Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
o razglasitvi Zakona o varnosti v železniškem prometu (ZVZelP-1)
Razglašam Zakon o varnosti v železniškem prometu (ZVZelP-1), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 17. aprila 2018.
Št. 003-02-4/2018-9
Ljubljana, dne 25. aprila 2018
Borut Pahor l.r.
O VARNOSTI V ŽELEZNIŠKEM PROMETU (ZVZelP-1)
(1) Ta zakon določa pogoje za zagotovitev varnega in urejenega železniškega prometa, odgovornosti in pristojnosti udeležencev pri zagotavljanju varnosti železniškega prometa, razvoj skupnih varnostnih ciljev in skupnih varnostnih metod, skupna načela pri upravljanju, vodenju in nadzorovanju varnosti železniškega prometa na območju prog v Republiki Sloveniji ter pogoje za varen železniški promet na industrijskih tirih in progah drugih železnic. Ta zakon določa tudi naloge in pristojnosti varnostnega organa, inšpekcijskega organa, naloge in pristojnosti preiskovalnega organa ter načela za izdajanje, podaljševanje, spreminjanje oziroma razveljavljanje varnostnih spričeval in pooblastil.
(2) Ta zakon določa pogoje za zagotovitev, izboljšanje in razvoj interoperabilnega železniškega sistema na območju Republike Slovenije, z namenom tehnične harmonizacije, poenostavitve, izboljšanja in razvoja mednarodnih železniških prevoznih storitev na skupnem trgu Evropske unije in Evropskega gospodarskega prostora (v nadaljnjem besedilu: EGP) s tretjimi državami. Ti pogoji se nanašajo na načrtovanje, gradnjo, začetek obratovanja, nadgradnjo, obnovo, obratovanje in vzdrževanje delov železniškega sistema, na poklicno usposobljenost ter zdravstvene in varnostne pogoje za osebje, ki sodeluje pri njegovem obratovanju in vzdrževanju.
(3) S tem zakonom se urejajo tudi pogoji in postopki za izdajo dovoljenj in spričeval za strojevodje ter pogoj za opravljanje dela osebja, ki opravlja varnostno kritične naloge v železniškem prometu.
(4) Ta zakon delno prenaša v slovenski pravni red določbe naslednjih direktiv:
– Direktive 2016/798 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o varnosti na železnici (prenovitev) (UL L št. 138 z dne 26. 5. 2016, str. 102; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2016/798/EU);
– Direktive 2016/797/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o interoperabilnosti železniškega sistema v Evropski uniji (prenovitev) (UL L št. 138 z dne 26. 5. 2016, str. 44; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2016/797/EU);
– Direktive 2007/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o izdaji spričeval strojevodjem, ki upravljajo lokomotive in vlake na železniškem omrežju Skupnosti (UL L št. 315 z dne 3. 12. 2007, str. 51), zadnjič spremenjene z Direktivo Komisije (EU) 2016/882 z dne 1. junija 2016 o spremembi Direktive 2007/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede jezikovnih zahtev (UL L št. 146 z dne 3. 6. 2016, str. 22), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2007/59/ES).
(5) S tem zakonom se določi nacionalna kontaktna točka kot pristojni organ za izvajanje nalog skladno z Uredbo Komisije (EU) št. 1305/2014 z dne 11. decembra 2014 o tehnični specifikaciji za interoperabilnost v zvezi s podsistemom telematske aplikacije za tovorni promet železniškega sistema v Evropski uniji in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 62/2006 (UL L št. 356 z dne 12. 12. 2014, str. 438; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1305/2014).
(1) Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
1. »dajanje na trg« je prvo omogočanje dostopnosti komponente interoperabilnosti, podsistema ali tirnega vozila, ki je pripravljeno na delovanje v stanju načrtovanega delovanja, na trgu Evropske unije;
2. »drug prevoznik« je oseba, ki izvaja prevoz v skladu s prevozno pogodbo;
3. »enotna vstopna točka« je aplikacija, ki jo razvije Agencija Evropske unije za železnice (v nadaljnjem besedilu: ERA);
4. »evropska specifikacija« pomeni:
– skupno tehnično specifikacijo, kakor je opredeljena v zakonu, ki ureja javna naročila;
– evropsko tehnično soglasje, kakor je navedeno v 60. členu Direktive 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta, z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev ter o razveljavitvi Direktive 2004/17/ES (UL L št. 94 z dne 28. 3. 2014, str. 243); ali
– evropski standard, kakor je opredeljen v točki b) prvega odstavka 2. člena Uredbe (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o evropski standardizaciji, spremembi direktiv Sveta 89/686/EGS in 93/15/EGS ter direktiv 94/9/ES, 94/25/ES, 95/16/ES, 97/23/ES, 98/34/ES, 2004/22/ES, 2007/23/ES, 2009/23/ES in 2009/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Sklepa Sveta 87/95/EGS in Sklepa št. 1673/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 316 z dne 14. 11. 2012, str. 12);
5. »glavni preiskovalec« je oseba, ki je odgovorna za organizacijo, izvajanje in nadzor preiskave;
6. »imetnik tirnega vozila« je oseba, ki je lastnik tirnega vozila ali ima pravico tirno vozilo uporabljati v železniškem prometu in je kot tak vpisan v registru tirnih vozil;
7. »incident« pomeni katerikoli dogodek, razen resne nesreče ali nesreče, ki vpliva ali bi lahko vplival na varnost obratovanja v železniškem prometu;
8. »lahka železnica« je mestni oziroma primestni železniški prevozni sistem z odpornostjo pri trku C–III ali C-IV (v skladu z EN 15227:2011) in največjo odpornostjo vozila 800 kN (vzdolžna tlačna sila v območju spenjanja); sistemi lahke železnice imajo lahko ločeno progo ali si jo delijo z vozili v cestnem prometu in običajno ne izmenjujejo vozil s potniškim prometom na dolge razdalje ali tovornim prometom;
9. »nacionalni predpisi« so predpisi, sprejeti v Republiki Sloveniji, ki določajo zahteve v zvezi z varnostjo železniškega prometa ali tehnične zahteve in se uporabljajo za prevoznike, upravljavca ali tretje osebe ne glede na to, kateri organ jih je izdal;
10. »nadgradnja« je vsaka pomembna sprememba podsistema ali njegovega dela, ki privede do spremembe tehnične dokumentacije, priložene ES-izjavi o verifikaciji, če takšna tehnična dokumentacija obstaja, in ki izboljša celotno delovanje podsistema;
11. »nakladalec« je oseba, ki naklada embalirano blago, majhne zabojnike ali prenosne rezervoarje v ali na vagon oziroma v zabojnik ali ki naklada zabojnike, zabojnike za razsuti tovor, večprekatne posode za plin, zabojnike – cisterne ali prenosne rezervoarje na vagon;
12. »naročnik« je oseba, ki naroči projektiranje ali gradnjo, obnovo ali nadgradnjo podsistema;
13. »nesreča« pomeni nehoteni ali nenamerni nepričakovani dogodek ali poseben niz takih dogodkov, ki imajo škodljive posledice; nesreče se razvrščajo v naslednje kategorije: trčenja, iztirjenja, nesreče na nivojskih prehodih, nesreče, ki jih povzročijo tirna vozila med gibanjem in v katerih so udeležene osebe, požari in drugi podobni dogodki;
14. »območje obratovanja« pomeni omrežje ali omrežja v Republiki Sloveniji in drugih državah članicah Evropske unije, kjer namerava prevoznik delovati;
15. »obnova« je večje obnovitveno delo na podsistemu ali delu podsistema, s katerim se ne spreminja celotno delovanje podsistema;
16. »obseg dejavnosti« pomeni obseg, ki ga označuje število potnikov oziroma količina blaga ter predvidena velikost prevoznika glede števila zaposlenih v železniškem sektorju;
17. »obstoječi železniški sistem« sestavljajo obstoječe omrežje ter vozila vseh kategorij in izvorov za vožnjo po tej infrastrukturi;
18. »ocenjevanje skladnosti« je proces ugotavljanja, ali so posebne zahteve glede proizvoda, postopka, storitve, podsistema, osebe ali organa izpolnjene;
19. »omrežje« so proge, postaje, terminali in vse vrste stabilnih naprav, potrebnih za zagotovitev varnega in neprekinjenega delovanja železniškega sistema;
20. »organ za ocenjevanje skladnosti« je organ, ki je bil priglašen ali imenovan za izvajanje dejavnosti ocenjevanja skladnosti, vključno z umerjanjem opreme, preskušanjem, certificiranjem in pregledovanjem; organ za ocenjevanje skladnosti postane priglašeni organ, potem ko ga je priglasila država članica; organ za ocenjevanje skladnosti postane imenovani organ, potem ko ga določi država članica;
21. »osebje ali oseba, ki opravlja varnostno kritične naloge« (v nadaljnjem besedilu: OVKN) so osebe prevoznika ali upravljavca, določene v tehničnih specifikacijah za interoperabilnost (v nadaljnjem besedilu: TSI) in sistemih varnega upravljanja, ki morajo imeti ustrezno strokovno usposobljenost za opravljanje vseh potrebnih nalog v zvezi z varnostjo v normalnih, poslabšanih in izrednih razmerah;
22. »osnovni parameter« je vsak pravni, tehnični ali operativni pogoj, ki je bistvenega pomena za interoperabilnost in je določen v ustreznih TSI;
23. »področje uporabe vozila« pomeni omrežje v Republiki Sloveniji ali skupini držav članic Evropske unije, v katerih naj bi se vozilo uporabljalo;
24. »polnilec« je oseba, ki naklada blago v cisterno (vključno z vagonom s cisterno, vagonom z odstranljivo cisterno, premičnim rezervoarjem ali zabojnikom-cisterno) na vagon, v večji zabojnik ali manjši zabojnik za prevoz razsutega blaga, ali na prekatni vagon ali v večprekatno posodo za plin;
25. »pooblaščeni zastopnik« je vsaka fizična ali pravna oseba s sedežem v Evropski uniji, ki jo je proizvajalec ali naročnik pisno pooblastil, da v njegovem imenu izvaja določene naloge;
26. »posebni primer« pomeni katerikoli del železniškega sistema, za katerega so v TSI potrebni začasni ali trajni ukrepi zaradi geografskih, topografskih ali urbanističnih omejitev oziroma takih, ki vplivajo na združljivost z veljavnim sistemom. Vključuje lahko zlasti železniške proge in omrežja, ki so ločena od omrežja Evropske unije, nakladalni profil, tirno širino ali razdaljo med tiri in tirna vozila, namenjena izključno lokalni, regionalni ali muzejski uporabi, ter tirna vozila, ki prihajajo iz tretjih držav ali so namenjena v tretje države;
27. »pošiljatelj« je oseba, ki pošilja blago v svojem imenu ali v imenu tretje osebe;
28. »praznilec« je oseba, ki odstrani blago iz cisterne (vključno z vagonom s cisterno, vagonom z odstranljivo cisterno, premičnim rezervoarjem ali zabojnikom-cisterno), vagona, večjega ali manjšega zabojnika za prevoz razsutega blaga oziroma prekatnega vagona ali večprekatne posode za plin;
29. »preiskava« pomeni postopek, ki se izvaja zaradi preprečevanja resnih nesreč, nesreč in incidentov, kar vključuje zbiranje in analizo informacij, presojo, vključno z odkrivanjem vzrokov, in pripravo varnostnih priporočil;
30. »prejemnik« je oseba, ki v skladu s prevozno pogodbo prevzame blago; če prevoz poteka brez prevozne pogodbe, se šteje, da je prejemnik oseba, ki prevzame blago ob prihodu;
31. »prevoznik v železniškem prometu« (v nadaljnjem besedilu: prevoznik) je pravna ali fizična oseba, ki samostojno opravlja gospodarsko dejavnost katere glavna dejavnost je izvajanje prevoznih storitev prevozov blaga oziroma potnikov v železniškem prometu, pri čemer mora ta prevoznik zagotoviti vleko vlakov, oziroma pravna ali fizična oseba, ki samostojno opravlja gospodarsko dejavnost, ki zagotavlja le vleko vlakov;
32. »proizvajalec« je vsaka fizična ali pravna oseba, ki proizvaja proizvod v obliki komponent interoperabilnosti, podsistemov ali tirnih vozil oziroma za katero je takšne komponente zasnoval ali izdelal nekdo drug, sama pa jih trži pod svojim imenom ali blagovno znamko;
33. »proizvod« pomeni proizvod, ki je pridobljen s proizvodnim procesom, vključno s komponentami interoperabilnosti in podsistemi;
34. »projekt v poznejši fazi razvoja« je vsak projekt, katerega načrtovanje oziroma izgradnja je v fazi, v kateri lahko sprememba tehnične specifikacije ogrozi izvedljivost projekta, kot je načrtovan;
35. »prosilec« je pravna ali fizična oseba:
– ki zaprosi za dovoljenje; lahko je prevoznik, upravljavec ali katera koli druga oseba, npr. proizvajalec, lastnik ali imetnik tirnega vozila;
– ki zaprosi za izdajo ES-izjave o verifikaciji; lahko je naročnik, proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik;
– ki zaprosi ERA za odločitev o odobritvi tehničnih rešitev, predvidenih za projekte v zvezi z opremo ob progi v okviru evropskega sistema za upravljanje železniškega prometa (v nadaljnjem besedilu: ERTMS);
36. »razkladalec« je oseba, ki odstrani zabojnik, zabojnik za razsuti tovor, večprekatno posodo za plin, zabojnik – cisterno ali premični rezervoar z vagona, ali vsako podjetje, ki raztovori embalirano blago, majhne zabojnike ali prenosne rezervoarje iz ali z vagona ali zabojnika, ali oseba, ki raztovori blago iz cisterne (vagona s cisterno, odstranljive cisterne, premičnega rezervoarja ali zabojnika – cisterne) oziroma prekatnega vagona ali večprekatne posode za plin ali z vagona, večjega zabojnika ali manjšega zabojnika za prevoz razsutega blaga oziroma zabojnika za razsuti tovor;
37. »resna nesreča« pomeni katerokoli trčenje ali iztirjenje vlakov, katerega posledica je smrt ene ali več oseb ali resne poškodbe petih ali več oseb ali velika škoda na tirnih vozilih, infrastrukturi ali v okolju, in vsaka druga nesreča z enakimi posledicami, ki ima očiten vpliv na ureditev varnosti na železnici ali na upravljanje varnosti; »velika škoda« pomeni škodo, ki jo lahko preiskovalni organ oceni takoj in ki znaša vsaj dva milijona eurov;
38. »serija« je število identičnih tirnih vozil enega tipa zasnove;
39. »sistem varnega upravljanja« (v nadaljnjem besedilu: SVU) pomeni organizacijo, ureditev in postopke, ki jih je vzpostavil upravljavec ali prevoznik, da bi zagotovil varno upravljanje svojih dejavnosti;
40. »skupne varnostne metode« (v nadaljnjem besedilu: SVM) so metode, ki opisujejo ocenjevanje stopnje varnosti in doseganje varnostnih ciljev ter skladnosti z drugimi varnostnimi zahtevami;
41. »sprejemljivi načini skladnosti« so nezavezujoča mnenja, ki jih izda ERA za opredelitev načinov zagotavljanja skladnosti z bistvenimi zahtevami;
42. »sprejemljivi nacionalni načini skladnosti« so nezavezujoča mnenja, ki jih izda varnostni organ za opredelitev načinov zagotavljanja skladnosti z nacionalnimi predpisi;
43. »spričevalo« pomeni usklajeno dopolnilno spričevalo, v katerem je navedeno, po kateri železniški infrastrukturi lahko imetnik spričevala vozi in katera vozna sredstva lahko upravlja;
44. »stabilne naprave« so strukturni podsistemi infrastruktura, energija, vodenje-upravljanje in signalizacija ob progi oziroma njihovi deli;
45. »subjekt, zadolžen za vzdrževanje« je subjekt, ki je zadolžen za vzdrževanje tirnega vozila in je kot tak registriran v nacionalnem registru tirnih vozil;
46. »subjekt, ki opravlja naloge upravljavca« je lahko katerikoli subjekt, ki izvaja eno ali več nalog na področju razvoja javne železniške infrastrukture, opredeljenih v zakonu, ki ureja železniški promet;
47. »stanje načrtovanega delovanja« pomeni običajen način obratovanja in predvidljive slabše pogoje obratovanja (vključno z obrabo) v obsegu in v skladu s pogoji uporabe, kot so določeni v tehnični dokumentaciji in dokumentaciji o vzdrževanju;
48. »strojevodja« pomeni osebo, ki je sposobna in ima dovoljenje za samostojno, odgovorno in varno upravljanje vlakov, vključno z lokomotivami, premikalnimi lokomotivami, delovnimi vlaki, tirnimi vozili za opravljanje vzdrževalnih del ali vlaki za prevoz potnikov ali blaga po železnici;
49. »tehnična specifikacija« je dokument, ki določa tehnične zahteve, ki jih mora izpolnjevati proizvod, proces ali storitev;
50. »tip« je tip tirnega vozila, ki opredeljuje osnovne značilnosti zasnove vozila, kakor so zajete v potrdilu o pregledu tipa ali zasnove, opisanem v ustreznem modulu za verifikacijo;
51. »tirno vozilo« je vsako vozilo, ki se na lastnih kolesih z lastnim pogonom ali brez njega premika po železniških tirih (vlečna in vlečena vozila ter motorna vozila za posebne namene). Sestavljeno je iz enega ali več strukturnih ali funkcionalnih podsistemov;
52. »upravljavec javne železniške infrastrukture« (v nadaljnjem besedilu: upravljavec) je pravna oseba, ki je odgovorna za obratovanje, vzdrževanje in obnavljanje železniške infrastrukture ter odgovorna za sodelovanje pri njenem razvoju;
53. »varnostni organ« je organ, pristojen za naloge v zvezi z varnostjo in interoperabilnostjo v železniškem prometu v skladu z zakonom, ki ureja železniški promet, in v skladu s tem zakonom, ali katerikoli skupni organ, ki sta mu Republika Slovenija in druga država članica Evropske unije zaupali te naloge, da bi zagotovil enotni varnostni režim za specializirano obmejno infrastrukturo;
54. »vključitev v obratovanje« pomeni izvedbo vseh aktivnosti, s katerimi se podsistem postavi v operativno delovanje;
55. »vrsta dejavnosti« pomeni vrsto, ki jo označuje potniški promet, vključno s prevozom visokih hitrosti ali brez njega, tovorni promet, vključno s prevozom nevarnega blaga ali brez njega, ali samo ranžiranje;
56. »vzdrževalna dela v javno korist« po tem zakonu so postopki, po katerih se izvedejo odstranitve objektov in naprav, obnove, nadgradnje in gradnje stabilnih naprav, namenjeni pa so zagotavljanju obveznih gospodarskih javnih služb, z njimi pa se ne posega zunaj železniškega območja;
57. »vzroki« pomenijo dejanja, opustitve dejanj, dogodke ali razmere (ali kombinacijo teh), ki so vzrok za nesrečo ali incident;
58. »zamenjava v okviru vzdrževanja« je vsaka zamenjava komponent pri preventivnem ali korektivnem vzdrževanju s komponentami ali deli, ki imajo enako funkcijo in enako delujejo;
59. »železniško območje« je zemljišče, na katerem je proga, ki obsega tudi progovni pas in postajna območja ter površine, na katerih poteka dejavnost, povezana s prevozom potnikov ali blaga, in dejavnost, povezana z nalogami upravljavca.
(2) Drugi izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo enak pomen, kot ga določajo drugi predpisi, ki urejajo železniški promet, akreditacijo, urejanje prostora in tehnični predpisi.
(1) Železniški sistem v Republiki Sloveniji predstavljajo omrežje v Republiki Sloveniji in tirna vozila, namenjena vožnji po tem omrežju.
(2) Železniški sistem se deli na strukturne in operativne podsisteme.
(3) Strukturni podsistemi so:
a) Infrastruktura
Podsistem vsebuje železniške tire, kretnice, nivojske prehode, gradbene objekte (npr. mostovi, predori), z železnico povezane elemente postaj (vhodi, peroni, območja dostopa, mesta servisiranja, stranišča, informacijski sistemi ter elemente za dostop invalidov in oseb z omejeno mobilnostjo), varnostno in zaščitno opremo.
b) Energija
Podsistem vsebuje naprave namenjene elektrifikaciji, vključno z voznim omrežjem ter opremo za merjenje in zaračunavanje porabe električne energije ob progi.
c) Vodenje-upravljanje in signalizacija ob progi
Podsistem vsebuje vso opremo ob progi, potrebno za zagotavljanje varnosti, vodenja in nadzora vlakov, ki vozijo v omrežju.
č) Vodenje-upravljanje in signalizacija na vozilu
Podsistem vsebuje vso opremo na tirnih vozilih, potrebno za zagotavljanje varnosti, vodenja in nadzora vlakov, ki vozijo v omrežju.
d) Tirna vozila
Podsistem vsebuje konstrukcijsko nadgradnjo, vodenje in nadzorne sisteme vlakovne opreme, tokovne odjemnike, vlečna vozila in vozila za pretvarjanje energije, opremo za merjenje in zaračunavanje porabe električne energije na vozilih, zavorne naprave, naprave za spenjanje vagonov, tekalne mehanizme (npr. vozni podstavek, osi, itd.) in vzmetenje, vrata, vmesnike človek/stroj (voznik, vlakovno osebje in potniki, vključno z elementi za dostop invalidov in oseb z omejeno mobilnostjo), pasivne in aktivne varnostne naprave in pripomočke, ki so potrebni za zdravje potnikov in vlakovnega osebja.
(4) Operativni podsistemi so:
a) Vodenje in upravljanje prometa
V podsistem spadajo postopki in dodatna oprema, ki dovoljuje usklajeno obratovanje raznih strukturnih podsistemov med normalnim ali zmanjšanim obratovanjem, vključno s sestavo vlaka, vožnjami vlakov ter načrtovanjem in upravljanjem prometa. V ta podsistem spada tudi strokovna usposobljenost, ki se lahko zahteva za opravljanje storitev v železniškem prometu.
b) Vzdrževanje
V podsistem spadajo postopki, dodatna oprema in logistični centri za vzdrževanje in rezerve, ki omogočajo obvezna popravila in preventivno vzdrževanje za zagotavljanje interoperabilnosti železniškega sistema in njegove učinkovitosti.
c) Telematske aplikacije za potniški in tovorni promet
Ta podsistem zajema:
1. aplikacije za potniški promet, vključno s sistemi, ki potnikom dajejo informacije pred in med vožnjo, sisteme za rezervacije in plačila, za upravljanje prtljage in upravljanje povezav med železnico in drugimi načini prevoza;
2. aplikacije za tovorni promet, vključno z informacijskimi sistemi (spremljanje tovora in vlakov v realnem času), ranžirni sistemi in sistemi usmerjanja vlakov, sistemi rezervacij, plačil in fakturiranja, upravljanje povezav z drugimi načini prevoza in izdelava elektronskih spremnih dokumentov.
(5) Strukturna podsistema iz točk č) in d) tretjega odstavka tega člena sta mobilna podsistema.
(6) Omrežje in tirna vozila, namenjena vožnji po tem omrežju iz prvega odstavka tega člena predpiše minister.
II. RAZVOJ IN UPRAVLJANJE VARNOSTI V ŽELEZNIŠKEM PROMETU
1. Zagotavljanje varnosti v železniškem prometu
(1) To poglavje se uporablja za železniški sistem, ki obsega varnostne zahteve za sistem v celoti, vključno z varnim upravljanjem in vodenjem železniškega prometa ter z medsebojnim delovanjem ali vplivanjem med prevozniki v železniškem prometu, upravljavcem in drugimi aktivnimi udeleženci.
(2) To poglavje ne velja za:
a) podzemne železnice;
b) tramvaje in tirna vozila lahke železnice ter infrastrukturo, ki jo uporabljajo izključno ta vozila;
c) omrežja, ki so funkcionalno ločena od ostalega železniškega sistema in so predvidena samo za opravljanje lokalnega, mestnega in primestnega potniškega prometa, ter za prevoznike v železniškem prometu, ki izvajajo dejavnost samo na teh omrežjih;
č) zasebno železniško infrastrukturo, vključno s tiri, ki jo uporablja njen lastnik ali izvajalec za lastne prevoze blaga ali za nekomercialni prevoz oseb, in tirna vozila, ki se uporabljajo izključno na tej infrastrukturi;
d) infrastrukturo in tirna vozila, predvidena izključno za lokalno, zgodovinsko ali turistično uporabo.
(naloge in pristojnosti aktivnih udeležencev v železniškem prometu)
(1) Ministrstvo, pristojno za promet (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), varnostni organ, preiskovalni organ, upravljavec, subjekt, ki opravlja naloge upravljavca in prevozniki vsak v skladu s svojimi pristojnostmi in področjem delovanja zagotovijo:
– da se varnost železniškega prometa v železniškem sistemu ohranja in, kjer je to upravičeno in izvedljivo, stalno izboljšuje ob upoštevanju razvoja zakonodaje Evropske unije ter tehničnega in znanstvenega napredka, pri čemer se daje prednost preprečevanju resnih nesreč;
– da se varnostni predpisi uporabljajo in izvajajo odprto in nediskriminatorno ter da se pospešuje razvoj enotnega železniškega sistema;
– razvoj oziroma izboljšanje varnosti železniškega prometa, ki temelji na sistemskem pristopu;
– pripravo in objavo letnih varnostnih načrtov, z opisi ukrepov, načrtovanih za dosego skupnih varnostnih ciljev (v nadaljnjem besedilu: SVC);
– podporo ERA pri njenih nalogah spremljanja razvoja varnosti na železnici na ravni Evropske unije.
(2) Upravljavec, subjekt, ki opravlja naloge upravljavca in prevozniki so odgovorni za varno delovanje svojega dela železniškega sistema in nadzorovanje tveganja tako, da:
– izvajajo ukrepe za nadzorovanje tveganja, lahko tudi z medsebojnim sodelovanjem, z uporabo metod za ovrednotenje in oceno tveganj;
– izvajajo nacionalne in evropske predpise;
– vzpostavljajo SVU v skladu s tem zakonom in podzakonskimi predpisi;
– upoštevajo tveganja, povezana z dejavnostmi drugih aktivnih udeležencev in tretjih oseb;
– upoštevajo druge aktivne udeležence iz petega odstavka tega člena, ki lahko vplivajo na varno obratovanje železniškega sistema, in jih pogodbeno zavežejo k izvajanju ukrepov za nadzorovanje tveganja;
– zagotovijo, da njihovi izvajalci izvajajo ukrepe za nadzorovanje tveganj z uporabo SVM za spremljanje procesov in jih k temu pogodbeno zavežejo. Na zahtevo ERA ali varnostnega organa te podatke morajo razkriti.
(3) Upravljavec, subjekt, ki opravlja naloge upravljavca in prevozniki so odgovorni uporabnikom, strankam, delavcem ter tretjim osebam za svoj del sistema in njegovo varno delovanje, vključno z oskrbo z materialom in sklepanjem storitvenih pogodb.
