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju Občine Šalovci
S tem odlokom Občina Šalovci (v nadaljevanju: občina) razglaša kulturne spomenike lokalnega pomena na območju Občine Šalovci.
Namen odloka je, da se ohranijo kulturne, zgodovinske, arheološke, urbanistične, enološke in umetnostno-zgodovinske vrednote ter zagotovi njihov nadaljnji obstoj v občini.
Odlok vsebuje naslednja določila o kulturnih spomenikih, ki jih povzema iz strokovnih podlag Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor (marec 2018), in sicer:
– identifikacijo spomenika, ki zajema evidenčno številko dediščine (v nadaljevanju: EŠD), ime enote in natančno lokacijo,
– opis lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik,
– opis varstvenega režima spomenika,
– vplivno območje, pri čemer so upoštevane zgodovinske, funkcionalne in vizualne lastnosti ter pomen spomenika,
– merilo, v katerem so vrisane meje območij kulturnih spomenikov in njihovih vplivnih območij na digitalnem in preglednem katastrskem načrtu.
Kulturno dediščino predstavljajo območja in kompleksi, grajeni ali drugače oblikovani objekti, predmeti ali skupine predmetov oziroma ohranjena materialna dela kot rezultat ustvarjalnosti človeka in njegovih različnih dejavnosti, družbenega razvoja in dogajanj, značilnih za posamezna obdobja v slovenskem in širšem prostoru, katerih varstvo je zaradi njihovega zgodovinskega, kulturnega in civilizacijskega pomena v javnem interesu. Dediščina, katere značilnosti so po strokovnih merilih posebnega pomena za ožje in širše lokalno okolje, lahko dobi status spomenika lokalnega pomena.
Spomeniki so posamezni nepremični predmeti, stavbe ter območja. Po svojih lastnostih so predvsem:
– drugi objekti in naprave so grajeni objekti ali večji predmeti iz več sestavljenih delov in služijo tistim človeškim potrebam, ki niso bivanje ali opravljanje dejavnosti v stavbi. So odraz in primer stopenj gospodarskega, kulturnega, političnega in tehnološkega razvoja. Ločimo delovne naprave, industrijske/gospodarske objekte, kulturne in vadbene objekte, objekte transportne infrastrukture, objekte urbane opreme, signalne ter merilne naprave in objekte ter zidove in jarke;
– ostalo je zvrst, v katero sodi nepremična kulturna dediščina, ki je ni mogoče uvrstiti v nobeno od naštetih zvrsti.
Za kulturne spomenike lokalnega pomena se razglasijo naslednje enote dediščine:
a) Drugi objekti in naprave
| EŠD: 11052, | Ime enote: Markovci-Žido-Lenaršičev mlin |
Naselje: Markovci
Lokacija: SZ del parc. št. 3762/6, osrednji del parc. št. 4213 obe k.o. Markovci
Utemeljitev razglasitve: V sklopu domačije, pri hišni številki Markovci 91 ob Veliki Krki, stoji večji vodni mlin, ki je bil v sedanji obliki dograjen leta 1939. Pred tem je stal lesen mlin iz leta 1876, a je bil za tukajšnje potrebe mletja premajhen, zato so zgradili novega. Gre za zidan nadstropni mlin, s pripadajočimi vodnimi zapornicami in vodnim kolesom, katerega značilnost je predvsem ohranjena prvotna strojna oprema. Mlin je poganjalo vodno kolo, ki so ga kasneje dopolnili tudi s pogonom na lesni plin ter za ta namen dozidali še strojnico in kurilnico. V mlinu se nahajata dva valjčna mehanizma, eden je enovaljčni iz leta 1912, drugi pa dvovaljčni iz leta 1923.
Mlin je izviren, krajevni spomenik mlinarske kulture. Dobro ohranjen interier ter druge mlinarske naprave, so priča o načinu in dela ter življenju v večjem obrtnem mlinu na Goričkem. Mlin predstavlja enega redkih primerov delujočih mlinov, nekoč močno zastopane obrtne dejavnosti v tem prostoru.
Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje tehniških, etnoloških, arhitekturnih in krajinskih vrednot v celoti, v njegovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;
– posebno varovanje zunanjščine objekta, gradbene substance, strojnih elementov mlina, stavbnega pohištva in notranje opreme;
– podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti;
– prepoved vseh posegov v bistvene spomeniške lastnosti, razen vzdrževalnih posegov;
– v območju spomenika je prepovedano posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno infrastrukturo ter nosilci reklam.