(4) Odgovornost upravljavca, subjekta, ki opravlja naloge upravljavca, in prevoznikov iz prejšnjega odstavka ne razbremenjuje odgovornosti proizvajalcev sestavnih delov in komponent interoperabilnosti posameznih podsistemov, vzdrževalcev, lastnikov vagonov ter izvajalcev drugih potrebnih storitev, da zagotovijo, da so njihova vozna sredstva, objekti in naprave, oprema in material v skladu z zahtevami in pogoji za predvideno uporabo tako, da jih lahko upravljavec ali prevozniki varno vključijo in uporabljajo.
(5) Subjekti, zadolženi za vzdrževanje in vsi drugi aktivni udeleženci, ki lahko vplivajo na varno obratovanje železniškega sistema, vključno s proizvajalci, vzdrževalci, upravitelji, izvajalci storitev, naročniki, drugimi prevozniki, pošiljatelji, prejemniki, nakladalci, razkladalci, polnilci in praznilci morajo:
– izvajati potrebne ukrepe za nadzorovanje tveganj s sodelovanjem drugih aktivnih udeležencev;
– zagotoviti, da so podsistemi, dodatki, oprema in storitve, ki jih ponujajo, v skladu z zahtevami in pogoji za uporabo, tako da jih lahko prevoznik oziroma upravljavec varno uporablja.
(6) Kadar prevozniki, upravljavec, subjekt, ki opravlja naloge upravljavca ali drugi aktivni udeleženci iz prejšnjega odstavka odkrijejo ali drugače izvedo za varnostno tveganje, povezano z okvarami, konstrukcijskimi neskladnostmi ali napakami pri delovanju tehnične opreme, vključno z opremo na strukturnih podsistemih, morajo v okviru svojih pristojnosti:
– sprejeti vse potrebne popravljalne ukrepe za odpravo ugotovljenega varnostnega tveganja,
– o ugotovljenih tveganjih obvestiti udeležene strani zaradi sprejetja popravljalnih ukrepov za zagotovitev trajne varnosti železniškega sistema.
(7) V primeru izmenjave tirnih vozil morajo prevozniki in ostali aktivni udeleženci izmenjati informacije, ki so pomembne za varno delovanje in obsegajo podatke iz registra vozil, informacije o stanju in zgodovini tirnega vozila, dokumentacijo o vzdrževanju, informacijo o preteklih nakladalnih storitvah in tovornih listih.
(1) Ministrstvo spremlja stopnjo varnosti v železniškem prometu na podlagi skupnih varnostnih kazalnikov iz letnih poročil varnostnega organa ter nacionalnih referenčnih vrednosti.
(2) Varnostni organ mora pri sestavi letnega poročila upoštevati skupne varnostne kazalnike.
(3) Skupne varnostne kazalnike iz prvega odstavka tega člena predpiše minister.
(skupne varnostne metode)
(1) SVM opisujejo način ocenjevanja stopnje varnosti in doseganja varnostnih ciljev ter skladnost z drugimi varnostnimi zahtevami in obsegajo:
– metode za ovrednotenje in oceno tveganja;
– metode za ocenjevanje skladnosti z zahtevami iz enotnih varnostnih spričeval in varnostnih pooblastil;
– metode nadzora, ki jih uporabljajo varnostni organi, in metode spremljanja, ki jih uporabljajo prevozniki, upravljavec in subjekti, zadolženi za vzdrževanje;
– metode za oceno ravni varnosti in uspešnosti glede varnosti, ki jo zagotavljajo izvajalci v železniškem prometu na ravni držav članic in na ravni Evropske unije;
– metode za oceno doseganja varnostnih ciljev na nacionalni ravni in ravni Evropske unije;
– vse druge metode, povezane s SVU, ki morajo biti harmonizirane na ravni Evropske unije.
(2) Nacionalni predpisi se spremenijo v skladu s sprejetimi SVM, ki jih sprejme Evropska komisija.
(1) SVC določajo najmanjše varnostne ravni, ki jo morajo doseči različni deli železniškega sistema ter celoten železniški sistem. SVC so izraženi v sprejemljivosti tveganja ali kot ciljne varnostne ravni, pri čemer morajo upoštevati najmanj:
– posamezna tveganja, povezana s potniki, osebjem, tako z zaposlenimi kot izvajalci, uporabniki nivojskih križanj ter nepooblaščenimi osebami na železniškem območju;
– socialna tveganja.
(2) Na podlagi sprejetih SVC, katere sprejme Evropska komisija, se sprejmejo vse potrebne spremembe nacionalnih predpisov v roku, potrebnem za dosego SVC.
(1) Nacionalni predpisi se lahko sprejmejo v naslednjih primerih:
a) če predpisi v zvezi z varnostnimi metodami niso zajeti v SVM;
b) če TSI še ne zajemajo operativnih predpisov železniškega omrežja;
c) kot nujen preventivni ukrep, zlasti po resni nesreči, nesreči ali incidentu;
č) če je treba spremeniti predpise, ki so bili že priglašeni;
d) če predpisi v zvezi z zahtevami za OVKN, vključno z merili izbire, fizičnimi in psihičnimi sposobnostmi ter poklicnim usposabljanjem, še niso zajeti v TSI ali Direktivi 2007/59/ES.
(2) Ministrstvo pred sprejemom nacionalnega predpisa iz prejšnjega odstavka posreduje Evropski komisiji in ERA v pregled osnutek nacionalnega predpisa skupaj z razlogi za njegovo izdajo v skladu z Uredbo (EU) 2016/796 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o Agenciji Evropske unije za železnice in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 881/2004 (UL L št. 138 z dne 26. 5. 2016, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2016/796/EU). Ne glede na prejšnji stavek, ministrstvo nacionalni predpis, ki se sprejme kot nujen preventivni ukrep, posreduje Evropski komisiji in ERA po njegovi uveljavitvi v skladu z Uredbo 2016/796/EU.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek, ministrstvu ni treba priglasiti nacionalnih predpisov in omejitev izključno lokalne narave. Ti predpisi in omejitve se morajo objaviti v registru infrastrukture iz 69. člena tega zakona ali pa mora upravljavec v programu omrežja navesti, kje so ti predpisi ali omejitve objavljeni.
(sistem varnega upravljanja)
(1) Upravljavec, subjekt, ki izvaja naloge upravljavca in prevozniki vzpostavijo SVU svoje dejavnosti tako, da se zagotovi doseganje vsaj SVC za celotni železniški sistem. SVU mora biti skladen z nacionalnimi predpisi, varnostnimi zahtevami iz TSI in SVM.
(2) Vsi deli SVU se morajo dokumentirati. Jasno opisani in opredeljeni morajo biti:
– porazdelitev odgovornosti v subjektih iz prejšnjega odstavka;
– nadzor na različnih ravneh;
– vključitev osebja in njihovih predstavnikov na vseh ravneh;
– zagotavljanje nenehnega izboljševanja SVU;
– zavezanost k doslednemu upoštevanju človeških dejavnikov in uporabi metod;
– kultura medsebojnega zaupanja in učenja zaradi razvoja varnosti, ob zagotavljanju zaupnosti.
(3) SVU vsebuje naslednje osnovne elemente:
– varnostno politiko, ki jo je odobril zakoniti zastopnik subjekta iz prvega odstavka tega člena in jo sporočil osebju;
– kakovostne in količinske cilje subjekta iz prvega odstavka tega člena v zvezi z ohranjanjem in povečevanjem varnosti ter načrte in postopke za doseganje teh ciljev;
– postopke za izpolnjevanje obstoječih, novih in spremenjenih tehničnih in operativnih standardov ali drugih predpisanih pogojev iz TSI, nacionalnih predpisov in iz drugih zadevnih predpisov ali odločitev organa;
– postopke za zagotovitev skladnosti s standardi in drugimi predpisanimi pogoji v celotnem življenjskem ciklu opreme in dejavnosti;
– postopke in metode za opredelitev tveganja, izvedbo ocene tveganja in ukrepov za nadzor nad tveganjem, kadar sprememba obratovalnih pogojev ali uvedba novih materialov pomeni novo tveganje za infrastrukturo ali vmesnik med človekom, strojem in subjektom iz prvega odstavka tega člena;
– zagotovitev programov za usposabljanje osebja in sistemov za ohranjanje usposobljenosti osebja ter za ustrezno opravljanje nalog, vključno z ureditvijo zahtev v zvezi s fizičnimi in psihičnimi sposobnostmi osebja;
– ureditev za zagotovitev zadostnih informacij v subjektu iz prvega odstavka tega člena in, kadar je ustrezno, med temi subjekti;
– postopke in oblike za dokumentiranje varnostnih informacij, ter določitev postopka za nadzor konfiguracije ključnih varnostnih informacij;
– postopke za zagotovitev, da se nesreče, incidenti, neposredna nevarnost nesreče in drugi nevarni dogodki prijavijo, preiščejo in analizirajo ter da se sprejmejo potrebni preventivni ukrepi;
– pripravo načrtov za ukrepanje, pripravljenost ter obveščanje v izrednih razmerah, dogovorjenih z ustreznimi javnimi organi;
– določbe o periodičnih notranjih presojah SVU.
(4) Upravljavec, subjekt, ki izvaja naloge upravljavca in prevozniki morajo, poleg osnovnih elementov iz prejšnjega odstavka v svoj SVU vključiti vse dodatne elemente, s katerimi obvladujejo varnostna tveganja pri izvajanju dejavnosti.
(5) SVU mora vsebovati vrsto, obseg, območje obratovanja in druge pogoje za izvajanje dejavnosti ter zagotavljati kontrolo vseh tveganj, vključno z vzdrževanjem, oskrbo z materialom in uporabo pogodbenikov. Prav tako je treba upoštevati tveganja, ki izhajajo iz dejavnosti drugih aktivnih udeležencev.
(6) SVU upravljavca in subjekta, ki izvaja naloge upravljavca, upošteva učinke dejavnosti različnih prevoznikov v železniškem prometu na omrežju in omogoča vsem prevoznikom, da izvajajo dejavnosti v skladu s TSI in nacionalnimi predpisi ter s pogoji iz njihovega varnostnega spričevala. SVU se razvijajo z namenom usklajevanja postopkov v izrednih razmerah vseh udeležencev v železniškem prometu, ki izvajajo dejavnosti na železniški infrastrukturi, in s pristojnimi organi za ukrepanje v izrednih razmerah, da se olajša hitro posredovanje reševalnih služb, ter z drugimi stranmi, ki bi utegnile biti udeležene v izrednih razmerah. V primeru čezmejne infrastrukture mora SVU opredeljevati sodelovanje med upravljavcema infrastrukture sosednjih držav ter potrebna usklajevanja in pripravljenost pristojnih služb za ukrepanje v izrednih razmerah na obeh straneh državne meje.
(7) Po resni nesreči mora prevoznik zagotoviti pomoč žrtvam in jim pomagati pri pritožbenih postopkih v skladu s pravom Evropske unije. Takšna pomoč se izvaja prek komuniciranja z družinami žrtev in vključuje psihološko podporo za žrtve nesreče in njihove družine.
(8) Upravljavec, subjekt, ki izvaja naloge upravljavca in prevozniki morajo vsako leto do 31. maja predložiti varnostnemu organu letno varnostno poročilo za prejšnje koledarsko leto. To varnostno poročilo vsebuje:
– informacije o tem, kako se izpolnjujejo SVC in o rezultatih varnostnih načrtov za njihovo obvladovanje;
– opis razvoja nacionalnih varnostnih kazalnikov;
– rezultate notranje varnostne revizije;
– ugotovitve o pomanjkljivostih in napakah pri izvajanju prometa in upravljanju infrastrukture;
– poročilo o uporabi SVM.
2. Varnostno spričevalo in varnostno pooblastilo
(podeljevanje enotnega varnostnega spričevala prevozniku)
(1) Za dostop do železniškega omrežja v Republiki Sloveniji mora prevoznik, poleg drugih pogojev, pridobiti enotno varnostno spričevalo, ki ga izda ERA ali varnostni organ. Z enotnim varnostnim spričevalom prevoznik dokaže, da je vzpostavil SVU in da lahko varno obratuje na načrtovanem območju obratovanja.
(2) Enotno varnostno spričevalo, ki ga izda ERA, je veljavno tudi v Republiki Sloveniji za v spričevalu navedeno vrsto in obseg dejavnosti, če je v spričevalu omrežje Republike Slovenije ali njegov del navedeno kot območje obratovanja.
(3) V vlogi za enotno varnostno spričevalo prevoznik navede vrsto in obseg dejavnosti v železniškem prometu in načrtovano območje obratovanja.
(4) Vloga za enotno varnostno spričevalo se vloži prek enotne vstopne točke iz 12. člena Uredbe 2016/796/EU (v nadaljnjem besedilu: enotna vstopna točka), kjer se izmenjujejo vse informacije o poteku postopkov in sprejetih odločitvah ter informacije komisije za pritožbe iz 55. člena Uredbe 2016/796/EU (v nadaljnjem besedilu: komisija za pritožbe), ki ji je treba priložiti dokumentacijo, s katero se dokaže, da prosilec izpolnjuje naslednje pogoje:
– ima vzpostavljen svoj SVU in izpolnjuje zahteve iz TSI, SVM in SVC ter zagotavlja nadzor nad tveganji in varnim izvajanjem prevoznih storitev in
– izpolnjuje zahteve iz priglašenih nacionalnih predpisov.
(5) Varnostni organ mora odločiti o vlogi prosilca v skladu z izvedbenim aktom Evropske komisije iz desetega odstavka 10. člena Direktive 2016/798/EU. Odločitev o vlogi za izdajo enotnega varnostnega spričevala mora sprejeti najpozneje v štirih mesecih od prejema popolne vloge. Varnostni organ prosilca najpozneje v enem mesecu po prejemu vloge obvesti, da je vloga popolna oziroma zahteva dopolnitev vloge v razumnem roku.
(6) Varnostni organ je pristojen za izdajo enotnega varnostnega spričevala le, če prosilec, ki namerava obratovati samo na območju Republike Slovenije, v svoji vlogi izrecno navede, naj o njegovi vlogi odloči varnostni organ.
(7) Varnostni organ mora preveriti izpolnjevanje pogojev, določenih v četrtem odstavku tega člena, če izdaja enotno varnostno spričevalo. Če enotno varnostno spričevalo izdaja ERA, izpolnjevanje pogojev iz druge alineje četrtega odstavka tega člena v dogovoru z njo opravi varnostni organ. Varnostni organ lahko pred izdajo enotnega varnostnega spričevala od prosilca zahteva dodatne informacije ali opravi pregled ali nadzor na lokaciji prosilca, pri čemer se mora o tem predhodno uskladiti z ERA.
(8) Če ERA obvesti varnostni organ, da se ne strinja z njegovo oceno, da prosilec ne izpolnjuje zahtev iz druge alineje četrtega odstavka tega člena, se varnostni organ poskuša z ERA v enem mesecu od prejema obvestila o nestrinjanju, dogovoriti o skupni oceni. Če je to potrebno, se lahko varnostni organ skupaj z ERA odloči, da v postopek vključita tudi prosilca. Če se varnostni organ z ERA v tem roku ne dogovori o skupni oceni, lahko varnostni organ v primeru negativne ocene o izpolnjevanju zahtev prosilca za enotno varnostno spričevalo, začne postopek pred komisijo za pritožbe.
(9) Enotno varnostno spričevalo, ki ga izda varnostni organ v skladu s šestim odstavkom tega člena, lahko po posvetovanju varnostnega organa s pristojnimi nacionalnimi varnostnimi organi drugih držav članic Evropske unije, velja tudi za prevoznike, ki vozijo do postaj sosednjih držav članic s podobnimi značilnostmi omrežja in podobnimi operativnimi predpisi, če so te postaje blizu državne meje, ne da bi bila potrebna razširitev območja obratovanja. Varnostni organ se lahko posvetuje s pristojnimi nacionalnimi varnostnimi organi drugih držav članic ob obravnavi vloge vsakega posameznega enotnega varnostnega spričevala, ali pa se v ta namen sklene čezmejni sporazum med državami članicami ali varnostnimi organi držav članic.
(10) Varnostni organ je v celoti odgovoren za vsa enotna varnostna spričevala, ki jih izda.
(11) Varnostni organ lahko izvajalcem iz tretjih držav dovoli dostop do postaje na območju Republike Slovenije, namenjene čezmejnim dejavnostim, ki je v bližini njene državne meje, ne da bi zahtevala enotno varnostno spričevalo, če je zagotovljena ustrezna raven varnosti s pogodbenimi dogovori med izvajalcem iz tretje države in prevoznikom ali upravljavcem, ki ima enotno varnostno spričevalo ali varnostno pooblastilo za opravljanje dejavnosti v omrežju Republike Slovenije in če so bili varnostni vidiki teh dogovorov ustrezno upoštevani v njihovem SVU.
(12) V enotnem varnostnem spričevalu, ki ga izda varnostni organ, morajo biti navedene vrsta in obseg dejavnosti ter območje obratovanja v Republiki Sloveniji.
(13) Zoper odločbo varnostnega organa v zvezi z enotnim varnostnim spričevalom je dovoljena pritožba na ministrstvo v enem mesecu, šteto od dneva vročitve odločbe. Kadar varnostni organ z odločbo zavrne izdajo enotnega varnostnega spričevala, je rok za vnovično proučitev, morebitno spremembo odločitve oziroma posredovanje pritožbe ministrstvu dva meseca.
(14) Zoper odločitev o enotnem varnostnem spričevalu ERA se lahko vloži pritožba na komisijo za pritožbe.
(15) Na vlogo prevoznika se lahko enotno varnostno spričevalo podaljšuje za največ pet let. V primeru bistvene spremembe vrste ali obsega dejavnosti prevoznika, mora prevoznik predložiti novo vlogo za spremembo enotnega varnostnega spričevala v tem delu.
(16) Če prevozniku enotno varnostno spričevalo izda varnostni organ in želi razširiti območje obratovanja v Republiki Sloveniji, mora k vlogi priložiti dokumentacijo z dokumenti iz četrtega odstavka tega člena v zvezi z dodatnim območjem obratovanja. Dokumentacijo predloži prek enotne vstopne točke varnostnemu organu, ki v primeru izpolnjevanja pogojev izda novo oziroma spremenjeno enotno varnostno spričevalo.
(17) Če ima prevoznik enotno varnostno spričevalo, ki ga izda varnostni organ, in želi razširiti območje obratovanja v drugo državo članico, spremenjeno oziroma posodobljeno enotno varnostno spričevalo izda ERA.
(18) Varnostni organ lahko zahteva, da se enotna varnostna spričevala revidirajo, ko se bistveno spremeni varnostni regulativni okvir.
(19) Varnostni organ obvesti ERA o izdanih, podaljšanih, spremenjenih ali razveljavljenih enotnih varnostnih spričevalih najpozneje v dveh tednih. V obvestilu navede podjetje oziroma ime in naslov prevoznika, datum izdaje, vrsto in obseg dejavnosti, območje obratovanja in veljavnost enotnega varnostnega spričevala ter v primeru razveljavitve spričevala, razloge za svojo odločitev.
(sodelovanje med varnostnim organom in ERA pri izdaji enotnih varnostnih spričeval)
(1) Varnostni organ z ERA zaradi izvajanja nalog iz 11. člena tega zakona, sklene dogovore o sodelovanju v skladu s 76. členom Uredbe 2016/796/EU. Dogovori o sodelovanju se lahko sklenejo z več nacionalnimi varnostnimi organi držav članic Evropske unije in lahko vključujejo tudi specifično ureditev sodelovanja v primeru omrežij, za katera je zaradi zemljepisnih ali zgodovinskih razlogov potrebno določeno strokovno znanje, da bi zmanjšali upravna bremena in stroške za prosilca.
(2) Dogovori o sodelovanju iz prejšnjega odstavka vsebujejo podroben opis nalog in pogojev za rezultate, roke za izvršitev nalog ter porazdelitev pristojbin, ki jih plača prosilec.
(podeljevanje varnostnega pooblastila upravljavcu)
(1) Za upravljanje železniške infrastrukture mora upravljavec pridobiti varnostno pooblastilo, ki mu ga izda varnostni organ na podlagi prejete vloge.
(2) Varnostno pooblastilo vsebuje:
– overitev, ki potrjuje sprejemljivost SVU;
– overitev, ki potrjuje, da upravljavec izpolnjuje posebne zahteve, potrebne za varno načrtovanje, vzdrževanje in delovanje železniške infrastrukture, vključno z vzdrževanjem in delovanjem signalnovarnostnih naprav in vodenjem prometa.
(3) Če posamezno nalogo upravljavca izvaja drug subjekt, ki izvaja naloge upravljavca, mora ta pridobiti varnostno pooblastilo za izvajanje teh nalog, ki ga izda varnostni organ.
(4) Varnostni organ o vlogi za varnostno pooblastilo odloči najpozneje v štirih mesecih od prejema popolne vloge.
(5) Varnostno pooblastilo velja največ pet let in se ga lahko na vlogo upravljavca podaljša. Varnostno pooblastilo se delno ali v celoti spremeni, kadar se bistveno spremenijo železniška infrastruktura ali načela za njeno delovanje in vzdrževanje. Imetnik varnostnega pooblastila nemudoma obvesti varnostni organ o vseh navedenih spremembah.
(6) Varnostni organ lahko zahteva, da se določeni del varnostnega pooblastila spremeni, ko se bistveno spremeni varnostno regulativni okvir.
(7) Če varnostni organ ugotovi, da imetnik varnostnega pooblastila ne izpolnjuje več zahtevanih pogojev za pooblastilo, ki ga je izdal, razveljavi pooblastilo, pri čemer mora utemeljiti razloge za svojo odločitev.
(8) Varnostni organ v dveh tednih obvesti ERA o varnostnih pooblastilih, ki so izdana, podaljšana, spremenjena ali razveljavljena. V obvestilu navede podjetje oziroma ime in naslov upravljavca, datum izdaje, obseg in veljavnost varnostnega pooblastila ter, v primeru razveljavitve, razloge za svojo odločitev.
(9) V primeru čezmejne infrastrukture varnostni organ sodeluje z varnostnim organom sosednje države pri podeljevanju varnostnega pooblastila.
(dostop do sredstev za usposabljanje)
(1) Prevozniki in upravljavec morajo zagotoviti enakopraven in nediskriminatoren dostop do sredstev za usposabljanje strojevodij in spremljevalnega osebja na vlaku, kadarkoli je to usposabljanje potrebno, za izvajanje storitev na omrežju.
(2) Ponujene storitve glede dostopa do sredstev za usposabljanje morajo vključevati usposabljanje v zvezi s poznavanjem prog, operativnimi pravili in postopki, sistemom signalizacije, sistemom upravljanja vodenja prometa in intervencijskih postopkov v primeru resnih nesreč, nesreč in incidentov, ki se izvajajo na teh progah.
(3) Usposabljanje iz prvega odstavka tega člena se zaključi z izpitom in podelitvijo spričevala o uspešno končanem usposabljanju.
(4) Varnostni organ zagotovi, da so pri usposabljanju izpolnjene zahteve iz IV. poglavja tega zakona, TSI in priglašenih nacionalnih predpisov, ki urejajo usposabljanje strojevodij in spremljevalnega osebja.
(5) Če so sredstva za usposabljanje dostopna samo v okviru storitev, ki jih izvaja samo en prevoznik ali upravljavec, morajo biti sredstva in storitve dostopni tudi drugim prevoznikom po primerni in nediskriminatorni ceni, ki je stroškovna in lahko vključuje profitno maržo.
(6) Pri zaposlovanju novih strojevodij, spremljevalnega osebja in njegovega OVKN, lahko prevoznik upošteva tudi usposobljenost, kvalifikacije in izkušnje, pridobljene pri drugih prevoznikih. V ta namen se temu osebju na njihovo zahtevo zagotovi dostop do podatkov oziroma dokumentov, ki izkazujejo usposobljenost, kvalifikacije in izkušnje ter pridobitve in pošiljanje kopij le-teh.
(7) Prevoznik in upravljavec sta odgovorna za raven usposobljenosti in kvalifikacij OVKN.
(certifikacijski organ in subjekt, zadolžen za vzdrževanje tirnih vozil)
(1) Certifikacijski organ je akreditirani oziroma varnostni organ.
(2) Za vsako tirno vozilo certifikacijski organ pred uporabo v omrežju določi subjekt, ki je zadolžen za njegovo vzdrževanje in ki se ga vpiše v register tirnih vozil iz 68. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: register tirnih vozil).
(3) Subjekt, zadolžen za vzdrževanje, s sistemom vzdrževanja zagotovi, da tirna vozila, za vzdrževanje katerih je zadolžen, varno obratujejo. V ta namen mora vzpostaviti sistem vzdrževanja teh vozil s katerim:
a) zagotovi, da so vozila vzdrževana v skladu z dokumentacijo o vzdrževanju vsakega tirnega vozila in veljavnimi zahtevami, vključno s pravili o vzdrževanju in zadevnimi določbami TSI;
b) izvede metode za ovrednotenje in oceno tveganja, določene v SVM;
c) zagotovi, da njegovi izvajalci izvajajo ukrepe za nadzorovanje tveganja z uporabo SVM;
č) zagotovi sledljivost dejavnosti vzdrževanja.
(4) Sistem vzdrževanja obsega naslednje funkcije:
a) funkcija upravljanja, ki nadzoruje in usklajuje funkcije vzdrževanja iz točk b) do č) tega odstavka ter zagotavlja varno stanje vozil v železniškem sistemu;
b) funkcije razvoja vzdrževanja, ki je odgovorna za upravljanje dokumentacije o vzdrževanju, vključno s konfiguracijo, na podlagi projektnih in operativnih podatkov ter učinkovitosti in izmenjavi izkušenj;
c) funkcija upravljanja vzdrževanja voznega parka, ki upravlja odstranitev vozil zaradi vzdrževanja in njihovo vrnitev v obratovanje po vzdrževanju;
č) funkcija izvajanja vzdrževanja, ki izvaja potrebno tehnično vzdrževanje vozil ali njegovih delov, vključno z dokumentacijo o sprostitvi v obratovanje.
(5) Subjekt, zadolžen za vzdrževanje samostojno izvaja funkcijo upravljanja, vendar lahko funkcije vzdrževanja iz točk b) do č) prejšnjega odstavka dodeli v zunanje izvajanje drugim pogodbenikom.
(6) Subjekt, zadolžen za vzdrževanje mora izpolnjevati:
a) subjekt, zadolžen za vzdrževanje tovornih vagonov, mora pridobiti spričevalo subjekta, zadolženega za vzdrževanje, ki ga izda certifikacijski organ. Podrobnejše zahteve in merila za ocenjevanje organizacij, ki predložijo vlogo za pridobitev spričevala subjekta, zadolženega za vzdrževanje tovornih vagonov, ali za spričevalo v okviru funkcij vzdrževanja tovornih vagonov, ki jih subjekt, zadolžen za vzdrževanje, dodeli v zunanje izvajanje, so opredeljene v uredbi Evropske komisije, ki ureja sistem podeljevanja spričeval subjektom, zadolženim za vzdrževanje, tovornih vagonov. Spričevala subjektom, zadolženim za vzdrževanje tovornih vagonov, ki so bila izdana v drugi državi članici Evropske unije, veljajo tudi v Republiki Sloveniji.
b) subjekt, zadolžen za vzdrževanje tirnih vozil, ki niso tovorni vagoni, je lahko prevoznik ali upravljavec in mora izpolnjevati pogoje za vzdrževanje tirnih vozil, s katerimi zagotovi, da varno obratujejo, ki jih predpiše minister. Izpolnjevanje pogojev iz prejšnjega stavka se preveri pri podeljevanju varnostnega spričevala oziroma varnostnega pooblastila.
(7) Če se uvrsti v vlak tirno vozilo, ki ni tovorni vagon in za katerega je v registru tirnih vozil vpisan subjekt, zadolžen za vzdrževanje, ki ni prevoznik ali upravljavec se šteje, da v registru vpisan subjekt, zadolžen za vzdrževanje izpolnjuje pogoje iz točke b) prejšnjega odstavka, če v SVU te pogoje preverita prevoznik ali upravljavec.
(8) Varnostni organ najmanj enkrat letno opravi nadzor nad izpolnjevanjem pogojev po podelitvi spričevala o funkciji izvajanja vzdrževanja.
(9) Če se ugotovi, da subjekt, zadolžen za vzdrževanje, ne izpolnjuje zahtev, na podlagi katerih je bilo izdano spričevalo subjekta, zadolženega za vzdrževanje, se s subjektom, zadolženim za vzdrževanje, dogovori o načrtu za izboljšanje ali omeji področje uporabe spričevala ali začasno odvzame spričevalo, odvisno od stopnje neizpolnjevanja. V primeru dolgotrajnega neizpolnjevanja zahtev v zvezi s spričevalom ali morebitnega načrta za izboljšanje, certifikacijski organ omeji področje uporabe spričevala subjekta, zadolženega za vzdrževanje, ali razveljavi spričevalo subjekta, zadolženega za vzdrževanje.
(10) Zoper odločitev o podelitvi spričevala iz točke a) šestega odstavka tega člena je dovoljena pritožba na ministrstvo.
3. Varnostni organ
(naloge varnostnega organa)
(1) Naloge varnostnega organa so:
1. izdaja dovoljenj za začetek obratovanja podsistemov infrastruktura, energija in vodenje-upravljanje in signalizacija ob progi;
2. izdajanje, podaljševanje, spreminjanje in razveljavljanje dovoljenj za dajanje vozil na trg;
3. podpora ERA pri izdajanju, podaljševanju, spreminjanju in preklicu dovoljenj za dajanje vozil na trg ter dovoljenj za tip vozila;
4. nadzor nad skladnostjo komponent interoperabilnosti z bistvenimi zahtevami;
5. dodelitev evropske številke tirnega vozila in vodenje registra tirnih vozil;
6. preverjanje usposobljenosti in nadzor nad priglašenimi oziroma imenovanimi organi, nad katerimi je preverjal usposobljenost ob njihovi določitvi;
7. podpora ERA pri izdajanju, podaljševanju, spreminjanju in razveljavljanju enotnih varnostnih spričeval;
8. izdaja, podaljšanje, sprememba in preklic enotnega varnostnega spričevala;
9. izdaja, podaljšanje, sprememba in preklic varnostnih pooblastil;
10. spremljanje, pospeševanje in razvijanje varnostno regulativnega okvira in sistema nacionalnih predpisov, kar vključuje pripravo predlogov podzakonskih predpisov s področja varnosti železniškega prometa;
11. nadzor nad prevozniki, upravljavcem in subjekti, ki opravljajo naloge upravljavca;
12. izdaja, posodobitev, zagotavljanje dvojnikov, začasni preklic in odvzem dovoljenja za strojevodjo;
13. izdaja, začasni preklic ali odvzem pooblastila centrom usposabljanja, ocenjevalcem in centrom preverjanja;
14. izdajanje, podaljševanje, spreminjanje in razveljavljanje spričeval, izdanih subjektom, zadolženim za vzdrževanje;
15. izdelava letnih poročil o svojem delu za ERA.
(2) Naloge varnostnega organa se ne smejo prenesti na upravljavca, subjekt, ki opravlja naloge upravljavca, prevoznika ali naročnika. Varnostni organ mora biti organizacijsko, pravno in pri odločanju neodvisen od katerega koli prevoznika, upravljavca, subjekta, ki opravlja naloge upravljavca, ali naročnika in vsakega subjekta, ki odloča o izvajanju javne gospodarske službe.
(3) Varnostni organ opravlja svoje naloge na nediskriminatoren in pregleden način. Pri opravljanju svojih nalog lahko zahteva tehnično pomoč upravljavca, subjekta, ki opravlja naloge upravljavca, prevoznika ali drugih organov.
(4) Upravljavec, subjekt, ki opravlja naloge upravljavca, prevoznik ali drug aktivni udeleženec mora varnostnemu organu omogočiti in zagotoviti nemoteno opravljanje nadzora v skladu s tem zakonom, mu dovoliti vstop v poslovne prostore ter mu dati na voljo vse zahtevane podatke, vključno z osebnimi podatki, listine in druge dokumente, ki se nanašajo na predmet nadzora.
(5) Kadar ERA odloča o enotnem varnostnem spričevalu, ji morajo prevozniki omogočati nemoteno opravljanje nadzora v skladu s prejšnjim odstavkom.
(6) Varnostni organ vsem udeleženim stranem omogoči, da podajo izjavo in pojasnijo svoja stališča. Varnostni organ nemudoma odgovori na zahteve in vloge ter sporoči svoje zahteve glede informacij, ki jih potrebuje za odločitev. Varnostni organ sprejme odločitve v štirih mesecih po predložitvi vseh zahtevanih informacij, razen izdaje dovoljenj za strojevodje, ki jih mora izdati v enem mesecu od prejema popolne vloge.
(7) Med razvojem varnostnega regulativnega okvira se varnostni organ posvetuje z vsemi aktivnimi udeleženci, zainteresiranimi stranmi, vključno z upravljavcem, prevozniki, proizvajalci, vzdrževalci, uporabniki in predstavniki delavcev.
(8) Varnostni organ sodeluje z varnostnimi organi drugih držav članic Evropske unije zaradi uskladitve svojih meril odločanja z merili v Evropski uniji in z ERA.
(letna poročila varnostnega organa)
Vsako leto varnostni organ na svoji spletni strani objavi letno poročilo o dejavnostih v prejšnjem letu in ga pošlje ERA najpozneje do 30. septembra. Poročilo mora vsebovati informacije o:
– razvoju varnosti na železnici, vključno z združevanjem skupnih varnostnih kazalnikov na ravni države;
– pomembnih spremembah zakonodaje in ureditve v zvezi z varnostjo na železnici;
– spremembah pri podeljevanju enotnega varnostnega spričevala in varnostnega pooblastila;
– ugotovitvah in izkušnjah v zvezi z nadzorom nad upravljavcem in prevozniki, vključno s številom in rezultati inšpekcijskih postopkov;
– odstopanjih od sistema podeljevanja spričeval subjektom, pristojnim za vzdrževanje tovornih vagonov;
– izkušnjah prevoznikov in upravljavca pri uporabi SVM.
(nadzor varnostnega organa nad prevozniki in upravljavcem)
(1) Varnostni organ nadzira izvajanje SVU prevoznikov, upravljavca in subjekta, ki opravlja naloge upravljavca ter jih v primeru neizvajanja SVU na to opozori. Pri nadzoru je treba upoštevati načela iz SVM za nadzor ter zagotoviti, da dejavnosti nadzora zajemajo zlasti preverjanje, da prevozniki, upravljavec in subjekt, ki opravlja naloge upravljavca uporabljajo:
– SVU za spremljanje njegove učinkovitosti;
– posamezne ali delne elemente SVU, vključno z operativnimi dejavnostmi, zagotavljanjem vzdrževanja in materiala ter uporabo izvajalcev za spremljanje njihove učinkovitosti;
– ustrezne SVM iz 7. člena tega zakona, ki se lahko uporabljajo tudi za subjekte, zadolžene za vzdrževanje.
(2) Prevozniki morajo zaradi načrtovanja nadzora obvestiti varnostni organ o opravljanju nove dejavnosti vsaj dva meseca pred začetkom opravljanja nove dejavnosti. Prevozniki morajo varnostnemu organu predložiti tudi podatke o posameznih kategorijah osebja in tipih tirnih vozil.
(3) Prevozniki, ki imajo veljavno enotno varnostno spričevalo za omrežje v Republiki Sloveniji morajo varnostni organ nemudoma obvestiti o večjih spremembah podatkov iz prejšnjega odstavka.
(4) Nadzor nad predpisi o delovnem času, času vožnje in počitkih strojevodij po tem zakonu izvaja inšpekcijski organ iz drugega odstavka 93. člena tega zakona, ki mora pri tem sodelovati z varnostnim organom, da mu omogoči izpolnjevanje njegove vloge nadzora varnosti v železniškem prometu.
(5) Če varnostni organ med izvajanjem nadzora nad prevoznikom ugotovi, da prevoznik ne izpolnjuje več pogojev za enotno varnostno spričevalo, ki ga je izdala ERA, lahko od ERA zahteva, da ga omeji ali razveljavi. V primeru nesoglasja o izpolnjevanju pogojev za izdajo enotnega varnostnega spričevala med ERA in varnostnim organom se uporabi arbitražni postopek iz Uredbe 2016/796/EU. Če so zaradi resnega varnostnega tveganja uveljavljeni začasni varnostni ukrepi iz osmega odstavka tega člena, mora v primeru, da se v arbitražnem postopku ne omeji ali razveljavi enotnega varnostnega spričevala, varnostni organ razveljaviti začasne varnostne ukrepe.
(6) Če varnostni organ izda enotno varnostno spričevalo, ga lahko omeji ali razveljavi, pri čemer svojo odločitev obrazloži in o njej obvesti ERA.
(7) Zoper odločitev varnostnega organa o omejitvi ali razveljavitvi enotnega varnostnega spričevala je dovoljena pritožba na ministrstvo v enem mesecu od dneva vročitve odločbe.
(8) Če varnostni organ med nadzorom ugotovi resno varnostno tveganje, lahko uporabi začasne varnostne ukrepe, med drugim lahko tudi takoj omeji ali začasno prekine izvajanje dejavnosti. Če je enotno varnostno spričevalo izdala ERA, jo mora varnostni organ o izrečenem začasnem varnostnem ukrepu takoj obvestiti in ji predložiti dokazila, ki utemeljujejo njeno odločitev. Če ERA ugotovi, da je izrečen začasni varnostni ukrep nesorazmeren, lahko od varnostnega organa zahteva, da se odpravi ali spremeni. V primeru nesoglasja med varnostnim organom in ERA glede nesorazmernosti ukrepa se morata medsebojno dogovoriti o sprejemljivi rešitvi. Če dogovor ni sprejet, ostane izrečeni varnostni ukrep v veljavi, prevoznik pa lahko zoper odločitev varnostnega organa sproži upravni spor. Pritožba na odločitev o začasnem varnostnem ukrepu ni dovoljena.
(9) Če je začasni varnostni ukrep, ki ga je varnostni organ v skladu s prejšnjim odstavkom izrekel prevozniku, ki mu je enotno varnostno spričevalo izdala ERA, v veljavi več kot tri mesece, mora varnostni organ pozvati ERA, da prevozniku omeji ali razveljavi enotno varnostno spričevalo. Če ERA pozivu varnostnega organa ne ugodi, se postopek nadaljuje v skladu s petim odstavkom tega člena.
(10) Varnostni organ nadzira strukturne podsisteme infrastruktura, energija, vodenje-upravljanje in signalizacija ob progi, prav tako pa zagotavlja njihovo usklajenost z bistvenimi zahtevami. V primeru čezmejne infrastrukture varnostni organ izvaja nadzor v sodelovanju z drugimi nacionalnimi varnostnimi organi držav članic Evropske unije. Če varnostni organ ugotovi, da imetnik varnostnega pooblastila ne izpolnjuje več zahtevanih pogojev za varnostno pooblastilo, ki ga je izdal, prekliče veljavnost pooblastila, pri čemer mora utemeljiti razloge za svojo odločitev.
(11) Varnostni organ lahko pri nadzoru učinkovitosti SVU upravljavca in prevoznikov upošteva uspešnost pri zagotavljanju varnosti aktivnih udeležencev ter centrov za usposabljanje, če njihove dejavnosti vplivajo na varnost v železniškem prometu.
(12) Pri izvajanju nadzora nad prevoznikom, ki opravlja dejavnost v več državah članicah Evropske unije, varnostni organ sodeluje in usklajuje dejavnosti nadzora z drugimi nacionalnimi varnostnimi organi, v katerih deluje prevoznik. Na podlagi tega sodelovanja se izvaja izmenjava ključnih informacij o prevozniku, zlasti v zvezi z znanimi tveganji in njegovo uspešnostjo pri zagotavljanju varnosti. Varnostni organ izmenjuje informacije tudi z drugimi nacionalnimi varnostnimi organi držav članic Evropske unije in ERA, če ugotovi, da prevoznik ne izvaja ukrepov za nadzorovanje tveganja.
(13) S sodelovanjem v skladu s prejšnjim odstavkom se mora zagotoviti nadzor ter preprečiti podvajanje pregledov in presoj. Varnostni organ lahko v ta namen z nacionalnimi varnostnimi organi držav članic Evropske unije oblikuje skupne načrte nadzora za zagotavljanje rednega izvajanja presoj in drugih pregledov, pri čemer upošteva vrsto in obseg prevoznih storitev.
(14) Varnostni organ lahko pri nadzoru v skladu s prvim odstavkom tega člena, pisno opozori upravljavca in prevoznike, če ugotovi, da ti ne izpolnjujejo obveznosti neprekinjenega izvajanja SVU.
(15) Varnostni organ mora pri nadzoru prevoznikov upoštevati informacije, zbrane od ERA pri preverjanju vzpostavitve SVU v postopku izdaje enotnega varnostnega spričevala. Pri nadzoru upravljavcev varnostni organ upošteva informacije, zbrane v postopku izdaje varnostnega pooblastila.
(16) Varnostni organ mora pri podaljšanju enotnih varnostnih spričeval in varnostnih pooblastil uporabiti informacije, zbrane med nadzorom.
(17) Varnostni organ z ERA usklajuje in zagotavlja izmenjavo informacij iz trinajstega, štirinajstega in petnajstega odstavka tega člena.
4. Preiskava nesreč in incidentov
(1) Preiskovalni organ je samostojna organizacijska enota v ministrstvu in mora biti organizacijsko in pravno neodvisen od upravljavca, prevoznikov, organov za določanje uporabnine, organov za dodeljevanje infrastrukturnih zmogljivosti, organov za ocenjevanje skladnosti in od drugih subjektov, katerih interesi bi lahko bili v navzkrižju z nalogami preiskovalnega organa. Mora biti tudi funkcionalno neodvisen od varnostnega organa, ERA in regulatornega organa.
(2) Sredstva za izvajanje nalog preiskovalnega organ se zagotovijo v proračunu Republike Slovenije.
(naloge preiskovalnega organa)
(1) Preiskovalni organ mora neodvisno preiskati resne nesreče, lahko pa preiskuje tudi nesreče in incidente, ki bi v podobnih okoliščinah lahko bile resne nesreče, s ciljem izboljšanja varnosti v železniškem prometu in preprečevanja nesreč. Preiskuje lahko tudi tehnične napake strukturnih podsistemov ali komponent interoperabilnosti železniškega sistema. Pri odločitvi za preiskavo nesreč in incidentov upošteva:
a) resnost nesreče ali incidenta;
b) ali je nesreča ali incident del niza nesreč ali incidentov, ki zadevajo celotni sistem;
c) vpliv na varnost v železniškem prometu na ravni Evropske unije in
č) pobude upravljavcev, prevoznikov, varnostnega organa ali države članice Evropske unije.
(2) Obseg preiskav in postopka, ki ga je treba izvesti pri opravljanju preiskav, določi preiskovalni organ v skladu z 21. in 22. členom tega zakona.
(1) Preiskave vodi glavni preiskovalec, ki je pri opravljanju svojih nalog neodvisen.
(2) Za glavnega preiskovalca je lahko imenovan posameznik, ki poleg splošnih pogojev za delo v državni upravi izpolnjuje še naslednje pogoje:
– ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu druge stopnje, oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 8. raven;
– ima najmanj pet let delovnih izkušenj s področja železniškega prometa.
(3) Preiskovalnemu organu morajo pristojni organi, prevozniki, upravljavec, druge osebe in varnostni organ omogočiti učinkovito, hitro in neodvisno opravljanje njegovih nalog. Preiskovalni organ ima pravico do:
a) takojšnjega dostopa do kraja vsake nesreče ali incidenta in do vpletenih tirnih vozil, infrastrukturnih objektov ter tudi do objektov in naprav za upravljanje prometa in signalizacijo;
b) takojšnega popisa dokazov in nadzorovane odstranitve razbitin, infrastrukturnih objektov in naprav ali njihovih sestavnih delov za pregled ali analizo;
c) dostopa in uporabe posnetkov naprav za snemanje verbalnih sporočil na vlaku in evidentiranje delovanja sistema signalizacije, vodenja prometa in upravljanja prometa;
č) dostopa do rezultatov preiskav teles žrtev, vključno z osebnimi podatki (ime in priimek, podatki iz evidenc o zaposlitvi in strokovni usposobljenosti, rojstni datum ter stalno ali začasno prebivališče), ki so potrebni za ugotavljanje vzrokov ter obveščanje udeleženih žrtev in njihovih sorodnikov;
d) dostopa do rezultatov preiskav vlakovnega in drugega železniškega osebja, vpletenega v vsako nesrečo ali incident, vključno z osebnimi podatki (ime in priimek, podatki iz evidenc o zaposlitvi in strokovni usposobljenosti, rojstni datum ter stalno ali začasno prebivališče);
e) pridobivanja izjav vpletenih železniških delavcev in drugih prič, vključno z osebnimi podatki (ime in priimek, podatki iz evidenc o zaposlitvi in strokovni usposobljenosti, rojstni datum ter stalno ali začasno prebivališče), ki so potrebni za ugotavljanje vzrokov ter obveščanje udeleženih žrtev in njihovih sorodnikov;
f) dostopa do vseh ustreznih informacij ali evidenc upravljavca, vpletenih prevoznikov, subjektov zadolženih za vzdrževanje in varnostnega organa.
(4) Preiskovalni organ zagotovi vsa sredstva za delo, ki so potrebna za opravljanje preiskave, vključno z operativnim in tehničnim strokovnim znanjem in izkušnjami. Če preiskovalni organ nima zadostnih sredstev za delo, jih lahko najame na trgu.
(5) Preiskovalni organ lahko od ERA zahteva informacije, evidence ali pojasnila, kadar preiskuje tirna vozila, ki jim je ERA izdala dovoljenje za obratovanje oziroma kadar so vpleteni prevozniki, ki jim je izdala enotno varnostno spričevalo.
(6) Preiskovalni organ mora vsem udeleženim stranem dati možnost, da podajo o dogodku izjavo in jim omogočiti souporabo rezultatov preiskave. Zaradi izboljšanja kakovosti poročila o preiskavi se upravljavcem, prevoznikom, varnostnemu organu, žrtvam in njihovim sorodnikom, lastnikom poškodovanega premoženja, proizvajalcem, pristojnim organom za ukrepanje, predstavnikom osebja in ERA omogoči, da predložijo tehnične informacije v tej zvezi. Preiskovalni organ obvesti žrtve in njihove sorodnike o poteku preiskave v razumnih okvirjih.
(7) Preiskovalni organ in drugi pristojni organi morajo končati preiskavo na kraju vsake nesreče ali incidenta v najkrajšem možnem času, tako da lahko upravljavec čim prej popravi poškodovano infrastrukturo in vzpostavi železniški promet.
(8) Preiskava se opravi neodvisno od sodne preiskave in ne sme vzpostavljati domneve o krivdi oziroma odgovornosti za nesrečo, resno nesrečo ali incident.
(9) Prevozniki, upravljavec in varnostni organ morajo nemudoma obvestiti preiskovalni organ o vseh nesrečah in incidentih v železniškem prometu.
(10) Upravljavec in prevozniki morajo nemudoma obvestiti inšpektorat, pristojen za železniški promet in varnostni organ o nesrečah in resnih nesrečah.
(11) Upravljavec in prevozniki morajo nemudoma obvestiti preiskovalni organ o resnih nesrečah, nesrečah in incidentih v železniškem prometu.
(12) Način preiskave nesreč in incidentov, način medsebojnega obveščanja, medsebojno sodelovanje preiskovalnih organov in službeno izkaznico preiskovalcev preiskovalnega organa predpiše minister.
(preiskava z mednarodnim elementom)
(1) Če ni mogoče ugotoviti, v kateri državi članici Evropske unije se je nesreča ali incident zgodil, ali če se je zgodil na mejnih objektih med državama članicama ali v njihovi bližini, se preiskovalni organ s preiskovalnimi organi sosednjih držav dogovori, kateri izmed njih bo opravil preiskavo, ali se dogovorijo, da jo opravijo skupaj. Če preiskave ne opravijo skupaj, se preiskovalnemu organu sosednje države omogoči sodelovanje pri preiskavi in neovirana souporaba rezultatov.
(2) Preiskovalni organi drugih držav članic Evropske unije so povabljeni k udeležbi pri preiskavi, če:
– je v nesreči ali incidentu udeležen prevoznik, ki ima sedež in je pridobil licenco v eni od teh držav članic; ali
– je v nesreči ali incidentu udeleženo vozilo, ki je registrirano ali se vzdržuje v eni od teh držav članic.
(3) Povabljene preiskovalne organe iz prejšnjega odstavka lahko glavni preiskovalec pooblasti, da pomagajo pri zbiranju dokazov za preiskovalni organ, vključno z osebnimi podatki (ime in priimek, podatki iz evidenc o zaposlitvi in strokovni usposobljenosti, rojstni datum ter stalno ali začasno prebivališče), ki so potrebni za ugotavljanje vzrokov ter obveščanje udeleženih žrtev in njihovih sorodnikov. Prav tako imajo dostop do informacij in dokazov, da lahko učinkovito sodelujejo v preiskavi.
(poročila in priporočila preiskovalnega organa)
(1) O vsaki preiskavi mora preiskovalni organ pripraviti poročilo. V poročilu navede cilje preiskave in po potrebi tudi varnostna priporočila.
(2) Preiskovalni organ mora vsako leto do 30. septembra objaviti letno poročilo o preiskavah, opravljenih v preteklem letu, varnostnih priporočilih, ki so bila izdana, in ukrepih, sprejetih v skladu s predhodno izdanimi priporočili.
(3) Priporočila se pošljejo varnostnemu organu in, kadar je to potrebno zaradi narave priporočila ERA, drugim organom javne uprave ali organom iz drugih držav članic Evropske unije, ki bi v okviru svojih pristojnosti lahko sprejeli ukrepe, da se varnostna priporočila uresničijo.
(4) Varnostni organ in drugi organi javne uprave, na katere so priporočila naslovljena, redno obveščajo preiskovalni organ o ukrepih, ki so jih sprejeli ali načrtovali na podlagi danih priporočil.
(informacije, ki jih je treba poslati ERA)
(1) Preiskovalni organ mora v sedmih dneh po odločitvi o začetku preiskave obvestiti ERA o začetku preiskave. V obvestilu navede datum, čas, kraj in vrsto dogodka ter njegove posledice glede smrtnih žrtev, poškodb in materialne škode.
(2) Preiskovalni organ pošlje ERA izvod končnega poročila o preiskavi dogodka in letno poročilo iz drugega odstavka prejšnjega člena.
5. Zaščita proge ter križanja proge in ceste
5.1. Zaščita proge
(1) Progovni pas je prostor med osema skrajnih tirov proge, razširjen na vsako stran od osi skrajnih tirov za 6 m v naselju oziroma 8 m zunaj naselja ter prostor nad ravnino tirnic do višine 10 m in prostor pod ravnino tirnic do globine 30 m. Če progo prečka daljnovod nazivne napetosti 220 kV, se višina prostora nad ravnino tirnic poveča na 12,75 m, če progo prečka daljnovod nazivne napetosti 400 kV, pa na 14 m.
(2) V progovnem pasu se smejo opravljati le dela in graditi le objekti, napeljave in naprave, ki so potrebni za delovanje in vzdrževanje železniškega sistema.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek se smejo ob predhodni pridobitvi projektnih pogojev in z mnenjem upravljavca v progovnem pasu izjemoma graditi tudi drugi objekti in naprave, povezane s prevozom potnikov, nakladanjem ali razkladanjem blaga, ter napeljevati cevovodi, energetski in komunikacijski vodi ter druge podobne naprave in objekti v javnem interesu.
(4) Upravljavec mora o vseh posegih v progovni pas, ki niso v skladu s pogoji iz tega člena ali so v nasprotju s pogoji, določenimi v mnenju, takoj obvestiti inšpekcijo, pristojno za železniški promet.
(5) Objekti, ki so v progovnem pasu železniških prog in ne izpolnjujejo pogojev iz tega člena, se smejo vzdrževati ali obnavljati samo v obsegu in na način, da se gabariti objektov ne povečajo. Pred začetkom del morajo lastniki takih objektov pridobiti mnenje upravljavca.
(6) Predkupno pravico na objektih iz prejšnjega odstavka ima Republika Slovenija.
(1) Varovalni progovni pas je 100 m širok zemljiški pas, ki poteka od meje progovnega pasu na obeh straneh proge.
(2) V varovalnem progovnem pasu se smejo na podlagi predhodnega mnenja upravljavca graditi objekti ter postavljati napeljave in naprave ali saditi drevje le ob določenih pogojih in na določeni oddaljenosti od proge, odvisno od njihove vrste in namena, ob ukrepih, ki zagotavljajo varnost ljudi in prometa.
(3) V varovalnem progovnem pasu se ne smejo opravljati dela, ki bi lahko poškodovala progo ali zmanjšala stabilnost terena (npr. drsenje terena ali usadi, hidrografske spremembe) ali kakorkoli drugače ogrožala ali ovirala železniški promet. Prav tako se v varovalnem progovnem pasu ne smejo postavljati kakršne koli naprave ali objekti, ki z barvo, obliko, svetlobo ali kako drugače ovirajo vidljivost signalov ali lahko glede pomena signalov spravijo v zmoto OVKN.
(4) Kadar je zaradi posebno težkih terenskih razmer ali drugih posebej utemeljenih razlogov gradnja objektov ali postavljanje naprav na predpisani oddaljenosti od proge tehnično težavna in ekonomsko neupravičena, se ti objekti in naprave izjemoma lahko gradijo oziroma postavljajo v varovalnem progovnem pasu na razdalji, manjši od predpisane, če se izvedejo potrebni ukrepi, s katerimi se zagotovi enaka stopnja varnosti železniškega prometa, kot jo zagotavlja gradnja oziroma postavljanje objektov ali naprav na predpisani oddaljenosti od proge. Odstopanje od predpisanih pogojev mora biti posebej utemeljeno in zanj pridobljeno mnenje upravljavca ali upravljavca industrijskega tira.
(5) Pogoje iz tretjega odstavka prejšnjega člena in drugega odstavka tega člena predpiše minister.
(6) Lastnik zemljišča v varovalnem progovnem pasu in upravljavec v progovnem pasu morata ravnati v skladu s predpisi o varstvu pred požarom ter varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(7) Upravljavec mora o vseh posegih v varovalni progovni pas, ki niso v skladu s pogoji iz tega člena, takoj obvestiti inšpekcijo, pristojno za železniški promet.