Merilo: M = 1:2880
b) Ostalo
| EŠD: 17389, | Ime enote: Šalovci-Vaški zvonik |
Naselje: Šalovci
Lokacija: parc. št. 8424, k.o. Šalovci
Utemeljitev razglasitve: V vzhodnem delu razloženega ravninskega naselja stoji na manjši vzpetini nekoliko odmaknjeno od lokalne ceste, vaški zvonik kvadratnega tlorisa. Sestoji iz spodnjega telesa, ki sloni na štirih vogalnih stebrih. Na sredi sta osrednji stojki, ki nosita zvon. Zunanje vogalne stebre povezuje venec, ki je dodatno zavetrovan s krajšimi ročicami. Stebri so vpeti v večja lesena bruna iz hrastovega lesa, ki predstavlja pasovni temelj in drži geometrijo objekta.
Osrednji stojki, ki držita zvon, sta precej višji in hkrati predstavljata konstrukcijo za zgornjo streho.
Spodnji del zvonika od zgornjega ločuje podest. Dostopnost zvončnice omogoča lestev, ki je prislonjena ob večjo odprtino v podesti. V njej sta dve manjši odprtini za vrvi, ki rabita za ročno zvonjenje.
Zvonik ima dve pločevinasti strehi – spodnjo, ki rabi kot zaščita osnovne konstrukcije, in zgornjo, ki ščiti zvon. Streho zvončnice zaključuje strešni zaključek v obliki petokrake zvezde.
Zvončnica je obdelana z lesenim opažem iz pokončno pritrjenih desk. Na vseh štirih straneh zvončnice so manjše odprte polkrožne odprtine.
Spodnji del zvonika je bil še v 70-ih letih 20. stoletja obdelan z lesenim opažem. V 80-ih letih 20. stoletja ga je nadomestilo zidano ostenje iz polne opeke, ki se je ohranilo vse do danes.
Zvonik v Šalovcih, ki ga je po arhivskih virih mogoče datirati v zadnjo četrtino 18. stoletja, predstavlja svojstven stavbni tip, ki daje poseben pečat panonski krajini. Kot tak odseva tako materialni, socialni in kulturni vidik načina življenja na podeželju.
Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje vseh etnoloških, kulturnih, krajinskih, arhitekturnih, likovnih in drugih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;
– posebno varovanje osrednje, originalne tramovne konstrukcije zvonika, vključno z zvonom;
– podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti;
– posegi v zaščiteni tloris in gabarit stavbe, razen vzdrževalnih posegov, niso dovoljeni;
– ohranitev ročnega zvonjenja;
– izjemnega pomena za spomenik je ohranjanje njegovih originalnih sestavih, popolnoma dotrajani izvirni elementi se lahko nadomestijo le z identičnimi rekonstrukcijami;
– območje spomenika mora biti naravno urejeno; v območje spomenika ni dovoljeno posegati s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja;
– na spomenik ni dovoljeno nameščati elementov infrastrukture in reklamnih panojev.
Merilo: 1:2500
Spomeniki se označijo v skladu s Pravilnikom o označevanju nepremičnih kulturnih spomenikov, razen arheoloških in naselbinskih spomenikov.
Za vsako spremembo funkcije spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče, so potrebni predhodni kulturnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje pristojnega Zavoda za varstvo kulturne dediščine.
Podrobnejše pogoje za raziskovanje, način vzdrževanja, pogoje za posege, fizično varovanje, pravni promet, način upravljanja in rabe spomenika, dostopnost spomenika za javnost in časovne okvire dostopnosti ter posamezne druge ukrepe, določa Zakon o varstvu kulturne dediščine.
Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico le v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenika.
Pravni status nepremičnega kulturnega spomenika se zaznamuje v zemljiški knjigi kot zaznamba na podlagi tega odloka.
Meje območij kulturnih spomenikov in njihovih vplivnih območij so vrisane na digitalnem katastrskem načrtu v merilih 1:2500 in 1:2880, prav tako so prikazane v preglednem katastrskem načrtu v merilu 1:5000. Izvirnike načrtov, ki so sestavni del tega odloka, hranita Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor in Občina Šalovci.
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja inšpektorat, pristojen za področje kulturne dediščine. Za vse kršitve tega odloka se uporabljajo določbe od 125. do 129. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine.
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 620-1/2018-1
Šalovci, dne 19. aprila 2018
Iztok Fartek l.r.