(dolžnost ukrepanja v varovalnem progovnem pasu)
(1) Upravljavec mora v območju varovalnega progovnega pasu predvideti mesta, kjer lahko pride do oviranja ali ogrožanja varnega železniškega prometa (npr. usadi, hudourniki, zameti, močni vetrovi, poplave in druge nesreče), in v SVU določiti ukrepe za preprečitev in odpravo nevarnosti za varen železniški promet.
(2) Lastniki sosednjih zemljišč ob železniški progi morajo dopustiti prost odtok vode in odlaganje snega na njihovo zemljišče, če jim s tem ni povzročena škoda. Lastniki zemljišč v varovalnem progovnem pasu morajo ob povrnitvi škode, dopustiti dostop do železniške proge in objektov zaradi njihovega vzdrževanja in izvedbo ukrepov za zavarovanje prometa ali zmanjšanje škodljivih vplivov na progo, če teh ni mogoče izvesti na zemljišču, ki je del javne železniške infrastrukture.
(3) Upravljavec ima v primerih iz prvega in drugega odstavka tega člena pravico, da brez posebnega dovoljenja ali drugega akta postavlja in vzdržuje začasne varovalne naprave in odlaga material in druga sredstva v varovalnem progovnem pasu na zemljišče v lasti pravnih ali fizičnih oseb, če je to potrebno za zagotovitev varnega železniškega prometa ali za njegovo vzpostavitev.
(4) Ko prenehajo razlogi iz prvega in drugega odstavka tega člena, mora upravljavec z zemljišča iz prejšnjega odstavka odstraniti začasne varovalne naprave, material in druga sredstva ter vzpostaviti prejšnje stanje in plačati odškodnino za uporabo zemljišča v skladu s predpisi.
(medsebojna oddaljenost proge in ceste)
(1) Razdalja med progo in javno ali nekategorizirano cesto (v nadaljnjem besedilu: cesta) mora biti tolikšna, da je med njima mogoče postaviti vse naprave, potrebne za opravljanje železniškega prometa na progi in cestnega prometa na cesti, znašati pa mora najmanj 8 m, merjeno od osi skrajnega tira do najbližje točke cestišča ceste razen naprav in objektov iz tretjega odstavka 25. člena tega zakona.
(2) Ob soglasju upravljavca sme biti razdalja med osjo skrajnega tira in najbližjo točko ceste, ki ni avtocesta ali hitra cesta, tudi manjša od 8 m, pod pogojem, da se prosti profil ceste in svetli profil proge ne dotikata in da je med njima mogoče postaviti naprave, ki so nujne za varen železniški in cestni promet, pri čemer morata biti kota zgornjega roba tirnic najmanj 1 m nad cestiščem ceste. Če ni izpolnjen pogoj višinske razlike med cestiščem ceste in progo, mora upravljavec ceste med progo in cestiščem ceste postaviti ustrezno varovalno ograjo.
5.2. Izvennivojska in nivojska križanja
(1) Križanje proge z avtocesto, hitro cesto ali glavno cesto I. reda mora biti izvennivojsko.
(2) Križanje proge z drugo cesto mora biti izvennivojsko, če je promet motornih vozil po cesti zelo gost (več kot 7000 vozil povprečnega letnega dnevnega prometa) in če je železniški promet po progi zelo pogosten (več kot 70 vlakov povprečnega letnega dnevnega prometa) ali če je največja dovoljena progovna hitrost večja od 160 km/h.
(3) Med uvoznimi in izvoznimi kretnicami, ki so na glavnih tirih na prometnem mestu ne sme biti nivojskih prehodov. Na postajališčih med signalnima oznakama, ki pomenita mesto zaustavitve vlakov, ne sme biti nezavarovanih nivojskih prehodov.
(4) Obstoječa nivojska križanja proge s cesto, ki ne izpolnjujejo pogojev iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena, morajo biti izvedena kot izvennivojska najpozneje ob naslednji nadgradnji železniškega podsistema infrastruktura na delu proge, na katerem je nivojski prehod.
(5) Ne glede na prejšnji odstavek, če nivojskega križanja zaradi prostorskih, okoljevarstvenih, tehničnih ali ekonomskih razlogov, varstva kulturne dediščine, posebno težkih terenskih razmer ali drugih posebej utemeljenih razlogov ni mogoče načrtovati, projektirati ali graditi v skladu s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi podzakonskimi predpisi, lahko minister na predlog komisije iz tretjega odstavka 30. člena tega zakona odloči, da se gradnja izvennivojskega križanja opusti.
(6) Vrstni red ureditev obstoječih nivojskih prehodov iz tega člena, ki ga pripravita upravljavec in organ za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo, se določi glede na varnostne in tehnične kriterije. Upravljavec mora izdelati prednostni seznam nivojskih prehodov. Upravljavec javne železniške infrastrukture mora pri pripravi prednostnega seznama sodelovati z upravljavcem ceste.
(7) Stroški za izvedbo izvennivojskih križanj iz tega člena bremenijo sredstva razvoja železniške in cestne infrastrukture v sorazmerju s potrebnim obsegom gradbenih posegov na eni ali drugi infrastrukturi.
(1) Novi nivojski prehodi se smejo graditi le na progah, ki niso del omrežja TEN-T, na razdalji, ki ni manjša od 2000 m od obstoječega nivojskega ali izvennivojskega prehoda, če je načrtovani povprečni letni dnevni promet po cesti večji od 250 vozil in je povprečni letni dnevni promet vlakov po progi manjši od 70 vlakov ter je dovoljena progovna hitrost manjša od 100 km/h.
(2) Ob istočasni ukinitvi vsaj dveh obstoječih nivojskih prehodov, ko se promet iz ukinjenih prehodov preusmeri na nov nivojski prehod, je nov prehod lahko izveden na razdalji krajši od 2000 m oziroma, se ob ukinitvi nivojskega prehoda lahko drug prehod obnovi ali nadgradi na obstoječi lokaciji na razdalji krajši od 2000 m.
(3) Izpolnjevanje pogojev za vzpostavitev novega nivojskega prehoda in ustreznost zavarovanja preveri komisija, ki jo imenuje minister. Komisijo sestavljajo predstavniki upravljavca, ministrstva, pristojnega za promet, ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, varnostnega organa, upravljavca ceste in lokalne skupnosti, na območju katere bo nivojski prehod.
(4) Minister na podlagi mnenja komisije iz prejšnjega odstavka poda soglasje za vzpostavitev nivojskega prehoda.
(5) Pri obnovah, nadgradnjah ali gradnjah stabilnih naprav se lahko na podlagi soglasja upravljavca vzpostavijo začasni nivojski prehodi. Tak nivojski prehod se zavaruje na način in za obdobje, kot ju določi upravljavec. Prehod je treba ukiniti takoj po končanih delih, zaradi katerih je bil vzpostavljen. Stroške postavitve, obratovanja in ukinitve začasnega nivojskega prehoda ter potrebnih povezovalnih cest krije tisti, na zahtevo katerega je bil prehod postavljen.
(varnost na nivojskih prehodih)
(1) Prehod vozil ali oseb čez progo je dovoljen le na označenih nivojskih prehodih.
(2) Na nivojskih prehodih imajo tirna vozila prednost pred vsemi udeleženci v cestnem prometu.
(3) Nivojski prehod ceste na odseku proge, na katerem je največja dovoljena progovna hitrost večja od 100 km/h, mora biti zavarovan.
(4) Zavarovani morajo biti tudi nivojski prehodi, na katerih ni dosežena preglednost s ceste na progo.
(5) Na nezavarovanem nivojskem prehodu, mora upravljavec javne železniške infrastrukture vzdrževati preglednostni prostor v progovnem pasu, upravljavec ceste ali poti in lastnik nekategorizirane ceste pa izven njega, da zagotovita zadostno preglednost s ceste ali poti na progo tako, da lahko udeleženci v cestnem prometu s potrebno pazljivostjo varno in neovirano prečkajo tak nivojski prehod.
(6) V bližini nezavarovanega nivojskega prehoda ob progi ni dovoljeno graditi objektov, saditi drevja, visokega rastlinja ali storiti česa drugega, kar preprečuje ali zmanjšuje preglednost ali odvrača pozornost voznikov cestnih vozil.
(7) Pred nivojskimi prehodi ni dovoljeno postavljati spremenljive prometnoinformativne signalizacije oziroma druge signalizacije, ki ni v skladu s pravilnikom, ki ureja prometno signalizacijo in prometno opremo na cestah.
(8) Z obeh strani nivojskega prehoda morajo biti na elektrificiranih progah zaščitni višinski profili na razdalji najmanj 8 m od najbližje tirnice, merjeno po cestni osi, v višini 4,5 m nad voziščem ceste. Zaščitne višinske profile mora postaviti in vzdrževati upravljavec.
(9) Ob vsaki nadgradnji železniškega podsistema infrastruktura ali podsistema vodenje-upravljanje in signalizacija ob progi na delu proge, na katerem je nivojski prehod, se način zavarovanja obstoječega nivojskega prehoda izvede v skladu z določbami tega zakona in predlagane rešitve komisije iz desetega odstavka tega člena. Vrstni red ureditev obstoječih nivojskih prehodov iz tega člena, ki jih je treba urediti, pripravijo upravljavec in organ za vodenje investicij ter upravljavci ceste ob upoštevanju varnostnih in tehničnih kriterijev.
(10) Pri uskladitvi ureditve zavarovanja nivojskega prehoda iz prejšnjega odstavka komisija iz tretjega odstavka 30. člena tega zakona pripravi predlog rešitev, na podlagi katerih minister izda soglasje.
(11) Za nivojska križanja iz devetega odstavka tega člena lahko minister na predlog upravljavca določi drugačne pogoje, če zaradi prostorskih, okoljevarstvenih, tehničnih ali ekonomskih razlogov, varstva kulturne dediščine, posebno težkih terenskih razmer ali drugih posebej utemeljenih razlogov, nivojskega prehoda ni mogoče načrtovati, projektirati ali graditi v skladu s pogoji iz prejšnjega odstavka in to ne vpliva na varnost prometa.
(12) Minister lahko zaradi ogrožene varnosti železniškega ali cestnega prometa na podlagi predloga komisije iz tretjega odstavka 30. člena tega zakona z odredbo prepove uporabo obstoječega nivojskega prehoda, če je v oddaljenosti največ 1000 m ustrezen nivojski ali izvennivojski prehod, med katerimi so ustrezne povezovalne ceste.
(13) Pogoje za določitev kraja križanja železniške proge s cesto, način zavarovanja, prostorske, gradbene, prometne, tehnične in varnostne pogoje na nivojskih prehodih določi minister.
(1) Stroške za graditev novega nadvoza, podvoza, gradnjo novega ali nadgradnjo obstoječega nivojskega prehoda in stroške za ureditev in postavitev s tem povezanih naprav, s katerimi se zagotavljata varen in neoviran železniški in cestni promet, nosi investitor.
(2) Če je križanje ceste s progo izvedeno s cestnim podvozom, postane podvoz objekt javne železniške infrastrukture. Stroške vzdrževanja vozišča skupaj z morebitnimi napeljavami in napravami v ali ob njem, ki so potrebne za nemoteno in varno uporabo ceste, nosi upravljavec ceste.
(3) Če je križanje ceste izvedeno s cestnim nadvozom, postane nadvoz objekt cestne infrastrukture. Stroške vzdrževanja proge pod nadvozom skupaj z morebitnimi napeljavami in napravami, potrebnimi za njeno pravilno in varno uporabo, nosi upravljavec.
(4) Stroške spremembe načina zavarovanja na nivojskem prehodu zaradi gradnje, rekonstrukcije ali drugih del na cesti, zaradi prekategorizacije ceste, povečanja povprečnega letnega dnevnega prometa motornih vozil po cesti ali spremembe prometne ureditve, ter stroške zaradi spremembe zavarovanja na zahtevo lokalne skupnosti ali druge upravičene osebe, krije upravljavec ceste ali lokalna skupnost.
(5) Stroške v zvezi z vzdrževanjem in obnovo nivojskih prehodov, vključno s cestiščem v širini 3 m od osi skrajnih tirov, stroške progovne signalizacije in naprav za zagotavljanje varnosti v cestnem prometu (zapornice ali polzapornice ter svetlobni znaki za označevanje prehoda ceste čez železniško progo, ki so vezani na signalnovarnostne naprave železniške infrastrukture), krije investitor.
(6) Stroške v zvezi z nadgradnjo nivojskih prehodov, vključno s cestiščem v širini 3 m od osi skrajnih tirov, stroške progovne signalizacije in naprav za zagotavljanje varnosti v cestnem prometu (zapornice ali polzapornice ter svetlobni znaki za označevanje prehoda ceste čez železniško progo, ki so vezani na signalnovarnostne naprave železniške infrastrukture), krije investitor.
(7) Stroške postavitve in vzdrževanja cestnoprometne signalizacije, ki opozarja udeležence cestnega prometa na nivojski prehod, krije upravljavec ceste.
(8) Če je gradnja, rekonstrukcija ali obnova ceste ali druge javne infrastrukture nujna posledica gradnje, nadgradnje, obnove ali odstranitve javne železniške infrastrukture, se gradnja, rekonstrukcija ali obnova ceste ali druge javne infrastrukture lahko sofinancira iz sredstev za gradnjo, nadgradnjo ali obnovo javne železniške infrastrukture.
(9) V primeru ukinitve nivojskega prehoda v delu, ki je sestavni del javne železniške infrastrukture, in je nujna posledica gradnje ali rekonstrukcije cestne infrastrukture, se ukinitev nivojskega prehoda lahko sofinancira iz sredstev javne železniške infrastrukture.
(10) Razmejitev obveznosti med investitorji iz osmega in devetega odstavka tega člena ter upravljavci posamezne infrastrukture se podrobneje uredi s pogodbo.
(11) Cesto ali drugo javno infrastrukturo, ki se v skladu s tem členom gradi v okviru projekta gradnje, nadgradnje, obnove ali odstranitve javne železniške infrastrukture, mora po njeni končani izgradnji prevzeti v upravljanje in vzdrževanje upravljavec ceste ali druge javne infrastrukture. Če je ne prevzame v upravljanje oziroma vzdrževanje, mora investitorju javne železniške infrastrukture povrniti vsa vložena finančna sredstva in vso s tem nastalo škodo.
(izredni prevozi čez nivojske prehode in označitev svetle višine podvoza)
(1) Za izredne prevoze čez nivojske prehode mora izvajalec izrednega prevoza pridobiti soglasje upravljavca.
(2) Pred podvozi, katerih svetla višina je manjša od največje dovoljene višine cestnega vozila skupaj s tovorom, morajo biti zaščitni višinski profili in prometni znaki, ki na to opozarjajo voznike cestnih vozil.
(3) Zaščitne višinske profile in prometne znake iz prejšnjega odstavka mora postaviti in vzdrževati upravljavec ceste.
6. Zemljišča
(ustanovitev stvarne služnosti)
Če je izvedba gradbenih ukrepov, ki so potrebni zaradi predpisanega varovanja okolja, cenejša na sosednjem zemljišču ali objektu kot izvedba teh ukrepov na zemljišču železniške infrastrukture, se lahko na podlagi pravnega posla, sklenjenega med sosedom in investitorjem železniške proge, ustanovi stvarna služnost za takšno izvedbo.
(1) Pri načrtovani gradnji ali nadgradnji železniške proge se zaradi pridobitve potrebnih zemljišč v skladu z zakonom lastninska pravica na zemljišču in drugi nepremičnini odvzame ali omeji, če ne pride do sklenitve pogodbe med investitorjem in lastnikom te nepremičnine.
(2) Če je treba zaradi obnov, nadgradenj, gradenj ali odstranitev iz 50. člena tega zakona izvesti razlastitev ali obremenitev lastninske pravice na nepremičnini, pa za ta dela ni potrebna priprava prostorskega akta, se javna korist za to razlastitev oziroma obremenitev lastninske pravice ugotovi s sklepom vlade.
(3) Predlog za izdajo sklepa mora vsebovati dokazilo o skladnosti načrtovanih del s prostorskim aktom v območju izvedbe del, grafičen prikaz izvedbe del na zemljišču, načrt parcelacije, seznam parcel s površinami in utemeljitev javne koristi.
(postopek ureditve meje in parcelacije)
Ureditev meje in parcelacija za potrebe gradnje ali nadgradnje javne železniške infrastrukture se izvede na podlagi katastrskega elaborata. Nenavzočnost predpisano vabljenih lastnikov oziroma uporabnikov v postopku ureditve mej in parcelacije ali njihovo nestrinjanje s postavitvijo mejnikov ne zadrži postopka za evidentiranje mej oziroma izvedbo sprememb glede novonastalih mej v zemljiškem katastru in ustreznih zaznamb v zemljiški knjigi.
(1) Pri iskanju ustreznega nadomestnega kmetijskega zemljišča oziroma gozda za kmete, ki opravljajo kmetijsko dejavnost kot svojo glavno dejavnost za potrebe gradnje ali nadgradnje javne železniške infrastrukture, sodelujeta Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: SKZG RS) ter družba Slovenski državni gozdovi, d. o. o. (v nadaljnjem besedilu: SiDG). V primeru doseženega soglasja se sklene tripartitna kupoprodajna pogodba med investitorjem, upravičencem in SKZG RS oziroma SiDG, v kateri kupnino za nadomestno zemljišče SKZG RS oziroma SiDG poravna investitor.
(2) Kmetijska zemljišča v lasti Republike Slovenije, ki so potrebna za gradnjo ali nadgradnjo javne železniške infrastrukture in so v upravljanju SKZG RS ali SiDG, se neodplačno prenesejo v upravljanje upravljavcu.
(3) Za izvedbo pravnega posla s kmetijskim zemljiščem za potrebe gradnje ali nadgradnje javne železniške infrastrukture ne veljajo določila zakona, ki ureja kmetijska zemljišča v delu, ki se nanaša na odobritev pravnega posla s strani pristojne upravne enote.
1. Splošni določbi
(pomen in področje uporabe)
(1) Interoperabilnost pomeni sposobnost železniškega sistema, da zagotovi varen in neprekinjen promet vlakov ob zahtevani stopnji izkoriščenosti zmogljivosti teh prog. To sposobnost zagotavlja združljivost posameznih podsistemov in temelji na celotnem sklopu pravnih, tehničnih in operativnih pogojev, ki morajo biti izpolnjeni za zadostitev bistvenim zahtevam iz 39. člena tega zakona.
(2) Pogoji za zagotovitev interoperabilnosti veljajo za projektiranje, gradnjo, nadgradnjo, obnovo, vključitev v obratovanje, obratovanje in vzdrževanje delov železniškega sistema, na področjih uporabe, ki so določena v posamezni TSI. Pogoji za zagotovitev interoperabilnosti se nanašajo tudi na strokovne, zdravstvene in varnostne zahteve za OVKN, ki skrbijo za obratovanje in vzdrževanje železniškega sistema.
(3) To poglavje določa komponente interoperabilnosti, vmesnike, postopke pri posameznih podsistemih in pogoje združljivosti železniškega sistema, ki so potrebni za dosego njegove interoperabilnosti.
(4) To poglavje se ne uporablja za:
a) podzemne železnice;
b) tramvaje in tirna vozila lahke železnice ter infrastrukturo, ki jo uporabljajo izključno ta tirna vozila;
c) omrežja, ki so funkcionalno ločena od ostalega železniškega sistema in so predvidena samo za opravljanje lokalnega, mestnega ali primestnega potniškega prometa, ter prevoznike v železniškem prometu, ki izvajajo dejavnost samo na teh omrežjih;
č) zasebno železniško infrastrukturo, vključno s tiri, ki jo lastnik ali izvajalec uporablja za lastne dejavnosti prevoza blaga ali za nekomercialni prevoz oseb, in tirna vozila, ki se uporabljajo izključno na takšni infrastrukturi;
d) infrastrukturo in tirna vozila, predvidena izključno za lokalno, zgodovinsko ali turistično uporabo;
e) infrastrukturo lahke železnice, ki jo občasno uporabljajo tirna vozila navadne železnice pod pogoji obratovanja sistema lahke železnice, če je to potrebno izključno za namene povezljivosti teh vozil in
f) tirna vozila, ki se uporabljajo predvsem na infrastrukturi lahke železnice, a so opremljena z nekaterimi komponentami navadne železnice, potrebnimi za prevoz na omejenem delu infrastrukture navadne železnice, izključno za namene povezljivosti.
Železniški sistem, njegovi podsistemi, komponente interoperabilnosti in vmesniki morajo izpolnjevati bistvene zahteve, navedene v prilogi III Direktive 2016/797/EU.
2. Tehnične specifikacije za interoperabilnost
(1) TSI pomenijo specifikacije, ki jih sprejme Evropska komisija in urejajo podsistem ali del podsistema z namenom izpolnjevanja bistvenih zahtev iz 39. člena tega zakona in zagotavljanja interoperabilnosti železniškega sistema.
(2) Podsistemi, ki jim je bilo izdano dovoljenje za začetek obratovanja oziroma dovoljenje za dajanje na trg, morajo biti v skladu s TSI in nacionalnimi predpisi, ki so bili veljavni na dan vložitve zahteve za izdajo dovoljenja za začetek obratovanja oziroma dovoljenja za dajanje na trg, razen za primere, opredeljene v strategiji izvajanja posamezne TSI. Takšna skladnost mora biti zagotovljena tudi v času njihovega obratovanja oziroma dajanja na trg.
(3) Če se ugotovi, da TSI ne ustreza v celoti bistvenim zahtevam in bi bila lahko zaradi tega ogrožena varnost železniškega prometa, ministrstvo, na predlog varnostnega organa od Evropske komisije zahteva, da se izvedejo posvetovanja z odborom iz 51. člena Direktive 2016/797/EU.
(4) Ministrstvo lahko ob uveljavitvi posamezne TSI sprejme nacionalni izvedbeni načrt njenega izvajanja. Podlage za pripravo nacionalnega načrta izvajanja TSI pripravijo organ za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo, upravljavec ali prevozniki, vsak za svoje področje dela, in ga posredujejo varnostnemu organu. Pripravo podlag usklajuje varnostni organ, ki pripravi predlog nacionalnega načrta izvajanja posamezne TSI in ga posreduje ministrstvu.
(5) Pristojni organ za izvajanje nalog nacionalne kontaktne točke iz tretjega odstavka 5. člena Uredbe št. 1305/2014 je varnostni organ.
(odstopanja od uporabe TSI)
(1) Uporaba TSI je obvezna. Odstopanja od uporabe TSI so dovoljena v posebnih primerih, določenih v TSI in v naslednjih primerih:
– ob načrtovani gradnji, nadgradnji ali obnovi podsistema ali njegovega dela oziroma komponente interoperabilnosti, ki so v času začetka uporabe TSI v poznejši fazi razvoja ali so zanje že sklenjene izvajalske pogodbe;
– če po nesreči ali naravni nesreči pogoji za hitro obnovo omrežja ekonomsko ali tehnično ne dopuščajo delne ali popolne uporabe ustreznih TSI; v takem primeru se upoštevajo predpisi, ki so veljali pred obnovo omrežja;
– ob nadgradnji ali obnovi obstoječega podsistema, če bi bila uporaba TSI v škodo ekonomski upravičenosti projekta ali združljivosti z obstoječim železniškim sistemom v Republiki Sloveniji (npr. v zvezi z nakladalnim profilom, tirno širino, medtirno razdaljo ali sistemom električnega napajanja);
– za tirna vozila, ki prihajajo iz tretjih držav ali so namenjena v tretje države, v katerih se tirna širina razlikuje od tiste v glavnem železniškem omrežju znotraj Evropske unije.
(2) Naročnik del mora o nameravanem odstopanju od TSI, v roku, ki ga ta določa, pisno obvestiti ministrstvo in mu dostaviti dokumentacijo iz izvedbenega akta iz petega odstavka 7. člena Direktive 2016/797/EU z navedbo TSI ali delov TSI, ki jih ne namerava uporabiti, obenem pa navesti ustrezne specifikacije, ki naj bi jih namesto tega uporabil.
(3) V primeru iz prve alineje prvega odstavka tega člena mora ministrstvo predhodno posredovati Evropski komisiji seznam projektov, ki potekajo na ozemlju Republike Slovenije in so v poznejši fazi razvoja.
(4) Ministrstvo obvesti Evropsko komisijo o neuporabi ene ali več TSI ali njihovih delov v primerih iz prve in druge alineje prvega odstavka tega člena.
(5) V primerih iz tretje in četrte alineje prvega odstavka tega člena ministrstvo predloži Evropski komisiji zahtevo za nameravano odstopanje od TSI in ji dostavi dokumentacijo iz izvedbenega akta iz petega odstavka 7. člena Direktive 2016/797/EU. Če Evropska komisija odločitve ne sprejme v štirih mesecih po vložitvi popolnega zahtevka, se šteje, da je zahtevi ugodeno. V teh primerih lahko naročnik do odločitve Evropske komisije uporabi druge ustrezne specifikacije, ki se uporabijo namesto TSI.
3. Komponente interoperabilnosti
Komponenta interoperabilnosti je vsaka osnovna komponenta, skupina komponent, podsklop ali celoten sklop opreme, vgrajene ali namenjene vgradnji v podsistem, od katerega je neposredno ali posredno odvisna interoperabilnost železniškega sistema. Komponenta interoperabilnosti zajema opredmetena in neopredmetena sredstva (npr. programska oprema).
(dajanje komponent interoperabilnosti na trg)
(1) Komponente interoperabilnosti se lahko dajo na trg le, če omogočajo doseganje interoperabilnosti železniškega sistema Evropske unije in hkrati izpolnjujejo bistvene zahteve. Uporabljajo se lahko na področju, kateremu so namenjene ter morajo biti ustrezno vgrajene in vzdrževane.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek, se lahko komponente interoperabilnosti dajejo na trg, kadar so namenjene za drugo uporabo.
(3) Dajanje na trg komponent interoperabilnosti se ne sme omejevati, prepovedati ali ovirati, če izpolnjujejo pogoje iz tega zakona. V primeru obstoja ES-izjave o skladnosti ali primernosti za uporabo komponente interoperabilnosti se ne sme zahtevati ponovnih preverjanj, ki so že bila opravljena.
(ES-izjava o skladnosti ali primernosti komponente interoperabilnosti za uporabo)
(1) Vsaka komponenta interoperabilnosti je predmet postopka za ocenjevanje skladnosti ali primernosti za uporabo s posamezno TSI in mora imeti ES-izjavo o skladnosti ali primernosti za uporabo, ki jo mora datirati in podpisati proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik.
(2) Vsebina ES-izjave o skladnosti ali primernosti za uporabo komponente interoperabilnosti je določena z izvedbenim aktom Evropske komisije iz četrtega odstavka 9. člena Direktive 2016/797/EU. Če tako določa TSI, se ES-izjavi o skladnosti ali primernosti za uporabo komponente interoperabilnosti dodata:
– potrdilo, ki ga izda priglašeni organ, o dejanski skladnosti komponente interoperabilnosti s TSI, preverjene v izoliranih razmerah;
– potrdilo, ki ga izda priglašeni organ, o primernosti komponente interoperabilnosti za uporabo, preverjene v železniškem okolju, zlasti kadar gre za funkcionalne zahteve.
(3) Ocenjevanje skladnosti ali primernosti za uporabo komponent interoperabilnosti opravlja priglašeni organ, pri katerem je proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik vložil zahtevo, razen če TSI določa drugače.
(4) Kadar komponente interoperabilnosti urejajo tudi drugi predpisi Evropske unije, ki zajemajo druge vidike, mora ES-izjava o skladnosti ali primernosti za uporabo vsebovati ugotovitev, da komponente interoperabilnosti izpolnjujejo tudi zahteve teh predpisov.
(5) Kadar proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Evropski uniji ne izpolni obveznosti iz tretjega in četrtega odstavka tega člena, mora te obveznosti izpolniti druga oseba, ki da komponente interoperabilnosti na trg. Ta obveznost velja tudi za osebo, ki združi komponente interoperabilnosti ali njihove dele različnega izvora ali proizvaja komponente interoperabilnosti za lastno uporabo.
(skladnost komponente interoperabilnosti z bistvenimi zahtevami)
(1) Komponente interoperabilnosti izpolnjujejo bistvene zahteve, če so v skladu s pogoji iz ustrezne TSI ali evropskih specifikacij, izdelanih zaradi uskladitve s temi pogoji ali s harmoniziranimi standardi ali njihovimi deli, katerih sklicevanja so bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije. Za komponente interoperabilnosti, ki imajo ES-izjavo o skladnosti ali primernosti za uporabo, se šteje, da izpolnjujejo bistvene zahteve. Rezervni deli za podsisteme, ki že obratujejo, ko začne veljati nov TSI, se lahko vgrajujejo v te podsisteme, ne da bi bilo treba zanje opraviti postopek za pridobitev ES-izjave o skladnosti ali primernosti za uporabo.
(2) Če se ugotovi, da komponenta interoperabilnosti, ki ima ES-izjavo o skladnosti ali primernosti za uporabo in je uporabljena z namenom, za katerega je izdelana, verjetno ne bo izpolnjevala bistvenih zahtev, je treba storiti vse potrebno za omejitev ali prepoved njene uporabe, njen umik s trga ali odpoklic. O tem in o sprejetih ukrepih varnostni organ obvesti Evropsko komisijo, ERA in druge države članice Evropske unije ter navede razloge za tako odločitev. Pri tem posebej navede, ali je razlog za neskladnost neizpolnjevanje bistvenih zahtev, nepravilna uporaba ali neustreznost evropskih specifikacij. Kadar je razlog za neskladnost komponente interoperabilnosti neustreznost evropskih specifikacij, mora ministrstvo storiti vse, kar je v njegovi pristojnosti, da se neustrezna evropska specifikacija umakne ali njena ustreznost ponovno preuči v postopku odprave pomanjkljivosti v TSI.
(3) Če se ugotovi, da komponenta interoperabilnosti, ki ima ES-izjavo o skladnosti ali primernosti za uporabo ni skladna z bistvenimi zahtevami, varnostni organ sprejme ukrepe proti izdajatelju izjave in o tem obvesti druge države članice in Evropsko komisijo.
(4) Če se ugotovi, da je ES-izjava o skladnosti ali primernosti za uporabo sestavljena neustrezno, mora izdajatelj takšne ES-izjave o skladnosti ali primernosti za uporabo odpraviti kršitve pod pogoji, ki jih določi varnostni organ. Dokler kršitev ni odpravljena se komponenta interoperabilnosti ne daje na trg oziroma se s trga umakne.
4. Podsistemi
Podsistemi so deli železniškega sistema Republike Slovenije, navedeni v 3. členu tega zakona.
(skladnost podsistemov z bistvenimi zahtevami)
(1) Podsistemi železniškega sistema morajo biti skladni s TSI in ustrezati bistvenim zahtevam. V ta namen se uporabljajo postopki za ocenjevanje in verifikacijo podsistemov v skladu z določili posamezne TSI. Podsistemi železniškega sistema morajo biti skladni tudi z zahtevami nacionalnih predpisov in morajo izpolnjevati zanje predpisane bistvene zahteve.
(2) Strukturni podsistemi izpolnjujejo bistvene zahteve, če imajo ES-izjavo o verifikaciji, izdano v skladu s pogoji iz ustrezne TSI oziroma nacionalnimi predpisi. Nacionalni predpisi in sprejemljivi nacionalni načini skladnosti se uporabljajo za izpolnjevanje bistvenih zahtev kadar:
– TSI ne zajemajo ali ne zajemajo v celoti določenih vidikov, ki ustrezajo bistvenim zahtevam, vključno z odprtimi vprašanji;
– je priglašeno odstopanje od TSI v skladu s 41. členom tega zakona;
– gre za poseben primer, ki zahteva uporabo tehničnih predpisov, ki niso vključeni v posamezno TSI;
– se nacionalni predpisi uporabljajo za ocenjevanje tehnične združljivosti vozila in omrežja obstoječega sistema;
– omrežja in vozila niso zajeta v TSI;
– je nujen začasni preventivni ukrep, zlasti po nesreči.
(3) Nov nacionalni predpis se lahko sprejme, če TSI bistvenih zahtev ne izpolnjuje v celoti ali kot nujen začasni preventivni ukrep, zlasti po nesreči.
(4) Ministrstvo mora pred sprejemom nacionalnega predpisa iz prejšnjega odstavka posredovati Evropski komisiji in ERA v pregled osnutek nacionalnega predpisa skupaj z razlogi za njegovo izdajo z navedbo izpolnjevanja bistvenih zahtev in ga priglasiti po njegovi uveljavitvi, v skladu z Uredbo 2016/796/EU. Ne glede na prejšnji stavek, ministrstvo nacionalni predpis, ki se sprejme kot nujen preventivni ukrep, priglasi Evropski komisiji in ERA po njegovi uveljavitvi v skladu z Uredbo 2016/796/EU.
(5) Ne glede na prejšnji odstavek, ministrstvu ni treba priglasiti nacionalnih predpisov in omejitev izključno lokalne narave. Ti predpisi in omejitve se morajo objaviti v registru železniške infrastrukture iz 69. člena tega zakona.
(6) Seznam priglašenih nacionalnih predpisov je treba obnoviti ob vsakokratni spremembi, po priglasitvi odstopanj v skladu z 41. členom tega zakona in če po objavi posamezne TSI postanejo nepotrebni. Priglasitev se izvede v skladu z Uredbo 2016/796/EU.
(7) Šteje se, da podsistemi izpolnjujejo bistvene zahteve, če so v skladu s harmoniziranimi standardi ali njihovimi deli, katerih sklicevanja so bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije.
(postopek za izdajo ES-izjave o verifikaciji podsistema)
(1) ES-verifikacija podsistema pomeni postopek, ki ga izvede prosilec, da se ugotovi, ali so izpolnjene zahteve, predpisane v pravu Evropske unije in nacionalnih predpisih za podsistem, in ali se za podsistem lahko odobri začetek obratovanja.
(2) ES-izjavo o verifikaciji potrebno za dajanje na trg in začetek obratovanja podsistemov izda prosilec na podlagi potrdila priglašenega organa po izvedenem postopku ES-verifikacije. Prosilec v podpisani in datirani ES-izjavi o verifikaciji in spremni dokumentaciji na lastno odgovornost izjavi, da je bil podsistem predmet ustreznih postopkov ES-verifikacije in da izpolnjuje zahteve iz ustreznih TSI oziroma nacionalnih predpisov.
(3) Prosilec je odgovoren za izdelavo tehnične dokumentacije, ki mora biti priložena ES-izjavi o verifikaciji. Ta tehnična dokumentacija vsebuje vse potrebne dokumente v zvezi z značilnostmi podsistema in vse potrebne dokumente, ki potrjujejo skladnost komponent interoperabilnosti. Vsebuje tudi vse elemente v zvezi s pogoji in omejitvami uporabe ter z navodili o servisiranju, stalnem in rednem spremljanju, prilagajanju in vzdrževanju podsistema.
(4) V primeru obnove ali nadgradnje podsistema, zaradi katere se spremeni tehnična dokumentacija in ki vpliva na veljavnost že opravljenih postopkov verifikacije, prosilec oceni, ali je potrebna nova ES-izjava o verifikaciji.
(5) Naloge priglašenega organa, odgovornega za ES-verifikacijo podsistema, se začnejo v fazi zasnove in zajemajo celotno obdobje proizvodnje do faze odobritve, preden je podsistem dan na trg ali preden začne obratovati. V skladu z ustrezno TSI obsega tudi verifikacijo vmesnikov podsistema glede na sistem, v katerega se vgradi.
(6) Priglašeni organ lahko izda vmesno izjavo o ES-verifikaciji, da pokrije določene faze verifikacijskega postopka ali določene dele podsistema. Če ustrezne TSI to omogočajo, lahko priglašeni organ izda potrdila o verifikaciji za enega ali več podsistemov ali določene dele teh podsistemov.
(7) Za izvedbo postopkov verifikacije podsistemov na podlagi nacionalnih predpisov prosilec izbere imenovani organ ali priglašeni organ, če je ta določen tudi kot imenovani organ.
(8) Minister podrobneje predpiše postopke ES-verifikacije, ES-izjavo o verifikaciji, tehnično dokumentacijo in potrdila o verifikaciji.
(9) Kadar postopke verifikacije opravlja imenovani organ, se pri njegovem delu smiselno uporabljajo določbe tega člena.
(10) Gradnja, vključevanje v obratovanje in obratovanje strukturnih podsistemov, ki izpolnjujejo bistvene zahteve, se ne sme v nobenem primeru prepovedati, omejiti ali ovirati, zlasti pa se ne smejo zahtevati pregledi, ki so bili že opravljeni v okviru postopka za pridobitev ES-izjave o verifikaciji ali drugih enakovrednih postopkih, izvedenih v drugih državah članicah Evropske unije za ugotavljanje skladnosti podsistemov z enakimi zahtevami pod enakimi pogoji obratovanja. Dodatni pregledi se lahko zahtevajo samo takrat, ko se ugotovi, da strukturni podsistem, ki ima ES-izjavo o verifikaciji, ni v celoti skladen s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi podzakonskimi predpisi ter ne izpolnjuje bistvenih zahtev. Ministrstvo o zahtevanih dodatnih pregledih in razlogih zanje obvesti Evropsko komisijo. V obvestilu mora navesti, ali je zahteva za nameravane dodatne preglede posledica neupoštevanja bistvenih zahtev ali TSI, neustreznosti TSI ali njihove nepravilne uporabe.
(vzdrževanje podsistemov)
(1) Železniške podsisteme je treba redno vzdrževati in občasno pregledati tako, da brezhibno delujejo ter zagotavljajo varnost železniškega prometa.
(2) Vzdrževanje podsistemov iz točk a), b) in c) tretjega odstavka 3. člena tega zakona obsega dela, ki ohranjajo normalno obratovalno sposobnost in zagotavljajo prometno varnost. V vzdrževanje spadajo tudi zamenjava v okviru vzdrževanja, nadzor nad podsistemi, zagotovitev vzpostavitve prevoznosti prog ob naravnih in drugih nesrečah, vodenje registrov in evidenc ter izvajanje meritev posameznih parametrov ali delov sistema.
(3) Zamenjave v okviru vzdrževanja se izvajajo na podlagi obstoječe tehnične dokumentacije ali projektne dokumentacije ali njihovih dopolnitev in za njih ni potrebno novo dovoljenje za obratovanje.
(izvajanje gradenj nadgradenj, obnov in odstranitev objektov)
(1) Gradnje, nadgradnje, obnove in odstranitve objektov se izvajajo v skladu s predpisi o graditvi objektov.
(2) Obnove, nadgradnje in gradnje, ki se izvajajo po postopku vzdrževalnih del v javno korist, se izvajajo na podlagi tega zakona in v skladu z bistvenimi zahtevami iz predpisov o graditvi objektov, razen če je to tehnično neizvedljivo ali povezano z nesorazmernimi stroški, ter na podlagi projektne dokumentacije, izvedbenega načrta ali tehnične dokumentacije, katero izdela pooblaščeni projektant.
(3) Gradnja in nadgradnja javne železniške infrastrukture je v javnem interesu in v javno korist. Šteje se, da je javni interes za gradnjo ali nadgradnjo javne železniške infrastrukture izkazan, če je gradnja ali nadgradnja vključena v program razvoja javne železniške infrastrukture, sprejet v skladu z zakonom, ki ureja železniški promet.
(4) V primeru, če se dela opravljajo v železniškem območju, ki ni javna železniška infrastruktura, je treba izkazovati pravico gradnje.
(5) Območje ceste v progovnem pasu železniške proge do meje 3 m, merjeno od osi tira, se predaja v vzdrževanje skladno s predpisi, ki urejajo ceste.
(6) Za obnove, nadgradnje in gradnje iz drugega odstavka tega člena minister natančneje predpiše zahteve za projektiranje, izvedbo potrebnih postopkov in druge zahteve v zvezi z varnostjo železniškega prometa.
(izvajanje del pod prometom)
(1) Med izvajanjem del pod prometom mora biti zagotovljen varen železniški promet. Upravljavec določi postopke in način obratovanja pod posebnimi pogoji ter ponoven način obratovanja v svojem SVU.
(2) Če se dela izvajajo pod prometom, upravljavec določi postopke in način obratovanja pod posebnimi pogoji ter načrt pregleda podsistema po posameznih vmesnih fazah. Pregled podsistema v vmesni fazi opravita nadzornik ali nadzornica (v nadaljnjem besedilu: nadzornik) del in upravljavec ob sodelovanju izvajalca del po predložitvi njegove izjave o dokončanju vmesne faze. Po opravljenem pregledu nadzornik del z vpisom v gradbeni dnevnik potrdi, da so dela opravljena v skladu s tehničnimi zahtevami in da je varnost prometa pod posebnimi pogoji zagotovljena. Upravljavec na tej podlagi konča zaporo prometa in dovoli začasno obratovanje pod posebnimi pogoji.
(3) Po končanih delih morajo biti s proge odstranjeni ostanki materiala, delovnih sredstev, signalov in drugih predmetov, postavljenih pri opravljanju del, ter nameščene oprema in naprave, ki zagotavljajo varen železniški promet. Po končanju del, ki se izvajajo pod prometom, se mora tehnični pregled začeti čimprej oziroma najpozneje v 60 dneh.
(pridobitev dovoljenja za začetek obratovanja stabilnih naprav)
(1) Stabilne naprave v Republiki Sloveniji se vključijo v obratovanje na podlagi dovoljenja za začetek obratovanja, ki ga izda varnostni organ.
(2) Dovoljenje za začetek obratovanja se izda za stabilne naprave, ki so načrtovane, projektirane, zgrajene in vgrajene tako, da ob vključitvi v železniški sistem izpolnjujejo predpisane bistvene zahteve.
(3) Za primere obnove ali nadgradnje stabilnih naprav mora prosilec varnostnemu organu pred začetkom projektiranja poslati opis projekta z dokumentacijo (projektna naloga ali idejna zasnova). Varnostni organ prosilca najpozneje v enem mesecu po prejemu vloge obvesti, da je vloga popolna oziroma zahteva dopolnitev vloge z razumnim rokom za dopolnitev. Varnostni organ mora odločitev o vlogi iz tega odstavka sprejeti najpozneje v štirih mesecih od prejema popolne vloge. Varnostni organ odloči, ali je potrebno novo dovoljenje za začetek obratovanja, pri čemer upošteva naslednja merila:
– ali predvidena dela lahko škodljivo vplivajo na splošno varnost podsistema;
– ali to zahtevajo ustrezne TSI;
– ali je to določeno v nacionalnem izvedbenem načrtu;
– ali se spremeni vrednost parametrov, na podlagi katerih je bilo dovoljenje že odobreno.
(4) Pri sprejemu odločitve iz prejšnjega odstavka o potrebnosti novega dovoljenja za obratovanje za projekte ERTMS ob progi varnostni organ sodeluje z ERA v skladu s 55. členom tega zakona.
(5) V primeru gradnje, obnove, nadgradnje ali odstranitve obstoječih podsistemov, za katere je treba pridobiti gradbeno dovoljenje v skladu s predpisi o graditvi objektov, mora biti k projektni dokumentaciji zaradi zagotavljanja interoperabilnosti in varnosti železniškega prometa priloženo tudi mnenje varnostnega organa. Varnostni organ izda mnenje k projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja na podlagi vmesne izjave o verifikaciji (VIV) za fazo projektiranja v 30 dneh od popolne vloge. Če iz odločitve varnostnega organa izhaja, da je potrebno novo dovoljenje za začetek obratovanja, prosilec v vlogi varnostnemu organu posreduje izdano uporabno dovoljenje in dokumente iz osmega odstavka tega člena.
(6) Dela na podsistemu ali njegovem delu se v postopku vzdrževalnih del v javno korist, če je treba pridobiti novo dovoljenje za pričetek obratovanja, lahko pričnejo izvajati na podlagi pravnomočnega sklepa o pričetku dela, ki ga varnostni organ izda na podlagi vmesnega potrdila o verifikaciji za fazo projektiranja ter dokazila, s katerega mora biti razvidno, da se bodo predvidena dela izvajala znotraj železniškega območja.
(7) V primeru, če novo dovoljenje za pričetek obratovanja v postopku vzdrževalnih del v javno korist ni potrebno, se gradbena dela lahko pričnejo izvajati nemudoma, pri čemer morata upravljavec in organ za vodenje investicij poskrbeti za varno vključitev podsistema ali dela podsistema po končanih delih po postopkih, predpisanih v SVU.
(8) Prosilec mora k vlogi za izdajo dovoljenja za začetek obratovanja stabilnih naprav predložiti naslednjo dokumentacijo, ki vključuje dokazila o:
a) izjavah o verifikaciji podsistemov;
b) tehnični združljivosti podsistemov s sistemom, v katerega bodo vključeni, vzpostavljenih na podlagi ustreznih TSI, nacionalnih predpisov in registrov;
c) varni vključitvi podsistemov, izhajajoč iz ustreznih TSI, nacionalnih predpisov in skupnih varnostnih metod;
č) pozitivni odločitvi ERA, če gre za podsisteme vodenja-upravljanja in signalizacije ob progi, ki so opremljeni z evropskim sistemom vodenja vlakov (European Train Control System, v nadaljnjem besedilu: ETCS) oziroma globalnim mobilnim radijskim komunikacijskim sistemom za železnice (Global System for Mobile Communications railway, v nadaljnjem besedilu: GSM-R), ali dokazila o upoštevanju rezultata postopka organa za ocenjevanje skladnosti, če se po zadevni pozitivni odločitvi spremeni osnutek razpisnih zahtev ali opis načrtovanih tehničnih rešitev.
(9) Varnostni organ izda podrobna navodila o tem, kako pridobiti dovoljenje za začetek obratovanja stabilnih naprav. V teh navodilih, ki so prosilcem brezplačno dostopna na spletni strani varnostnega organa, se navedejo vse zahteve in potrebna dokumentacija za izdajo dovoljenja za začetek obratovanja.
(10) Varnostni organ sprejme odločitev o izdaji ali zavrnitvi dovoljenja za začetek obratovanja najpozneje v štirih mesecih od prejema popolne vloge.
(11) Če varnostni organ iz priložene dokumentacije ne more v celoti ugotoviti, ali so izvedena dela v skladu z zahtevami varnosti oziroma interoperabilnosti železniškega prometa in je zato potrebno dodatno preverjanje izvedenih del, lahko varnostni organ z odločbo zahteva poskusno obratovanje podsistema za največ šest mesecev, ki se lahko podaljša še za največ šest mesecev.
(12) Zoper odločbo varnostnega organa o zavrnitvi vloge za dovoljenje za začetek obratovanja stabilnih naprav je dovoljena pritožba na ministrstvo v enem mesecu od dneva prejema odločbe. Kadar varnostni organ z odločbo zavrne izdajo dovoljenja za začetek obratovanja, je rok za ponovno proučitev, morebitno spremembo odločitve oziroma posredovanje pritožbe ministrstvu dva meseca.
(vzdrževanje stabilnih naprav)
(1) Stabilne naprave je treba redno vzdrževati in občasno pregledati tako, da brezhibno delujejo in zagotavljajo varnost železniškega prometa.
(2) Vzdrževanje stabilnih naprav obsega dela, ki ohranjajo normalno obratovalno sposobnost in zagotavljajo prometno varnost. V vzdrževanje spadajo tudi zamenjave v okviru vzdrževanja, nadzor nad stabilnimi napravami, zagotovitev vzpostavitve prevoznosti prog ob naravnih in drugih nesrečah, vodenje registrov in evidenc ter izvajanje meritev posameznih parametrov ali delov sistema.
(3) Zamenjave v okviru vzdrževanja se izvajajo na podlagi obstoječe tehnične dokumentacije ali projektne dokumentacije ali njihovih dopolnitev in za njih ni potrebno novo dovoljenje za začetek obratovanja.
Vrste signalov, njihov pomen, osvetlitev, obliko, barvo, najmanjšo vidno razdaljo, mesto za vgraditev ali postavitev predpiše minister.
(harmonizirano izvajanje ERTMS)
(1) Odločitev o odobritvi podsistema vodenje-upravljanje in signalizacija ob progi, ki je opremljen z ETCS oziroma GSM-R, s katero se ugotovi, da so načrtovane tehnične rešitve v celoti skladne z ustreznimi TSI, izda ERA pred povabilom k oddaji ponudb. Odločitev o odobritvi ERA je veljavna tudi v Republiki Sloveniji.
(2) Prosilec vloži zahtevo za odobritev na ERA. Vlogi v zvezi s posameznimi projekti ERTMS ali za skupek projektov, progo, skupino prog ali omrežje se priloži dokumentacija, ki vključuje:
a) osnutek razpisnih zahtev ali opis načrtovanih tehničnih rešitev;
b) pravila in pogoje, potrebne za tehnično in operativno združljivost podsistema z vozili, ki naj bi obratovala v zadevnem omrežju;
c) morebitna dokazila o skladnosti načrtovanih tehničnih rešitev z ustreznimi TSI;
č) morebitne druge zadevne dokumente (npr. mnenje nacionalnega varnostnega organa, izjava o verifikaciji, potrdilo o skladnosti).
(3) Vloga in informacije o vseh vlogah iz prejšnjega odstavka, poteku zadevnih postopkov in njihovem izidu, zahtevah in odločitvah komisije za pritožbe se predložijo prek enotne vstopne točke.
(4) Varnostni organ izda mnenje o zahtevi za odobritev podsistema vodenja-upravljanja in signalizacije ob progi, ki je opremljen z ETCS oziroma GSM-R, na zahtevo prosilca pred odločitvijo ERA ali po vložitvi zahteve na ERA na njeno zahtevo.
(5) Prosilec mora, če se spremeni osnutek razpisnih zahtev ali opis načrtovanih tehničnih rešitev podsistema po njegovi odobritvi s strani ERA, nemudoma obvestiti ERA in varnostni organ prek enotne vstopne točke.
(dajanje mobilnih podsistemov na trg)
Mobilni podsistemi se lahko dajo na trg, če so načrtovani, zgrajeni in vgrajeni tako, da izpolnjujejo bistvene zahteve in imajo ustrezno izjavo o verifikaciji podsistema.
(dovoljenje za dajanje tirnega vozila na trg)
(1) Tirno vozilo se lahko da na trg v Republiki Sloveniji na podlagi dovoljenja za dajanje na trg, ki ga izda ERA ali varnostni organ v skladu s tem zakonom.
(2) V vlogi za dovoljenje za dajanje tirnega vozila na trg prosilec navede področje uporabe tirnega vozila. K vlogi mora prosilec priložiti dokazilo, da je bila preverjena tehnična združljivost tirnega vozila in omrežja na zadevnem področju uporabe in dokumentacijo o tirnem vozilu ali tipu tirnega vozila ki vključuje dokazila o:
– dajanju mobilnih podsistemov, iz katerih je sestavljeno tirno vozilo, na trg na podlagi ES-izjave o verifikaciji;
– tehnični združljivosti mobilnih podsistemov iz prejšnje alineje v tirnem vozilu, potrjenih na podlagi ustreznih TSI in nacionalnih predpisov;
– varni vključitvi mobilnih podsistemov iz prve alineje tega odstavka v tirno vozilo, potrjenih na podlagi ustreznih TSI, nacionalnih predpisov in SVM;
– tehnični združljivosti tirnega vozila z omrežjem na področju uporabe tirnega vozila, za katero je dana vloga za dovoljenje, potrjena na podlagi ustreznih TSI, nacionalnih predpisov, registrov infrastrukture in SVM za ocenjevanje tveganja;
– evidenci, v kateri je prikazan dnevnik vzdrževanja za obstoječa tirna vozila, ki že imajo dovoljenje za dajanje na trg.
(3) Vloga za dovoljenje za dajanje tirnega vozila na trg se vloži prek enotne vstopne točke. Prek enotne vstopne točke se izmenjujejo vse informacije o postopkih, sprejetih odločitvah in druge informacije komisije za pritožbe.
(4) Kadar je v postopku za izdajo dovoljenja za dajanje tirnega vozila na trg treba za pridobitev dokazil o tehnični združljivosti tirnega vozila z omrežjem v Republiki Sloveniji iz druge in četrte alineje drugega odstavka tega člena izvesti poskusna obratovanja, izda varnostni organ začasno dovoljenje za uporabo tirnega vozila na omrežju Republike Slovenije za izvedbo poskusnih obratovanj za ugotavljanje združljivosti.
(5) Prejšnji odstavek se uporabi tudi, kadar v postopku za izdajo dovoljenja za dajanje tirnega vozila na trg, v katerem odloča ERA, varnostni organ od ERA prejme vlogo v oceno zaradi preveritve njene popolnosti, ustreznosti in doslednosti glede na četrto alinejo drugega odstavka tega člena oziroma glede na elemente iz prve do tretje alineje istega odstavka glede na ustrezne nacionalne predpise.
(6) Varnostni organ v primerih iz četrtega in petega odstavka tega člena določi obseg in vsebino poskusnega obratovanja. Po prejeti odločbi varnostnega organa ali na podlagi zahteve ERA o poskusnem obratovanju in po posvetovanju z vlagateljem mora upravljavec izvesti vsa odrejena poskusna obratovanja najpozneje v treh mesecih po prejeti zahtevi vlagatelja.
(7) Po opravljenem poskusnem obratovanju varnostni organ posreduje ERA oceno o izpolnjevanju pogojev za dajanje vozila na trg.
(8) Če ERA obvesti varnostni organ, da se ne strinja z njegovo oceno, da vlagatelj ne izpolnjuje zahtev za izdajo dovoljenja za dajanje na trg tirnih vozil, se varnostni organ poskuša z ERA v enem mesecu od prejema obvestila o nestrinjanju dogovoriti o skupni oceni. Če je to potrebno, se lahko varnostni organ skupaj z ERA odloči, da v postopek vključita tudi prosilca. Če se varnostni organ z ERA v tem roku ne dogovori o skupni oceni, lahko varnostni organ v primeru negativne ocene o izpolnjevanju zahtev vlagatelja, začne postopek pred komisijo za pritožbe.
(9) Varnostni organ je pristojen za izdajo dovoljenja za dajanje na trg tirnega vozila le, če vlagatelj, ki v vlogi navede kot območje uporabe samo Republiko Slovenijo in v svoji vlogi izrecno navede, da naj o njegovi vlogi odloči varnostni organ. V tem primeru varnostni organ mora preveriti izpolnjevanje pogojev, kot so določeni v drugem odstavku tega člena.
(10) Varnostni organ mora odločitev o vlogi za izdajo dovoljenja za dajanje na trg tirnega vozila sprejeti najpozneje v štirih mesecih od prejema popolne vloge. Varnostni organ prosilca najpozneje v enem mesecu od prejema vloge obvesti, da je vloga popolna oziroma zahteva dopolnitev vloge v razumnem roku za dopolnitev.
(11) Dovoljenje za dajanje na trg tirnega vozila, ki ga izda varnostni organ v skladu z devetim odstavkom tega člena, lahko po posvetovanju varnostnega organa s pristojnimi nacionalnimi varnostnimi organi drugih držav članic Evropske unije, velja tudi za tirna vozila, ki vozijo do postaj sosednjih držav članic s podobnimi značilnostmi omrežja, če so te postaje blizu državne meje, ne da bi bila potrebna razširitev območja obratovanja. Varnostni organ se lahko posvetuje s pristojnimi nacionalnimi varnostnimi organi drugih držav članic ob obravnavi vsake posamezne vloge, ali pa se v ta namen sklene čezmejni sporazum med varnostnimi organi držav članic.
(12) Varnostni organ izda dovoljenje za dajanje na trg tirnega vozila, kadar se za tirno vozilo uporabi odstopanje od TSI v skladu s 41. členom tega zakona, šele po izvedbi predpisanih postopkov iz navedenega člena zakona.
(13) Varnostni organ je v celoti odgovoren za vsa dovoljenja za dajanje na trg tirnega vozila, ki jih izda.
(14) V dovoljenju za dajanje na trg tirnega vozila, ki ga izda varnostni organ, morajo biti navedeni:
– področje uporabe v Republiki Sloveniji;
– evropska številka tirnega vozila;
– vrednosti parametrov iz TSI in nacionalnih predpisov za preverjanje tehnične združljivosti tirnega vozila s področjem uporabe;
– skladnost tirnega vozila z ustreznimi TSI in sklopi nacionalnih predpisov, povezanih s parametri iz prejšnje alineje in
– pogoji za uporabo tirnega vozila in druge omejitve.
(15) Zoper odločbo varnostnega organa v zvezi z dovoljenjem za dajanje na trg tirnega vozila je dovoljena pritožba na ministrstvo v enem mesecu od prejema odločbe. Kadar je varnostni organ z odločbo zavrnil izdajo dovoljenja za dajanje na trg, je rok za ponovno proučitev, morebitno spremembo odločitve oziroma posredovanje pritožbe ministrstvu, dva meseca.
(16) Zoper odločitev v zvezi z dovoljenjem za dajanje na trg tirnega vozila ERA se lahko vloži pritožba na komisijo za pritožbe.
(17) V primeru obnove ali nadgradnje obstoječih tirnih vozil, ki že imajo dovoljenje za dajanje vozil na trg, je potrebno novo dovoljenje, če:
– se spremenijo vrednosti parametrov iz tretje alineje štirinajstega odstavka tega člena, ki so zunaj razpona sprejemljivih parametrov, kot so opredeljeni v TSI;
– lahko predvidena dela škodljivo vplivajo na splošno varnost zadevnega tirnega vozila ali
– to zahtevajo ustrezne TSI.
Prosilec mora varnostnemu organu predložiti dokumentacijo iz drugega odstavka tega člena, ki se nanaša na obnovo ali nadgradnjo tirnega vozila. Varnostni organ v primeru izpolnjevanja vseh predpisanih pogojev izda dovoljenje.
(18) Kadar želi prosilec razširiti področje uporabe tirnega vozila, ki že ima dovoljenje za dajanje na trg na delu omrežja Republike Slovenije, ki ga je izdal varnostni organ, mora predložiti varnostnemu organu dokumentacijo iz drugega odstavka tega člena, ki se nanaša na razširjeno področje uporabe. Varnostni organ v primeru izpolnjevanja vseh predpisanih pogojev izda dovoljenje, ki obsega razširjeno področje uporabe.
(19) Varnostni organ z ERA zaradi izvajanja nalog iz prejšnjega člena, sklene dogovore o sodelovanju v skladu s 76. členom Uredbe 2016/796/EU. Dogovori o sodelovanju se lahko sklenejo z več nacionalnimi varnostnimi organi držav članic Evropske unije in lahko vključujejo tudi specifično ureditev sodelovanja v primeru omrežij, za katera je zaradi zemljepisnih ali zgodovinskih razlogov potrebno določeno strokovno znanje, da bi zmanjšali upravna bremena in stroške za prosilca. Z dogovori o sodelovanju se določijo podroben opis nalog in pogojev za rezultate, roki za izvršitev nalog ter porazdelitev pristojbin, ki jih plača prosilec.
(registracija tirnih vozil z dovoljenjem za dajanje na trg)
(1) Tirno vozilo, ki ima dovoljenje za dajanje na trg, se pred prvo uporabo na zahtevo imetnika registrira v registru vozil.
(2) Tirno vozilo, katerega področje uporabe je omejeno na območje Republike Slovenije, se registrira v Republiki Sloveniji.
(3) Tirno vozilo, katerega področje uporabe obsega poleg Republike Slovenije tudi območje drugih držav članic Evropske unije, se registrira v Republiki Sloveniji, če to zahteva imetnik tirnega vozila.
(preverjanja dovoljenih vozil pred uporabo)
(1) Preden začne prevoznik uporabljati tirno vozilo, ki ima dovoljenje za dajanje na trg z območjem uporabe v Republiki Slovenije, mora preveriti:
– da ima tirno vozilo dovoljenje za dajanje na trg in je registrirano v skladu s tem zakonom;
– da je tirno vozilo v skladu s progo; preveritev se opravi na podlagi registra infrastrukture, ustreznih TSI ali drugih ustreznih informacij, ki jih upravljavec zagotovi brezplačno in v razumnem roku, če takšen register ne obstaja ali ni popoln;
– da se tirno vozilo ustrezno uvrsti v vlak, v katerem naj bi obratovalo, pri čemer se upošteva SVU in TSI vodenje in upravljanje prometa.
(2) Za izvedbo preverjanja v skladu s prejšnjim odstavkom, lahko prevoznik izvede poskusna obratovanja v sodelovanju z upravljavcem. Upravljavec si mora po posvetovanju s prosilcem prizadevati, da se vsa poskusna obratovanja izvedejo v treh mesecih po prejemu zahteve prosilca.
(dovoljenje za tip tirnega vozila)
(1) Za izdajo dovoljenja za tip tirnega vozila se smiselno uporablja 57. člen tega zakona, če ni v tem členu drugače določeno.
(2) Če varnostni organ izda dovoljenje za dajanje na trg tirnega vozila v skladu z devetim odstavkom 57. člena tega zakona, hkrati izda na zahtevo prosilca tudi dovoljenje za tip tirnega vozila za isto območje uporabe.
(3) Če se spremenijo določbe TSI ali nacionalnih predpisov, na podlagi katerih je bilo izdano dovoljenje za tip tirnega vozila, spremenjeni TSI ali nacionalni predpis določi, ali je treba izdano dovoljenje za tip tirnih vozil obnoviti, ali pa ostane v veljavi. Če je treba dovoljenje obnoviti, se preverjanja, ki jih opravi varnostni organ v skladu s 57. členom tega zakona omejijo samo na spremenjene predpise.
(4) Prosilec izda izjavo o skladnosti tipa tirnega vozila, kot je določena z izvedbenim aktom Evropske komisije, sprejetim na podlagi četrtega odstavka 24. člena Direktive 2016/797/EU v skladu s postopkom verifikacije iz ustrezne TSI ali postopki za ugotavljanje skladnosti, kakor so opredeljeni v modulih B+D, B+F in H1 iz Sklepa št. 768/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o skupnem okviru za trženje proizvodov in razveljavitvi Sklepa Sveta 93/465/EGS (UL L št. 218 z dne 13. 8. 2008, str. 82), kadar se TSI ne uporabljajo ali v skladu z izvedbenimi akti, ki jih sprejme Evropska komisija na podlagi šestega odstavka 24. člena Direktive 2016/797/EU.
(5) Dovoljenje za tip tirnega vozila se registrira v Evropskem registru dovoljenih tipov vozil iz 48. člena Direktive 2016/797/EU (v nadaljnjem besedilu: Evropski register dovoljenih tipov vozil).
(skladnost tirnih vozil z dovoljenim tipom tirnega vozila)
(1) Za tirno vozilo ali serijo tirnih vozil, ki je skladna z dovoljenim tipom tirnega vozila, se izda dovoljenje za dajanje na trg brez dodatnih preverjanj v skladu s 57. členom tega zakona na podlagi izjave o skladnosti s tipom tirnega vozila, ki jo predloži prosilec.
(2) Dovoljenja za dajanje tirnega vozila na trg, izdana na podlagi prejšnjega odstavka ostanejo v veljavi tudi, če je potrebna obnovitev dovoljenja za tip tirnega vozila zaradi spremembe predpisov v skladu s tretjim odstavkom prejšnjega člena.
(neizpolnjevanje bistvenih zahtev pri tirnih vozilih ali tipih tirnih vozil)
(1) Prevoznik, ki med obratovanjem ugotovi, da tirno vozilo, ki ga uporablja, ne izpolnjuje ene od bistvenih zahtev, mora sprejeti potrebne popravljalne ukrepe, da bo tirno vozilo izpolnjevalo zahteve glede skladnosti. O sprejetih ukrepih prevoznik obvesti ERA in varnostne organe držav članic, kjer ima tirno vozilo dovoljenje za dajanje na trg. V obvestilu prevoznik tudi navede, ali ima dokaz, da tirno vozilo ni izpolnjevalo bistvenih zahtev že v času, ko je bilo izdano dovoljenje za dajanje na trg.
(2) Kadar varnostni organ v postopku izvajanja nadzora v skladu z 18. členom tega zakona ugotovi, da tirno vozilo ali tip tirnega vozila, ki ima dovoljenje za dajanje na trg, ob uporabi, skladni z namenom, ne izpolnjuje ene od bistvenih zahtev, mora o ugotovitvi obvestiti prevoznika, ki uporablja tirno vozilo ali tip vozila, in mu odrediti sprejem potrebnih popravljalnih ukrepov, da bo tirno vozilo izpolnjevalo bistvene zahteve. Varnostni organ o svojem obvestilu in odrejenih ukrepih prevozniku obvesti ERA in varnostne organe držav članic, v katerih je veljavno dovoljenje za dajanje na trg oziroma v katerih je postopek za izdajo dovoljenja v teku.
(3) Varnostni organ lahko, če sprejeti popravljalni ukrepi prevoznika iz prvega in drugega odstavka tega člena, ne zagotovijo skladnosti z bistvenimi zahtevami, neskladnost pa pomeni resno varnostno tveganje, uporabi začasne varnostne ukrepe iz osmega in devetega odstavka 18. člena tega zakona. Varnostni organ lahko istočasno tudi začasno prekliče dovoljenja za tip vozila.
(4) Varnostni organ lahko v primerih iz prejšnjega odstavka, če je izdal dovoljenje za dajanje na trg tirnega vozila, po pregledu učinkovitosti sprejetih ukrepov za odpravo resnega varnostnega tveganja, razveljavi ali spremeni dovoljenje za dajanje na trg, če ugotovi, da tirno vozilo ali tip tirnega vozila ne izpolnjuje bistvenih zahtev. Odločbo vroči imetniku dovoljenja za dajanje na trg oziroma imetniku dovoljenja za tip tirnega vozila, o izdaji odločbe pa obvesti tudi ERA. Zoper odločbo varnostnega organa o odvzemu ali spremembi dovoljenja za dajanje na trg je dovoljena pritožba na ministrstvo v enem mesecu. Pritožba zadrži izvršitev odločbe. Rok za ponovno preučitev, morebitno spremembo odločitve oziroma posredovanje pritožbe ministrstvu, je dva meseca. Zoper odločbo ministrstva, s katero je odločeno o pritožbi, je dopusten upravni spor. Rok za vložitev tožbe v upravnem sporu je dva meseca.
(5) Če ERA obvesti varnostni organ, da se ne strinja z odločitvijo varnostnega organa o omejitvi ali razveljavitvi dovoljenja za dajanje na trg, lahko varnostni organ začne postopek pred komisijo za pritožbe. Če komisija za pritožbe odloči, da se dovoljenje za dajanje na trg ne sme omejiti ali razveljaviti, mora varnostni organ odpraviti odločbo o izrečenem začasnem varnostnem ukrepu iz četrtega odstavka tega člena.
(6) Odločba varnostnega organa o omejitvi ali razveljavitvi dovoljenja za dajanje na trg tirnega vozila ali tipa tirnih vozil se vpiše v register tirnih vozil oziroma v Evropski register dovoljenih tipov vozil. Varnostni organ mora o dokončni odločbi obvestiti tudi druge prevoznike, ki uporabljajo tirna vozila istega tipa, na katerega se nanaša odločba. Prevoznik mora po prejemu obvestila o omejitvi dovoljenja za dajanje na trg tirnega vozila ali tipa tirnega vozila preveriti, ali vozilo, ki ga ima v uporabi morda ne izpolnjuje bistvenih zahtev, sicer mora ravnati v skladu s prvim odstavkom tega člena.
(7) Tirno vozilo, za katero je bilo razveljavljeno dovoljenje za dajanje na trg se sme uporabiti šele po pridobitvi novega dovoljenja v skladu s tem zakonom. Tirna vozila, za katera je bilo razveljavljeno dovoljenje za dajanje na trg tipa vozil, se morajo s trga umakniti in se smejo dati na trg šele po pridobitvi novega dovoljenja za dajanje na trg tipa vozil v skladu s tem zakonom.
(8) Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi, če tirno vozilo ne izpolnjuje bistvenih zahtev samo na delu področja uporabe vozila.
5. Organi za ugotavljanje skladnosti in ocenjevalni organ
(organi za ugotavljanje skladnosti)
(1) Ugotavljanje skladnosti komponent interoperabilnosti ali primernosti za uporabo in izvedbo postopka verifikacije podsistemov ali delov podsistemov izvajajo priglašeni oziroma imenovani organi.
(2) Priglašeni organ je pravna oseba, ki je pooblaščena za ocenjevanje skladnosti komponent interoperabilnosti ali primernosti za uporabo in izvedbo postopka verifikacije podsistemov ali delov podsistemov v skladu s TSI.
(3) Imenovani organ je pravna oseba, ki je pooblaščena za izvedbo postopka verifikacije podsistemov ali delov podsistemov v skladu z nacionalnimi predpisi.
(4) Priglašeni in imenovani organ iz drugega in tretjega odstavka tega člena določi minister, če izpolnjuje pogoje, določene v predpisu iz sedmega odstavka tega člena in je njegovo usposobljenost preveril varnostni organ ter o tem obvestil ministrstvo, pristojno za trg. Varnostni organ glede pogojev in postopka preverjanja poleg podzakonskega akta iz sedmega odstavka tega člena, smiselno uporablja določbe zakona, ki urejajo tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti.
(5) Ministrstvo, pristojno za trg, na podlagi odločbe ministra iz prejšnjega odstavka obvesti Evropsko komisijo in države članice Evropske unije o priglašenih organih, ki so v Republiki Sloveniji pooblaščeni za izvajanje postopka za ocenjevanje skladnosti komponent interoperabilnosti ali njihove primernosti za uporabo v skladu z 47. členom tega zakona in postopka verifikacije v skladu z 48. členom tega zakona, pri čemer navede tudi področje pristojnosti in identifikacijsko številko vsakega priglašenega organa, predhodno pridobljeno od Evropske komisije. Smiselno enak postopek se uporablja, če organ ne izpolnjuje več pogojev za imenovanje. Ministrstvo pristojno za trg mora obvestiti Evropsko komisijo in druge države članice o imenovanih organih in postopkih za ocenjevanje, priglasitev in nadzor organov za ocenjevanje skladnosti in o kakršnih koli spremembah teh postopkov, ki veljajo v Republiki Sloveniji.
(6) Priglašeni oziroma imenovani organ lahko izvaja naloge, za katere je pooblaščen po tem zakonu, sam ali s soglasjem naročnika prek svojih odvisnih družb ali podizvajalcev, ki morajo izpolnjevati pogoje, določene v podzakonskem predpisu iz sedmega odstavka tega člena. Te odvisne družbe ali podizvajalci naloge izvršijo v imenu priglašenega oziroma imenovanega organa in na njegovo odgovornost. Priglašeni organi morajo hraniti dokumente povezane z ocenjevanjem kvalifikacij podizvajalca ali odvisne družbe ter delom, ki ga ti opravijo v skladu z ustrezno TSI.
(7) Minister predpiše natančnejše pogoje, ki jih morajo izpolnjevati priglašeni in imenovani organi, podrobnejši postopek priglasitve in spremembe priglasitve.
(obveznosti priglašenega organa)
(1) Priglašeni organ izvaja ocenjevanje skladnosti v skladu s postopki ocenjevanja skladnosti iz ustrezne TSI.
(2) Ocenjevanje skladnosti se izvaja tako, da se prepreči nepotrebna obremenitev gospodarskih subjektov. Priglašeni organ pri izvajanju svojih dejavnosti oceni, ali je proizvod v skladu s tem zakonom, pri čemer mora upoštevati velikost gospodarskega subjekta, gospodarski sektor, v katerem posluje, njegovo strukturo, stopnjo zahtevnosti zadevne tehnologije proizvoda ter masovno ali serijsko naravo proizvodnega postopka.
(3) Priglašeni organ mora, kadar ugotovi, da proizvajalec ni izpolnil zahtev, določenih v ustrezni TSI ali harmoniziranih standardih ali tehničnih specifikacijah, od njega zahtevati, da sprejme ustrezne popravljalne ukrepe. V tem primeru proizvajalcu ne sme izdati potrdila o skladnosti.
(4) Priglašeni organ mora, kadar pri nadzoru skladnosti po izdaji potrdila ugotovi, da proizvod ni več skladen z ustrezno TSI ali harmoniziranimi standardi ali tehničnimi specifikacijami, od proizvajalca zahtevati, da sprejme ustrezne popravljalne ukrepe. Priglašeni organ lahko v tem primeru proizvajalcu začasno prekliče ali odvzame potrdilo o skladnosti.
(5) Kadar v primerih iz tretjega in četrtega odstavka tega člena, popravljalni ukrepi niso sprejeti ali sprejeti ukrepi nimajo zahtevanega učinka, mora priglašeni organ proizvajalcu omejiti, začasno preklicati ali odvzeti potrdila o skladnosti, povezana z neizpolnjevanjem zahtev TSI, harmoniziranih standardov ali tehničnih specifikacij.
(6) Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za obveznosti imenovanega organa, pri čemer se te obveznosti nanašajo na ocenjevanje skladnosti z nacionalnimi predpisi.
(obveznosti priglašenih organov o zagotavljanju informacij)
(1) Priglašeni organi morajo priglasitveni organ iz petega odstavka 63. člena tega zakona obvestiti o:
a) vsaki zavrnitvi, omejitvi, začasnem preklicu ali odvzemu potrdila o skladnosti;
b) vseh okoliščinah, ki vplivajo na področje uporabe in pogoje priglasitve;
c) vsaki zahtevi po informacijah, ki so jo prejeli od organov za nadzor trga v zvezi z dejavnostmi ocenjevanja skladnosti;
č) dejavnostih ocenjevanja skladnosti, izvedenih v okviru njihove priglasitve, in o kakršnih koli drugih izvedenih dejavnostih, vključno s čezmejnimi dejavnostmi in sklepanjem pogodb s podizvajalci, če se od njih to zahteva.
(2) Priglašeni organi morajo informacijo iz točke a) prejšnjega odstavka posredovati tudi varnostnemu organu.
(3) Priglašeni organi morajo posredovati drugim priglašenim organom, ki izvajajo podobne dejavnosti ocenjevanja skladnosti za enake proizvode, informacije o negativnih rezultatih ocenjevanja skladnosti. V primeru pozitivnih rezultatov ocenjevanja skladnosti pa posredujejo informacije le na zahtevo.
(4) Priglašeni organi morajo ERA posredovati potrdila o ES verifikaciji podsistemov, potrdila ES o skladnosti komponent interoperabilnosti in potrdila ES o primernosti komponent interoperabilnosti za uporabo.
(5) Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za imenovane organe.
(1) Ocenjevalni organ je:
– varnostni organ za primere, določene v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 402/2013 z dne 30. aprila 2013 o skupni varnostni metodi za ovrednotenje in oceno tveganja ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 352/2009 (UL L št. 121 z dne 3. 5. 2013, str. 8; v nadaljnjem besedilu: Uredba 402/2013/EU), oziroma
– drug organ, ki ga varnostni organ prizna kot ocenjevalni organ ob predhodnem preverjanju izpolnjevanja pogojev iz Priloge II Uredbe 402/2013/EU in za primere iz točk b), c) in d) prvega odstavka 9. člena Uredbe 402/2013/EU.
(2) Ocenjevalni organ na podlagi dokazil preveri ali železniški sistem izpolnjuje varnostne zahteve in o tem izdela poročilo o oceni tveganja.
(3) Postopki in načela upravljanja s tveganji, neodvisnega ocenjevanja in merila, ki jih morajo izpolnjevati ocenjevalni organi, so določeni v Uredbi 402/2013/EU.
6. Registri
(sistem številčenja tirnih vozil)
(1) Varnostni organ ob registraciji tirnega vozila v skladu z 58. členom tega zakona, vsakemu tirnemu vozilu dodeli evropsko številko tirnega vozila (European vehicle number, v nadaljnjem besedilu: EVN). EVN se vsakemu tirnemu vozilu dodeli le enkrat, razen če je v skupnih specifikacijah iz četrtega odstavka tega člena določeno drugače.
(2) Vsako tirno vozilo se označi z dodeljeno EVN oziroma drugo oznako, ki mu je dodeljena.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko varnostni organ v primeru tirnih vozil, ki obratujejo ali nameravajo obratovati iz države ali v državo, ki ni članica Evropske unije in ima tirno širino, drugačno od glavnega omrežja znotraj Evropske unije, določi drugo jasno prepoznavno številko na podlagi drugačnega sistema označevanja.
(4) Specifikacije EVN se določijo v skladu s skupnimi specifikacijami, ki jih sprejme Evropska komisija na podlagi drugega odstavka 47. člena Direktive 2016/797/EU.
(1) Varnostni organ vodi nacionalni register tirnih vozil Republike Slovenije do vzpostavitve Evropskega registra vozil. V register tirnih vozil se vpišejo tirna vozila, za katera je varnostni organ izdal EVN v skladu s prejšnjim členom.
(2) Register tirnih vozil mora biti sestavljen na podlagi skupnih specifikacij, ki jih sprejme Evropska komisija na podlagi drugega odstavka 47. člena Direktive 2016/797/EU in mora vsebovati vsaj naslednje podatke:
– podatke o EVN;
– podatke o ES-izjavi o verifikaciji;
– podatke o izdajatelju ES-izjave o verifikaciji;
– podatke o tipu tirnega vozila s sklicevanjem na Evropski register dovoljenih tipov tirnih vozil;
– podatke o lastniku in imetniku tirnega vozila;
– podatke o omejitvah glede načina uporabe tirnega vozila;
– podatke o subjektu, zadolženem za vzdrževanje tirnega vozila;
– druge podatke, ki jih določajo skupne specifikacije.
(3) Imetnik tirnega vozila mora varnostnemu organu nemudoma sporočiti vsako spremembo podatkov iz registra tirnih vozil, uničenje tirnega vozila ali svojo odločitev, da tirnega vozila ne bo več registriral.
(4) Podatki iz registra tirnih vozil morajo biti dostopni preiskovalnemu organu, regulatornemu organu, ERA, prevoznikom, upravljavcu in vsem drugim osebam, ki so navedene v registru ali so upravičene vložiti vlogo za registracijo tirnega vozila.
(5) Register tirnih vozil mora biti ažuriran na način, določen s skupno specifikacijo iz drugega odstavka tega člena. Dokler nacionalni registri tirnih vozil držav članic Evropske unije niso povezani, varnostni organ ažurira register s tistimi podatki, ki jih je v svoj register vnesla druga država članica in zadevajo Republiko Slovenijo.
(6) Varnostni organ za vozila, ki prvič pridobijo dovoljenje v tretji državi in se uporabljajo v Republiki Sloveniji, v registru tirnih vozil vodi naslednje podatke o vozilu:
– podatek o imetniku tirnega vozila;
– podatek o subjektu, zadolženem za njegovo vzdrževanje;
– podatek o omejitvah uporabe tirnega vozila.
(7) Varnostni organ skrbi, da je register tirnih vozil povezan z Evropskim registrom dovoljenih tipov tirnih vozil v skladu s skupno specifikacijo, ki jo sprejme Evropska komisija na podlagi drugega odstavka 48. člena Direktive 2016/797/EU.
(register železniške infrastrukture)
(1) Železniška infrastruktura mora biti vpisana v register. Register železniške infrastrukture vodi upravljavec.
(2) V registru železniške infrastrukture so navedene vrednosti parametrov vsakega podsistema ali dela podsistema, določene v veljavnih TSI. Vrednosti parametrov, navedene v registru železniške infrastrukture, se uporabijo v kombinaciji z vrednostmi parametrov, evidentiranimi v dovoljenju za dajanje vozila na trg, za preverjanje tehnične združljivosti vozila in omrežja. V registru železniške infrastrukture se določijo pogoji za uporabo fiksnih naprav in druge omejitve za njihovo delovanje.
(3) Register železniške infrastrukture mora biti objavljen in ažuriran na način, določen s skupnimi specifikacijami, ki jih sprejme Evropska komisija na podlagi petega odstavka 49. člena Direktive 2016/797/EU.
IV. OSEBJE, KI OPRAVLJA VARNOSTNO KRITIČNE NALOGE
To poglavje ne velja za:
– omrežja, ki so funkcionalno ločena od ostalega železniškega sistema in so predvidena samo za opravljanje lokalnega, mestnega in primestnega potniškega prometa;
– zasebno železniško infrastrukturo, ki jo uporablja izključno njen lastnik za lastne prevoze blaga;
– dele prog, ki so začasno zaprti za običajni promet zaradi vzdrževalnih ali obnovitvenih del ali del pri nadgradnji železniškega sistema.
1. Strokovna usposobljenost
(strokovna usposobljenost strojevodij)
(1) Strojevodja mora biti strokovno usposobljen, imeti veljavno dovoljenje za strojevodje in veljavno spričevalo.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek strojevodji ni treba imeti veljavnega spričevala za določen del železniške infrastrukture, če je z njim na vožnji strojevodja spremljevalec, ki ima veljavno spričevalo za zadevno infrastrukturo.
(3) Natančnejše pogoje, pod katerimi strojevodji ni treba imeti veljavnega spričevala za določen del železniške infrastrukture iz prejšnjega odstavka, določi minister s predpisom iz trinajstega odstavka 72. člena tega zakona.
(4) Delodajalec mora v svojem SVU izdelati in kontinuirano izvajati postopke stalnega ohranjanja usposobljenosti strojevodij.
(dovoljenje za strojevodjo)
(1) Dovoljenje za strojevodjo je dokument, ki ga izda varnostni organ v slovenskem jeziku, katerega lastnik je strojevodja.
(2) Dovoljenja za strojevodjo, izdana v drugih državah članicah Evropske unije veljajo tudi v Republiki Sloveniji.
(3) Dokazila strojevodij, ki delujejo izključno v mejnih območjih Republike Slovenije in iz držav, ki niso članice Evropske unije, se priznavajo v skladu z dvostranskimi dogovori z zadevno državo.
(4) Dovoljenje za strojevodjo se prosilcu izda, če izpolnjuje starostne ter izobrazbene pogoje in splošno poklicno usposobljenost iz predpisa iz trinajstega odstavka tega člena ter zdravstvene pogoje iz predpisa iz štirinajstega odstavka tega člena.
(5) Vloge za pridobitev dovoljenja za strojevodjo vloži prosilec oziroma njegov pooblaščenec.
(6) Vloge za pridobitev dovoljenja za strojevodjo, vložene pri varnostnem organu, se lahko nanašajo na izdajo novega dovoljenja, posodobitev podatkov v dovoljenju, obnovitev ali izdajo dvojnika dovoljenja.
(7) Varnostni organ izda dovoljenje za strojevodjo najpozneje v enem mesecu od prejema popolne vloge.
(8) Dovoljenje za strojevodjo velja deset let, če so izpolnjeni vsi pogoji za njegovo veljavnost. Delodajalec mora obvestiti varnostni organ, če strojevodja preneha delati zanj. V tem primeru dovoljenje za strojevodjo ostane veljavno, dokler strojevodja izpolnjuje zdravstvene pogoje.
(9) Za ohranitev veljavnosti dovoljenja za strojevodjo mora strojevodja opravljati preverjanja izpolnjevanja zdravstvenih pogojev.
(10) Če imetnik dovoljenja za strojevodjo ne izpolnjuje katerega od zahtevanih pogojev, varnostni organ takšno dovoljenje začasno prekliče in določi rok za izpolnitev pogojev, če je možna izpolnitev pogojev. V drugih primerih neizpolnjevanja pogojev varnostni organ dovoljenje za strojevodjo odvzame.
(11) Varnostni organ vodi register dovoljenj strojevodij, ki jih je izdal, vključno z osebnimi podatki strojevodij (ime in priimek, strokovna usposobljenosti, zdravstvena sposobnost, rojstni datum ter stalno ali začasno prebivališče). Register se vodi v skladu z Odločbo Komisije z dne 29. oktobra 2009 o sprejetju osnovnih parametrov registrov dovoljenj za strojevodje in dopolnilnih spričeval, predvidenih v Direktivi 2007/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 8 z dne 13. 1. 2010, str. 17; v nadaljnjem besedilu: Odločba 2010/17/ES). Strojevodjem se na njihovo zahtevo zagotovi dostop do njihovih podatkov v registru dovoljenj za strojevodjo, ki ga vodi varnostni organ. Podatki se zagotovijo z izdajo izpisa iz registra ali z vpogledom v register.
(12) Delodajalec mora v svojem SVU predpisati zagotavljanje in preverjanje veljavnosti dovoljenj za strojevodje.
(13) Minister določi starostne in izobrazbene pogoje ter splošno poklicno usposobljenost za pridobitev dovoljenja za strojevodjo.
(14) Minister za zdravje v soglasju z ministrom določi posebne zdravstvene pogoje za pridobitev in ohranitev veljavnosti dovoljenja za strojevodjo ter pogoje za izvajalce zdravstvene dejavnosti, ki bodo opravljali preglede strojevodij.
(1) Spričevalo je dokument, iz katerega je razvidna praktična usposobljenost strojevodje za tiste železniške infrastrukture in vozna sredstva, ki so v njih opredeljena.
(2) Spričevalo izda delodajalec. Lastnik spričevala je delodajalec. Strojevodja ima pravico zahtevati, da mu delodajalec izda overjeno kopijo spričevala.
(3) Spričevalo se prosilcu izda, če ima dovoljenje za strojevodjo in izpolnjuje druge pogoje glede strokovne usposobljenosti iz predpisa iz desetega odstavka tega člena.
(4) Delodajalec mora v okviru svojega SVU vzpostaviti postopke za izdajo, posodobitev, začasen preklic ali odvzem spričeval, predpisati zagotavljanje in preverjanje veljavnosti spričeval ter vzpostaviti postopke po katerih se lahko zahteva ponovna obravnava njegove odločitve glede izdaje, posodobitve, začasnega preklica ali odvzema spričevala. Zoper odločitev delodajalca, sprejeti na podlagi zahteve za ponovno obravnavo, je dovoljena pritožba na varnostni organ.
(5) Delodajalec mora posodobiti spričevalo, če je imetnik spričevala pridobil dodatno usposobljenost glede voznih sredstev ali infrastrukture.
(6) Za ohranitev veljavnosti spričevala mora strojevodja opravljati periodična preverjanja strokovnega znanja iz predpisa iz desetega odstavka tega člena.
(7) Spričevalo preneha veljati, ko strojevodja ne opravlja več dela za delodajalca, ki mu je izdal spričevalo. Delodajalec mora takšnemu delavcu izdati overjeno kopijo spričevala in vseh dokumentov, ki dokazujejo njegovo usposabljanje, kvalifikacije, izkušnje in poklicno usposobljenost za strojevodjo. Novi delodajalec mora pri izdaji spričevala strojevodji vse te dokumente upoštevati.
(8) Delodajalec vodi register vseh spričeval strojevodij, ki jih je izdal, vključno z osebnimi podatki (ime in priimek, strokovna usposobljenosti, zdravstvena sposobnost, rojstni datum ter stalno ali začasno prebivališče). Register se vodi v skladu z Odločbo 2010/17/ES. Delodajalec mora register redno posodabljati in varnostnemu organu omogočiti dostop do podatkov iz registra. Prav tako mora delodajalec zagotavljati podatke iz registra drugim pristojnim organom drugih držav članic Evropske unije, če je to potrebno zaradi njihovih čezmejnih dejavnosti.
(9) Strojevodjem se na njihovo zahtevo zagotovi dostop do njihovih podatkov v registru spričeval. Podatki se zagotovijo z izdajo izpisa iz registra ali z vpogledom v register.
(10) Minister določi natančnejše pogoje za izdajo, ohranitev veljavnosti, dopolnjevanja spričevala, način preverjanja veljavnosti spričeval s strani delodajalca in vodenje registra spričeval.
(pooblastilo centrov usposabljanja, centrov preverjanja in ocenjevalcev)
(1) Dejavnost usposabljanja in preverjanja strojevodij izvajajo centri usposabljanja, centri preverjanja in ocenjevalci, ki jih pooblasti varnostni ali drugi pristojni organ iz države članice EU.
(2) Pooblastitev ocenjevalcev, izvajalcev centrov usposabljanja oziroma centrov preverjanja strojevodij v Republiki Sloveniji izvaja varnostni organ.
(3) Če ocenjevalec oziroma center usposabljanja ali preverjanja ne izpolnjuje katerega od zahtevanih pogojev, varnostni organ pooblastilo začasno razveljavi in določi rok, v katerem mora ocenjevalec oziroma center usposabljanja ali preverjanja izpolniti zahtevane pogoje. Če izpolnitev pogojev ni možna, varnostni organ pooblastilo za izvajanje dejavnosti usposabljanja oziroma preverjanja odvzame.
(4) Minister podrobneje določi pogoje za izdajo, podaljšanje, spreminjanje in razveljavitev pooblastil centrom usposabljanja, ocenjevalcem in centrom preverjanja.
(strokovna usposobljenost OVKN, ki ni strojevodja)
(1) OVKN, ki niso strojevodje in so opredeljeni v TSI, morajo izpolnjevati zdravstvene pogoje in biti strokovno usposobljeni za opravljanje nalog v zvezi z varnostjo, kot to določa zadevna TSI.
(2) OVKN, ki niso strojevodje in niso opredeljeni v TSI, morajo izpolnjevati zdravstvene pogoje in biti strokovno usposobljeni za opravljanje nalog v zvezi z varnostjo, kot so opredeljeni v SVU.
2. Nadzor nad strokovno usposobljenostjo OVKN
(nadzor varnostnega organa)
(1) Ko varnostni organ ugotovi, da strojevodja ne izpolnjuje enega ali več od zahtevanih pogojev:
– začasno ali trajno odvzame dovoljenje za strojevodjo, ki ga je izdal, ob upoštevanju vpliva obsega neizpolnjevanja pogojev za dovoljenje na varnost železniškega prometa;
– zahteva dodatne kontrole ali odvzem dovoljenja za strojevodjo od pristojnega organa države članice Evropske unije, ki je izdal zadevno dovoljenje za strojevodjo. Varnostni organ o svoji zahtevi obvesti Evropsko komisijo in druge pristojne organe držav članic Evropske unije. Varnostni organ lahko do prejema odločitve pristojnega organa, kateremu je poslal zahtevo za dodatno kontrolo ali odvzem dovoljenja za strojevodjo, prepove strojevodji vožnjo na območju svoje pristojnosti;
– zahteva dodatne kontrole ali odvzem spričevala od delodajalca, ki je spričevalo izdal. Varnostni organ lahko do prejema odločitve delodajalca strojevodji prepove vožnjo oziroma prepove delo na območju svoje pristojnosti. Varnostni organ o prepovedi obvesti Evropsko komisijo in druge varnostne organe držav članic Evropske unije.
(2) Varnostni organ mora, če OVKN resno ogroža varnost železniškega prometa, sprejeti vse potrebne ukrepe za zagotovitev varnosti, vključno z zahtevo upravljavcu za takojšnjo ustavitev vlaka in prepovedjo strojevodji o vožnji oziroma prepovedjo drugemu OVKN o opravljanju dela na območju svoje pristojnosti do odprave razlogov za izrek prepovedi. Varnostni organ o svoji odločitvi obvesti Evropsko komisijo in druge varnostne organe držav članic Evropske unije.
(3) Če varnostni organ oceni, da odločitev, ki jo je sprejel pristojni organ v drugi državi članici Evropske unije v primerih iz druge in tretje alineje prvega odstavka tega člena ne izpolnjuje ustreznih meril določenih s predpisi Evropske unije, lahko zadevo predloži v obravnavo Evropski komisiji. Varnostni organ lahko v tem primeru ohrani prepoved vožnje strojevodji do zaključka postopka pri Evropski komisiji.
3. Pogoji za opravljanje dela OVKN
(ugotavljanje prisotnosti alkohola ali psihoaktivnih sredstev pri OVKN)
(1) Strojevodja in drugi OVKN pri opravljanju svojega dela ne smejo biti pod vplivom alkohola ali drugih psihoaktivnih sredstev.
(2) Pooblaščeni delavec delodajalca ali inšpektor ali pooblaščena oseba varnostnega organa (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni delavec) lahko OVKN zaradi ugotavljanja, ali ima v organizmu alkohol, odredi ali sam opravi preizkus s sredstvi ali napravami za ugotavljanje alkohola. Če se s preizkusom ugotovi, da ima OVKN v organizmu alkohol, mu pooblaščeni delavec odredi prepoved nadaljnjega opravljanja dela v trajanju, določenem v odločbi.
(3) Pooblaščeni delavec vodi zapisnik o preizkusu z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku, ki ga podpiše tudi OVKN, za katerega je bil odrejen preizkus. Če odkloni podpis, mora pooblaščeni delavec vzrok odklonitve vpisati v zapisnik in OVKN odrediti preizkus z merilnikom alkohola v izdihanem zraku (etilometrom).
(4) OVKN, ki mu je odrejen preizkus z merilnikom alkohola v izdihanem zraku, mora ravnati po odredbi pooblaščenega delavca. Če OVKN preizkus odkloni ali ga ne opravi tako, kakor je predpisal proizvajalec sredstev ali naprav, pooblaščeni delavec to vpiše v zapisnik in odredi prepoved nadaljnjega dela.
(5) Če OVKN oporeka rezultatu preizkusa z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku, pooblaščeni delavec odredi preizkus z merilnikom alkohola v izdihanem zraku. OVKN odpelje s službenim vozilom na preizkus z merilnikom alkohola v izdihanem zraku pooblaščeni delavec, ki je pregled odredil. Stroške prevoza OVKN do kraja, kjer se opravi preizkus z merilnikom alkohola v izdihanem zraku, in stroške preizkusa plača OVKN, če se izkaže, da ima v krvi alkohol. V nasprotnem primeru stroški prevoza in preizkusa bremenijo delodajalca oziroma organ, ki je pregled odredil.
(6) Če pooblaščeni delavec sumi, da je OVKN pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih sredstev, ki zmanjšujejo njegovo sposobnost za varno delo v železniškem prometu, odredi preizkus s posebnimi sredstvi oziroma napravami ali strokovni pregled in mu prepove nadaljnje delo. Stroške prevoza do kraja, kjer se opravi preizkus oziroma strokovni pregled, in stroške pregleda oziroma preizkusa plača OVKN, če se ugotovi, da je pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih sredstev. V nasprotnem primeru stroški prevoza in pregleda bremenijo delodajalca oziroma organ, ki je pregled odredil.
(7) Če zaradi zdravstvenega stanja ali iz objektivnih razlogov ni mogoče opraviti celotnega strokovnega pregleda, mora zdravnik opraviti tisti del pregleda, ki ga je mogoče opraviti, in dati mnenje o znakih vedenjskih motenj, ki kažejo na vpliv mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi.
(8) O strokovnem pregledu mora zdravnik takoj dati pisno mnenje o ugotovitvah, do katerih je prišel na podlagi opravljenega pregleda v zvezi z dejstvi iz prejšnjega odstavka, kri, urin ali druge telesne tekočine pa takoj poslati v najbližjo pooblaščeno strokovno ustanovo oziroma laboratorij, kjer lahko opravijo analizo. Ustanova oziroma laboratorij mora o rezultatih analize najpozneje v treh dneh obvestiti tistega, ki je odredil strokovni pregled.
(dvom o telesni in duševni zmožnosti)
Če pooblaščeni delavec sumi, da OVKN zaradi duševnega stanja ali telesne nezmožnosti oziroma bolezni predstavlja nevarnost v železniškem prometu, mu prepove nadaljnje delo in odredi izredni zdravstveni pregled.
(1) Izmena OVKN ne sme trajati več kot 12 ur, razen ob koncu poletnega računanja časa v skladu s predpisi, ki urejajo računanje časa, ko sme trajati največ 13 ur.
(2) V čas trajanja izmene se štejejo:
a) čas priprave na delo;
b) čas dela;
c) čas prekinitve do največ 2 uri;
č) čas, potreben za dokončanje dela;
d) čas režijskega potovanja.
(3) Prekinitev dela, ki traja več kot dve uri, se ne šteje v trajanje izmene, če je OVKN zagotovljen ustrezen počitek. Če je za posamezno delo s predpisi določena obvezna primopredaja službe, se čas primopredaje delavca, ki prevzema delo, ne šteje v čas trajanja izmene.
(4) Izjemoma lahko delavec podaljša čas opravljanja dela za največ 30 minut tudi po koncu izmene, določene v prvem odstavku tega člena, tudi v primeru, če je to potrebno zaradi zagotovitve urejenega izvajanja železniškega prometa. Podaljšanje časa opravljanja dela v skladu s prejšnjim stavkom se ne šteje v čas trajanja izmene in se ne upošteva pri določanju počitka v skladu z 81. členom tega zakona.
(5) Ob nesreči, resni nesreči ali incidentu v železniškem prometu ali zaradi naravne nesreče se trajanje izmene, določene v prvem odstavku tega člena, lahko podaljša za največ dve uri, če se OVKN čuti zmožnega za opravljanje dela.
(čas vožnje vlečnega vozila in motornih vozil za posebne namene v eni izmeni)
(1) Strojevodja, ki upravlja vlečno vozilo ali motorno vozilo za posebne namene, sme v eni izmeni voziti vlečno vozilo ali motorno vozilo za posebne namene največ 10 ur.
(2) Neprekinjena vožnja sme trajati največ pet ur.
(3) Postanki, krajši od 10 minut, se štejejo v čas trajanja neprekinjene vožnje.
(dnevni počitek med dvema izmenama)
Dnevni počitek OVKN mora med dvema zaporednima izmenama trajati dvojno število ur opravljene izmene, razen v primeru 13 urne izmene iz prvega odstavka 79. člena tega zakona, ko mora počitek trajati 24 ur. Če traja izmena šest ur ali manj, mora trajati počitek med dvema zaporednima izmenama najmanj 12 ur.
(način določanja dnevnega in tedenskega počitka ter delovnega časa)
Vlada s predpisom uredi dnevni in tedenski počitek, omejitve delovnega časa in druga vprašanja v zvezi z delovnim časom strojevodij, OVKN in mobilnih delavcev, ki opravljajo interoperabilne storitve v železniškem sektorju.
(notranji red v železniškem prometu)
(1) Na železniškem območju in v vlakih morajo potniki in druge osebe spoštovati notranji red v železniškem prometu v skladu s predpisom, ki ga izda minister.
(2) Nadzor nad izvajanjem notranjega reda zagotavljajo delavci upravljavca oziroma prevoznika, določeni s predpisom iz prejšnjega odstavka. Navedeni delavci imajo pravico naznaniti osebe, ki so prekršile notranji red v železniškem prometu, inšpekciji pristojni za železniški promet.
(3) Delavci upravljavca oziroma prevoznika morajo s predpisanimi ukrepi preprečevati kalitev notranjega reda v železniškem prometu in skaljeni notranji red znova vzpostavljati ter pri tem odvzeti predmete, ki so bili uporabljeni pri ogrožanju varnosti železniškega prometa ali za kalitev notranjega reda v železniškem prometu, ter zahtevati od oseb, ki ogrožajo varnost ali kalijo notranji red v železniškem prometu, javno listino, s katero se ugotovi njihova identiteta.
Zaradi zagotavljanja varnosti železniškega prometa je prepovedano:
1. pokvariti ali poškodovati progo ali naprave na njej, železniško tirno vozilo ali opremo tirnega vozila;
2. metati ali polagati kakršne koli predmete na progo ali metati kakršne koli predmete na železniško vozilo ali z njega;
3. neupravičeno odpirati zapornice na nivojskem prehodu, kar koli dajati ali obešati na zapornice ali polzapornice ali prometno signalizacijo na nivojskem prehodu ali kakor koli drugače ovirati njihovo normalno delovanje;
4. v bližini nivojskega prehoda ceste z železniško progo saditi drevje ali drugo visoko rastlinje ali opravljati dela, ki zmanjšujejo, preprečujejo ali kakor koli drugače ovirajo preglednost železniške proge;
5. neupravičeno odstraniti začasno varovalno napravo, s katero je zavarovan železniški promet;
6. prinašati v potniške vagone in prostore, v katerih se zadržujejo potniki, ter v prostore za prtljago in pošiljke snovi ali predmete, ki bi utegnili ogroziti varnost potnikov in drugih oseb v prometu ali jim prizadeti škodo;
7. neupravičeno sprožiti zaviranje v sili;
8. ovirati OVKN pri delu (npr. izogibanje plačilu ali kontroli vozovnice);
9. povzročiti s svojim neprimernim vedenjem ali ravnanjem zamudo vlaka;
10. poškodovati ali odtujiti naprave ali dele naprav, ki so v neposredni ali posredni povezavi z izvajanjem železniškega prometa in katerih poškodba ali odtujitev bi imela neposreden ali posreden vpliv na varnost železniškega prometa.
(omejitev dostopa in gibanja)
(1) Dostop potnikov, drugih oseb in cestnih ali drugih vozil na železniško območje in gibanje na njem sta dovoljena le na določenih mestih v skladu s predpisom iz prvega odstavka 83. člena tega zakona.
(2) Osebe, ki opravljajo določena dela na železniškem območju, morajo za to dobiti pisno dovoljenje upravljavca. Dovoljenje mora pridobiti njihov delodajalec. Dovoljenja ne potrebujejo:
1. OVKN in drugi delavci upravljavca ali prevoznika, navedeni v njunem SVU, ki so za gibanje na železniškem območju usposobljeni;
2. delavci, ki jih delavci iz prejšnje alineje varujejo oziroma vodijo;
3. preiskovalci preiskovalnega organa;
4. pristojni inšpektorji;
5. pooblaščeni delavci varnostnega organa;
6. pooblaščeni delavci organa za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo;
7. pooblaščeni delavci ministrstva za notranje zadeve, če morajo službeno opraviti posamezno uradno dejanje ali vstopiti na železniško območje in se po njem gibati tudi na krajih, ki niso za to določeni.
(3) Osebe, ki niso OVKN in se gibljejo na železniškem območju, morajo upoštevati omejitve, prepovedi, ukaze in opozorila, ki so postavljena na vidnih mestih ali jih dajejo OVKN.
Osebe, ki nimajo dovoljenja za gibanje na železniškem območju in se zadržujejo na železniškem območju ali v vlaku, morajo same skrbeti za svojo osebno varnost. Tem osebam je prepovedano:
1. hoditi po tirih ali stati na tiru ali v njegovi neposredni bližini;
2. hoditi ali se zadrževati med rumeno črto in tirom na peronu;
3. hoditi ali se zadrževati preblizu vlaka ali vagonov, ki se premikajo;
4. zadrževati se v prostoru med skladiščem in nakladalno-razkladalno klančino in vozili, ki se premikajo ali se bodo premikala;
5. hoditi skozi predor in po drugih gradbenih objektih na železniški progi;
6. sedeti ali stati pri odprtih vratih ali na stopnicah vagona in na prehodnih mostičkih ter na drugih mestih, ki niso namenjena prevozu potnikov;
7. prečkati tire na mestih, ki niso določena za prehod;
8. hoditi čez odbojnike ali se plaziti pod njimi;
9. skakati na vozila ali z njih, medtem ko se ta premikajo;
10. voziti se v vlaku, ki ni namenjen prevozu potnikov, brez dovoljenja prevoznika ali upravljavca;
11. med vožnjo vlaka nagibati se skozi okno in odpirati vhodna vrata vagona ali se naslanjati nanje;
12. umazati, poškodovati ali odtujevati inventar in drugo opremo v vlakih za prevoz potnikov in v prostorih, ki so namenjeni potnikom;
13. metati skozi okno vagona kakršne koli predmete ali odpadke ali izlivati tekočino;
14. parkirati motorna in druga vozila na železniškem območju na mestih, ki niso za to določena;
15. vzpenjati se na strehe tirnih vozil, na naklade odprtih tovornih vagonov in konstrukcije železniških naprav;
16. s tekočinami polivati ali škropiti konstrukcije železniških naprav, vodnike, izolatorje ali železniška vozila;
17. zlagati kakršen koli material ob drogove voznega omrežja.
VI. INDUSTRIJSKI TIRI IN PROGE DRUGIH ŽELEZNIC
(projektiranje, gradnja in vzdrževanje industrijskih tirov in prog drugih železnic)
(1) Za projektiranje, gradnjo in vzdrževanje industrijskih tirov in prog drugih železnic veljajo splošni predpisi o graditvi objektov ob upoštevanju določb tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov.
(2) Industrijski tir je tir, ki se uporablja za prevoz blaga ali oseb in ni sestavni del železniškega sistema.
(3) Proga druge železnice je proga, na kateri se opravlja prevoz samo za potrebe posamezne gospodarske družbe, ki v zvezi s svojo dejavnostjo prevaža osebe ali blago in ni del železniškega sistema.
(varnost na industrijskih tirih in progah drugih železnic)
(1) Za industrijske tire in za proge drugih železnic minister ob upoštevanju varnosti železniškega prometa določi drugačne pogoje od pogojev, predpisanih s tem zakonom.
(2) Določbe prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo tudi za tirna vozila, če se uporabljajo izključno na industrijskem tiru ali progi druge železnice.
(progovni in varovalni progovni pas ob industrijskem tiru in progah drugih železnic)
Če s predpisom ministra iz prejšnjega člena ni določeno drugače, je ob industrijskih tirih in progah drugih železnic progovni pas širok 4,5 m od osi skrajnih tirov, varovalni progovni pas pa 50 m od meje progovnega pasu na obeh straneh proge. Določbe 25. in 26. člena tega zakona se smiselno uporabljajo tudi za progovni in varovalni progovni pas ob industrijskem tiru in progah drugih železnic.
(vzdrževanje in ukinitev cepišča industrijskega tira)
(1) Cepno oziroma priključno kretnico industrijskega tira in tudi cepišče v celoti vzdržuje v imenu in za račun upravljavca oziroma lastnika industrijskega tira upravljavec.
(2) Stroški ukinitve cepišča industrijskega tira in stroški vzpostavitve normalnih pogojev za odvijanje železniškega prometa bremenijo upravljavca oziroma lastnika industrijskega tira.
(3) Stroške vgradnje, vzdrževanja in ukinitve cepišča industrijskega tira ter vse druge stroške, povezane s cepiščem, nosi lastnik oziroma upravljavec industrijskega tira. Medsebojna razmerja v zvezi z vgradnjo, vzdrževanjem in ukinitvijo cepišča industrijskega se urejajo s pogodbo med upravljavcem in lastnikom oziroma upravljavcem industrijskega tira.
(vzdrževanje industrijskih tirov ali prog drugih železnic)
(1) Stroške vzdrževanja in vse druge stroške, povezane z industrijskim tirom ali progo druge železnice, nosi lastnik oziroma upravljavec industrijskega tira ali proge druge železnice.
(2) Medsebojna razmerja v zvezi z vzdrževanjem industrijskega tira se urejajo s pogodbo med upravljavcem in lastnikom oziroma upravljavcem industrijskega tira.
(poslovnik industrijskega tira ali proge druge železnice)
(1) Za vsak industrijski tir ali progo drugih železnic mora biti izdelan poslovnik, katerega sprejme lastnik oziroma upravljavec industrijskega tira ali proge drugih železnic. Če tirna vozila prehajajo iz industrijskega tira na javno železniško infrastrukturo in obratno, mora dati soglasje upravljavec k tistemu delu poslovnika, ki se tiče javne železniške infrastrukture.
(2) Postopki v zvezi z zagotavljanjem varnega železniškega prometa na industrijskem tiru ali progi druge železnice se določijo v poslovniku industrijskega tira ali proge druge železnice. Poslovnik določa tehnološki proces dela na industrijskem tiru ali progi druge železnice, največjo dovoljeno hitrost, zdravstvene pogoje in potrebno strokovno usposobljenost za osebje, ki vzdržuje in dela na industrijskem tiru ali progi druge železnice, način ugotavljanja in preverjanja teh pogojev ter usposobljenosti v skladu z enotnimi merili, ki so predpisani za osebje.
(1) Nadzor nad izvajanjem določb tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov, splošnih aktov, TSI in drugih predpisov Evropske unije s področja interoperabilnost in varnosti železniškega prometa, ki neposredno veljajo v Republiki Sloveniji, izvajata inšpektorat, pristojen za železniški promet, in varnostni organ.
(2) Inšpekcijsko nadzorstvo opravljajo inšpektorji za železniški promet (v nadaljnjem besedilu: inšpektorji).
(3) Nadzorstvo opravljajo pooblaščene osebe, ki so zaposlene v varnostnem organu ter imajo za to pooblastilo njenega zakonitega zastopnika (v nadaljnjem besedilu: pooblaščene osebe).
(4) Inšpektor in pooblaščena oseba morata izpolnjevati pogoje, ki jih predpisuje zakon, ki ureja inšpekcijski nadzor, za inšpektorje.
(5) Organi iz prvega odstavka tega člena opravljajo naloge prekrškovnega organa na področju izvajanja inšpekcijskega nadzora.
(inšpekcijsko nadzorstvo)
(1) Inšpekcijsko nadzorstvo opravljajo inšpektorji.
(2) Inšpektorji izvajajo nadzor nad določbami tega zakona:
– četrtega odstavka 18. člena (nadzor varnostnega organa nad prevozniki in upravljavcem);
– 25. člena (progovni pas);
– 26. člena (varovalni progovni pas);
– 27. člena (dolžnost ukrepanja v varovalnem progovnem pasu);
– 28. člena (medsebojna oddaljenost proge in ceste);
– 29. člena (izvennivojska križanja);
– 30. člena (novi nivojski prehodi);
– 31. člena (varnost na nivojskih prehodih);
– 32. člena (razmejitev stroškov);
– 33. člena (izredni prevozi čez nivojske prehode in označitev svetle višine podvoza);
– 50. člena (izvajanje gradenj, nadgradenj, obnov in odstranitev objektov);
– 51. člena (izvajanje del pod prometom);
– prvi odstavek 52. člena (pridobitev dovoljenja za začetek obratovanja stabilnih naprav);
– 54. člena (prometna signalizacija);
– tretja alineja prvega odstavka 59. člena (preverjanja dovoljenih vozil pred uporabo);
– obstoj dovoljenja in spričevala iz prvega odstavka 71. člena (strokovna usposobljenost strojevodij);
– drugi odstavek 75. člena (strokovna usposobljenost OVKN, ki ni strojevodja);
– 77. člena (ugotavljanje prisotnosti alkohola ali psihoaktivnih sredstev pri OVKN);
– 78. člena (dvom o telesni in duševni zmožnosti);
– 79. člena (trajanje izmene);
– 80. člena (čas vožnje vlečnega vozila in motornih vozil za posebne namene v eni izmeni);
– 81. člena (dnevni počitek med dvema izmenama);
– 82. člena (način določanja dnevnega in tedenskega počitka ter delovnega časa);
– 83. člena (notranji red v železniškem prometu);
– 84. člena (prepovedi);
– 85. člena (omejitev dostopa in gibanja);
– 86. člena (osebna varnost);
– 87. člena (projektiranje, gradnja in vzdrževanje industrijskih tirov in prog drugih železnic);
– 88. člena (varnost na industrijskih tiri in progah drugih železnic);
– 89. člena (progovni in varovalni progovni pas ob industrijskem tiru in progah drugih železnic);
– 90. člena (vzdrževanje in ukinitev cepišča industrijskega tira);
– 91. člena (vzdrževanje industrijskih tirov ali prog drugih železnic);
– 92. člena (poslovnik industrijskega tira ali proge druge železnice), in na njihovi podlagi izdanih podzakonskih aktov, splošnih aktov, TSI in drugih predpisov Evropske unije, ki se neposredno uporabljajo v Republiki Sloveniji, ter niso v pristojnosti varnostnega organa.
Pri ugotovljenih kršitvah določb zakona iz prejšnjega člena ali na njihovi podlagi izdanih predpisov ima inšpektor poleg ukrepov po zakonu o inšpekcijskem nadzoru pravico in dolžnost:
1. odstraniti z dela OVKN v primeru alkoholiziranosti in kršitve določil o delovnem času;
2. na vlaku sme kadarkoli preveriti ali odstraniti strojevodjo, če ta ne razpolaga z dokumenti, izdanimi v skladu s tem zakonom oziroma na njegovi podlagi izdanimi podzakonskimi akti;
3. odrediti ali sam opraviti preizkus s sredstvi ali napravami za ugotavljanje alkohola v krvi oziroma napotiti na strokovni pregled, ki obsega zdravniški pregled in odvzem krvi, urina ali drugih telesnih tekočin zaradi ugotavljanja prisotnosti alkohola, psihoaktivnih sredstev ali mamil;
4. izreči prepoved uvrstitve tirnega vozila v vlak, če bi bila njegova uvrstitev nevarna za železniški promet;
5. kršilcu z odločbo odrediti, da z dejanjem ali opustitvijo dejanja odpravi pomanjkljivosti ali nepravilnosti;
6. odrediti ukrepe za preprečevanje in odpravo pomanjkljivosti in nepravilnosti, ki na vozilih in progovnih napravah ogrožajo varnost prometa in o njih obvestiti varnostni organ;
7. odrediti, da se začasno izključijo iz prometa vozila, proge in progovne naprave, ki ne ustrezajo predpisanim tehničnim in drugim pogojem, če bi bila sicer varnost prometa ogrožena;
8. odrediti, da se odpravijo nepravilnosti v železniškem prometu in da se promet prilagodi določbam zakonov in na njihovi podlagi izdanih predpisov ali določbam TSI, če je treba, pa določiti tudi način in odrediti ukrepe za odpravo nepravilnosti v železniškem prometu in o njih obvestiti varnostni organ;
9. ustaviti dela v progovnem ali varovalnem pasu, ki se izvajajo na način, s katerim se ogroža varnost železniškega prometa, ali odrediti ukrepe za varno odvijanje prometa;
10. ustaviti dela v progovnem ali varovalnem progovnem pasu, če se izvajajo brez mnenja ali če niso izpolnjene zahteve iz izdanega mnenja za poseg v progovnem ali varovalnem progovnem pasu;
11. prepovedati nadaljnje opravljanje del, če osebe, ki izvajajo dela, nimajo dovoljenja za gibanje v železniškem območju;
12. ustaviti dela oziroma odstraniti spremenljivo prometnoinformativno signalizacijo oziroma druge signalizacije, ki niso v skladu s pravilnikom, ki ureja prometno signalizacijo in prometno opremo na cestah pred nivojskimi prehodi.
(nadzorstvo varnostnega organa)
(1) Naloge nadzora, ki so v pristojnosti varnostnega organa, opravljajo pooblaščene osebe.
(2) Pooblaščene osebe varnostnega organa izvajajo nadzor nad določbami tega zakona:
– drugega, tretjega, četrtega, petega, šestega in sedmega odstavka 5. člena (naloge in pristojnosti aktivnih udeležencev v železniškem prometu);
– 10. člena (sistem varnega upravljanja);
– prvega odstavka 11. člena (podeljevanje enotnega varnostnega spričevala prevozniku);
– prvega, drugega in tretjega odstavka 13. člena (podeljevanje varnostnega pooblastila upravljavcu);
– 14. člena (dostop do sredstev za usposabljanje);
– prvega, drugega, tretjega, četrtega, petega in šestega odstavka 15. člena (certifikacijski organ in subjekt, zadolžen za vzdrževanje tirnih vozil);
– prvega, drugega, tretjega, petega, osmega in desetega odstavka 18. člena (nadzor varnostnega organa nad prevozniki in upravljavcem);
– drugega odstavka 40. člena (pomen in vsebina);
– 45. člena (skladnost komponente interoperabilnosti z bistvenimi zahtevami);
– prvega odstavka 47. člena (skladnost podsistemov z bistvenimi zahtevami);
– 49. člena (vzdrževanje podsistemov);
– 53. člena (vzdrževanje stabilnih naprav);
– 56. člena (dajanje mobilnih podsistemov na trg);
– 57. člena (dovoljenje za dajanje tirnega vozila na trg);
– 58. člena (registracija tirnih vozil z dovoljenjem za dajanje na trg);
– 59. člena (preverjanja dovoljenih vozil pred uporabo);
– 61. člena (skladnost tirnih vozil z dovoljenim tipom tirnega vozila);
– 62. člena (neizpolnjevanje bistvenih zahtev pri tirnih vozilih ali tipih tirnih vozil);
– 63. člena (organi za ugotavljanje skladnosti);
– 64. člena (obveznosti priglašenega organa);
– 65. člena (obveznosti priglašenih organov o zagotavljanju informacij);
– 67. člena (sistem številčenja tirnih vozil);
– tretjega odstavka 68. člena (register tirnih vozil);
– 69. člena (register železniške infrastrukture);
– 71. člena (strokovna usposobljenost strojevodij);
– 72. člena (dovoljenje za strojevodjo);
– 73. člena (spričevalo);
– 74. člena (pooblastilo centrov usposabljanja, centrov preverjanja in ocenjevalcev);
– 75. člena (strokovna usposobljenost pri OVKN, ki ni strojevodja);
– 77. člena (ugotavljanje prisotnosti alkohola ali psihoaktivnih sredstev pri strojevodji ali drugem OVKN);
– 78. člena (dvom o telesni in duševni zmožnosti), in na njihovi podlagi izdanih podzakonskih aktov, splošnih aktov, TSI in drugih predpisov Evropske unije, ki se neposredno uporabljajo v Republiki Sloveniji.
(ukrepanje pooblaščene osebe)
Pri ugotovljenih kršitvah določb zakona ali drugih predpisov ima pooblaščena oseba poleg ukrepov po zakonu o inšpekcijskem nadzoru pravico in dolžnost:
1. na vlaku sme kadarkoli preveriti ali odstraniti strojevodjo, če ta ne razpolaga z dokumenti, izdanimi v skladu s tem zakonom oziroma na njegovi podlagi izdanimi podzakonskimi akti;
2. preveriti strojevodjo in druge OVKN, ki opravljajo naloge določene v TSI, ali izpolnjujejo ali pogoje glede strokovne usposobljenosti in zdravstvene zmožnosti za opravljanje dela;
3. začasno prepovedati delo ali odstraniti z dela strojevodjo in druge OVKN, ki opravljajo naloge določene v TSI vodenje in upravljanje prometa, če ne izpolnjujejo pogojev glede strokovne usposobljenosti oziroma zdravstvene zmožnosti;
4. zahtevati takojšnjo ustavitev vlaka in prepovedati opravljanje dela strojevodji in drugemu OVKN, ki opravljajo naloge določene v TSI vodenje in upravljanje prometa, če resno ogrožajo varnost železniškega prometa;
5. zahtevati izredno preverjanje zdravstvene zmožnosti strojevodje in drugih OVKN, ki opravljajo naloge določene v TSI;
6. opraviti preizkus s sredstvi ali napravami za ugotavljanje prisotnosti alkohola ali drugih psihoaktivnih sredstev pri OVKN ali napotiti na strokovni pregled;
7. prepovedati obratovanje podsistema ali njegovega dela v primeru neizpolnjevanja bistvenih zahtev;
8. prepovedati obratovanje podsistema ali njegovega dela v primeru neustreznega vzdrževanja ali njegove uporabe v nasprotju z izdanim dovoljenjem za pričetek obratovanja ali dovoljenjem za dajanje na trg;
9. prepovedati obratovanje stabilne naprave ali njenega dela, če zanj ni izdano dovoljenje za začetek obratovanja;
10. prepovedati obratovanje mobilnega podsistema, njegovega dela, tirnega vozila ali tipa tirnega vozila, če zanj ni izdano dovoljenje za dajanje na trg ali ni izvedenih preverjanj tirnega vozila pred njegovo uporabo;
11. kadarkoli sme preveriti prevoznike, upravljavca, izvajalce usposabljanja oziroma preverjanja strokovne usposobljenosti, ocenjevalce ali upoštevajo zahteve glede strokovne usposobljenosti.
12. prepovedati prevozniku nadaljnje izvajanje prevoznih storitev, ali posamezne dejavnosti, če ne izvaja svojega SVU;
13. prepovedati nadaljnje opravljanje nalog upravljavcu, ali posamezne dejavnosti, če ne izvaja svojega SVU;
14. prepovedati nadaljnje izvajanje posameznih opravil ali celotne dejavnosti centrom usposabljanja, ocenjevalcem in centrom preverjanja, če ne izvajajo svojega sistema usposabljanja oziroma preverjanja;
15. prepovedati nadaljnje izvajanje posameznih opravil ali celotne dejavnosti subjektom zadolženim za vzdrževanje, nosilcem posameznih funkcij vzdrževanja oziroma delavnicam, če ne izvajajo svojega sistema vzdrževanja.
(sodno varstvo in pritožba)
Zoper odločbo inšpektorja ali pooblaščene osebe je dovoljena pritožba na ministrstvo, pristojno za železniški promet v osmih dneh od dneva njene vročitve. Pritožba ne zadrži njene izvršitve.
(1) Z globo od 4.000 do 30.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
1. ne zagotovi SVU v skladu z 10. členom tega zakona;
2. v nasprotju z SVU upravljavec ali prevoznik ne razišče vzrokov ali ne vodi evidence o nesrečah, resnih nesrečah in incidentih v železniškem prometu v skladu z 10. členom tega zakona;
3. v nasprotju z SVU upravljavec prometnih mest ne opremi z opremo in signali v skladu z 10. členom tega zakona;
4. v nasprotju z SVU s signali ne označi začasne nevarnosti ali če teh signalov ne odstrani takoj, ko ni več razlogov, zaradi katerih so bili postavljeni v skladu z 10. členom tega zakona;
5. v nasprotju z SVU sestavi vlak in razporedi železniška vozila v vlaku tako, da nista zagotovljena učinkovito zaviranje in varna vožnja na določeni vlakovni poti ali če v vlak uvrsti vozilo, ki ne ustreza določbam zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov v skladu z 10. členom tega zakona;
6. v nasprotju z SVU vlaka med vožnjo po progi ne zasede s predpisanim številom OVKN, ki imajo ustrezno strokovno izobrazbo in so strokovno usposobljeni, odvisno od vrste, dolžine vlaka, vrste vlečnega vozila ter opremljenosti proge in železniških vozil s signalnovarnostnimi in telekomunikacijski napravami v skladu z 10. členom tega zakona;
7. gradi, obnavlja, nadgrajuje oziroma vzdržuje železniške podsisteme v nasprotju s TSI oziroma drugimi predpisi, ki se uporabljajo za gradnjo ali vzdrževanje železniških podsistemov (prvi odstavek 41. člena, prvi odstavek 47. člena, 49. in 50. člen tega zakona);
8. vključi v obratovanje železniški podsistem, ki nima izdanega dovoljenja za začetek obratovanja (prvi odstavek 52. člena tega zakona);
9. ne pošlje opisa projekta varnostnemu organu (tretji odstavek 52. člena tega zakona);
10. podsistem ali del podsistema vključi v obratovanje brez izjave o verifikaciji po nacionalnih predpisih (52. člen tega zakona);
11. postavlja spremenljivo prometnoinformativno signalizacijo oziroma drugo signalizacijo, ki ni v skladu s pravilnikom iz 54. člena tega zakona, ki ureja prometno signalizacijo in prometno opremo na cestah pred nivojskimi prehodi;
12. vključi v obratovanje tirno vozilo brez dovoljenja za dajanje na trg (prvi odstavek 57. člena tega zakona);
13. tirno vozilo nima dodatnega obratovalnega dovoljenja ali prvega obratovalnega dovoljenja za tirna vozila, ki niso skladna s TSI (dvanajsti odstavek 57. člena tega zakona).
(2) Z globo od 600 do 1.500 eurov se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika in posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(1) Z globo od 3.000 do 25.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
1. v nasprotju z SVU prostorov in mest za sprejemanje, zadrževanje in odpravljanje potnikov, prtljage in pošiljk v železniškem prometu ne uredi tako, da zagotavljajo varnost potnikov in drugih oseb in cestnih vozil v skladu z 10. členom tega zakona;
2. v nasprotju z SVU pozimi železniškega prometa ne opravlja v skladu z določbami predpisa o ukrepih za zavarovanje železniškega prometa pozimi v skladu z 10. členom tega zakona;
3. v nasprotju z SVU vozila, s katerimi se opravlja prevoz presegajo nakladalni profil, mejne nakladalne mase, predpisane kode proge ter dovoljene osne in dolžinske obremenitve v skladu z 10. členom tega zakona;
4. v nasprotju z SVU opravi izredni prevoz brez dovoljenja upravljavca v skladu z 10. členom tega zakona;
5. v nasprotju z SVU na železniških vozilih z odprtim kuriščem, ki vozijo po progah na požarno ogroženem območju, ne izvaja protipožarnih ukrepov v skladu z 10. členom tega zakona;
6. preiskovalnemu organu ne omogoči opravljanja njegovih nalog v skladu s tretjim odstavkom 21. člena tega zakona;
7. kot upravljavec ali prevoznik ne obvesti inšpektorata, pristojnega za železniški promet in varnostnega organa o nesrečah in resnih nesrečah, v katerih so bile poškodovane osebe ali je nastala velika škoda, ter o nesrečah in resnih nesrečah, ki imajo znake kaznivega dejanja, v skladu z desetim odstavkom 21. člena tega zakona;
8. ne obvesti preiskovalnega organa o resnih nesrečah, nesrečah in incidentih v skladu z enajstim odstavkom 21. člena tega zakona;
9. v progovnem pasu opravlja dela ali gradi objekte, naprave ali napeljave v nasprotju s 25. ter 89. členom tega zakona;
10. kot upravljavec brez odlašanja ne obvesti inšpekcije, pristojne za železniški promet, o vseh posegih v progovni ali varovalni progovni pas, ki niso v skladu s pogoji iz 25., 26. člena in 89. člena tega zakona;
11. v varovalnem progovnem pasu brez predhodnega mnenja upravljavca gradi objekte ali postavlja napeljave in naprave ali sadi drevje v skladu s 26. in 89. členom tega zakona;
12. v varovalnem progovnem pasu opravlja dela v nasprotju s tretjim odstavkom 26. člena in 89. členom tega zakona;
13. v varovalnem progovnem pasu brez mnenja gradi objekte ali postavlja naprave na oddaljenosti, ki je manjša od predpisane v skladu s četrtim odstavkom 26. člena in 89. členom tega zakona;
14. opravi izredni prevoz čez nivojski prehod brez soglasja upravljavca v skladu s prvim odstavkom 33. člena tega zakona;
15. ne vzdržuje in občasno ne pregleduje železniških podsistemov tako, da brezhibno delujejo ter zagotavljajo varnost železniškega prometa v skladu s prvim odstavkom 49. člena tega zakona;
16. pred začetkom del na progi ne zavaruje delovišča na predpisani način in med trajanjem del ne stori, kar je potrebno za varen železniški promet in varnost delavcev, ali po končanih delih s proge ne odstrani ostankov materiala, delovnih sredstev, signalov in drugih predmetov, postavljenih pri opravljanju del, ter nameščene opreme in naprav, ki zagotavljajo varen železniški promet v skladu z 51. členom tega zakona;
17. se obnove, nadgradnje ali gradnje, ki se izvajajo po postopku vzdrževalnih del v javno korist, ne izvajajo na podlagi pravnomočnega sklepa o pričetku dela, v skladu s šestim odstavkom 52. člena tega zakona;
18. ne vzdržuje in občasno ne pregleduje stabilnih naprav tako, da brezhibno delujejo ter zagotavljajo varnost železniškega prometa v skladu s petim odstavkom 53. člena tega zakona;
19. ne vodi registra železniške infrastrukture v skladu s prvim odstavkom 69. člena tega zakona;
20. izvaja usposabljanje ali preverjanje strokovne usposobljenosti strojevodij, ne da bi jih za to delo imenoval varnostni organ v skladu s 74. členom tega zakona;
21. strojevodja upravlja vlečno vozilo ali motorno vozilo za posebne namene v eni izmeni več kot 10 ur ali če traja neprekinjena vožnja vlečnega vozila več kot pet ur v skladu z 80. členom tega zakona;
22. dnevni počitek OVKN ni v skladu z 81. členom tega zakona;
23. ne organizira notranjega nadzora v skladu v skladu s 83. členom tega zakona.
(2) Z globo od 500 do 1.200 eurov se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika in posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(1) Z globo od 2.000 do 20.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
1. varnostnemu organu pravočasno ne predloži letnega varnostnega poročila za prejšnje koledarsko leto v skladu s osmim odstavkom 10. člena tega zakona;
2. v nasprotju z SVU ne vodi evidence o vlakovnem osebju, sestavi, zaviranju in gibanju ter dogodkih, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na vozni red vlaka ali varnost železniškega prometa v skladu z 10. členom tega zakona;
3. v nasprotju z SVU ne ogreva in osvetljuje vlaka v skladu z 10. členom tega zakona;
4. skladno s SVU na običajen način javno ne objavi voznega reda najmanj 15 dni pred začetkom njegove veljavnosti ali se ne ravna po voznem redu v skladu z 10. členom tega zakona;
5. v nasprotju z SVU vlečnih vozil, razen parnih lokomotiv, ne opremi s predpisanimi napravami v skladu z 10. členom tega zakona;
6. v nasprotju z SVU potniškega vagona ne opremi s predpisano opremo v skladu z 10. členom tega zakona;
7. v nasprotju z SVU ne poskrbi za izredno preverjanje strokovne usposobljenosti v skladu z 10. členom tega zakona;
8. v nasprotju z SVU dovoli opravljanje del OVKN, ki ni uspešno opravil preverjanja strokovne usposobljenosti ali čigar strokovna usposobljenost ni preverjena v skladu z 10. členom tega zakona;
9. v nasprotju z SVU ne napoti OVKN na redne zdravstvene preglede v skladu z 10. členom tega zakona;
10. v nasprotju z SVU ne napoti na izredni zdravstveni pregled OVKN, pa so podani razlogi v skladu z 10. členom tega zakona;
11. v nasprotju z SVU OVKN dovoli delati kljub temu, da ne izpolnjuje zdravstvenih pogojev, predpisanih za delo, na katerega je razporejen, ali dokler ne opravi zdravstvenega pregleda, na katerega je bil napoten, v skladu z 10. členom tega zakona;
12. v nasprotju z SVU dovoli opravljanje dela v železniškem prometu OVKN, ki duševno ali telesno ni zmožen opravljati svojega dela v skladu z 10. členom tega zakona;
13. v nasprotju z SVU ne organizira in ne preverja duševne in telesne zmožnosti OVKN v skladu z 10. členom tega zakona;
14. kot priglašeni ali imenovani organ ne izpolnjuje obveznosti iz 65. člena tega zakona;
15. delodajalec ne preverja veljavnosti potrdil, dovoljenj in spričeval ali ne vodi ali stalno ne ažurira registra izdanih spričeval v skladu s 73. členom tega zakona;
16. dovoli, da izmena OVKN traja več kot 12 ur, v skladu s prvim odstavkom 79. člena tega zakona;
17. ob nesreči, incidentu ali naravni nesreči podaljša OVKN izmeno za več kot dve uri, ali mu izmeno podaljša, čeprav se OVKN ne čuti zmožnega za opravljanje dela, ki ni v skladu s pogoji iz petega odstavka 79. člena tega zakona;
18. ne pridobi pisnega dovoljenja za svoje delavce, ki bodo opravljali delo na železniškem območju v skladu z drugim odstavkom 85. člena tega zakona;
19. industrijski tir ali proga druge železnice nimata določenega poslovnika ali če k poslovniku za industrijski tir, iz katerega tirna vozila prehajajo na javno železniško infrastrukturo ali obratno, ni pridobil soglasja upravljavca v skladu z 92. členom tega zakona;
20. če se promet po industrijskem tiru ali progi druge železnice odvija v nasprotju s poslovnim redom iz 92. člena tega zakona.
(2) Z globo od 400 do 1.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika in posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
Z globo od 200 do 500 eurov se kaznuje za prekršek OVKN, če:
1. v nasprotju s SVU vozi tirno vozilo ali vlak s hitrostjo, večjo od predpisane z voznim redom v skladu z 10. členom tega zakona;
2. v nasprotju s SVU ne gre na zdravstveni pregled, na katerega ga je poslal delodajalec ali pristojni inšpektor v skladu z 10. členom tega zakona;
3. v nasprotju s SVU nastopi delo oziroma takoj ne preneha delati, če se čuti utrujenega ali bolnega ali zaradi katerihkoli drugih razlogov nezmožnega za opravljanje dela in o tem ne obvesti odgovorne osebe delodajalca v skladu z 10. členom tega zakona;
4. v nasprotju s SVU med opravljanjem dela uživa alkoholne pijače, mamila ali psihoaktivna zdravila ali druge psihoaktivne snovi ali če nastopi delo, pa ima v organizmu alkohol ali je pod vplivom mamil oziroma psihoaktivnih snovi v skladu z 10. členom tega zakona;
5. v nasprotju s SVU in predpisom izdanim na podlagi 54. člena tega zakona ne zagotovi, da so signalni znaki in drugi znaki, ki se dajejo s prometno signalizacijo, pravilni ter da so dani, ko so izpolnjeni pogoji, ali ne ravna po omejitvah, prepovedih, ukazih in opozorilih, izraženih s prometno signalizacijo;
6. opravlja dela strojevodje brez dovoljenja ali spričevala, ki se zahteva za to delovno mesto skladno z 72. in 73. členom tega zakona.
Z globo od 200 do 500 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, če:
1. v progovnem pasu ravna v nasprotju z določbami drugega in tretjega odstavka 25. člena tega zakona;
2. v varovalnem progovnem pasu brez predhodnega mnenja upravljavca gradi objekte ali postavlja napeljave in naprave ali sadi drevje (drugi odstavek 26. člena tega zakona);
3. v varovalnem progovnem pasu opravlja dela v nasprotju s tretjim odstavkom 26. člena tega zakona;
4. v varovalnem progovnem pasu brez mnenja upravljavca gradi objekte ali postavlja naprave na oddaljenosti, ki je manjša od predpisane (četrti odstavek 26. člena tega zakona);
5. ne upošteva prednosti vlakov na nivojskih prehodih (drugi odstavek 31. člena tega zakona);
6. opravi izredni prevoz čez nivojski prehod brez soglasja upravljavca (prvi odstavek 33. člena tega zakona);
7. ravna v nasprotju z notranjim redom v železniškem prometu (prvi odstavek 83. člena tega zakona);
8. ravna v nasprotju s 84. členom tega zakona;
9. pri gibanju na železniškem območju ne upošteva omejitev, prepovedi, ukazov in opozoril, ki so postavljeni na vidnih mestih ali jih dajejo OVKN (tretji odstavek 86. člena tega zakona);
10. ravna v nasprotju s 86. členom tega zakona.
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(uskladitev Sklepa o ustanovitvi in začetek izvajanja nalog nadzora in nalog prekrškovnega organa agencije)
(1) Vlada Republike Slovenije uskladi Sklep o ustanovitvi Javne agencije za železniški promet Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 30/03, 59/03, 54/07, 76/08, 37/10, 67/11, 22/13, 63/13 in 52/16) s tem zakonom v 90 dneh od uveljavitve tega zakona.
(2) Agencija šest mesecev po uveljavitvi sklepa iz prejšnjega odstavka začne izvajati naloge nadzora in prekrškovnega organa po tem zakonu. Do začetka izvajanja nadzora in nalog prekrškovnega organa s strani agencije, nadzor in naloge prekrškovnega organa po tem zakonu izvaja inšpektorat, pristojen za železniški promet.
(3) Inšpektorat, pristojen za železniški promet, je dolžan vse postopke, začete pred uveljavitvijo tega zakona, dokončati po dosedanjih predpisih.
(letno varnostno poročilo)
Upravljavec, subjekt, ki izvaja naloge upravljavca in prevozniki morajo predložiti varnostnemu organu prvo letno varnostno poročilo v skladu z osmim odstavkom 10. člena tega zakona naslednje leto po letu uveljavitve tega zakona. Upravljavec, subjekt, ki opravlja naloge upravljavca in prevozniki morajo v letu uveljavitve tega zakona predložiti varnostnemu organu letno varnostno poročilo v skladu s tretjim odstavkom 24. člena Zakona o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 56/13 – uradno prečiščeno besedilo, 91/13, 82/15 in 84/15 – ZZelP-J).
(1) Šteje se, da prevoznik ali upravljavec, ki ima na dan uveljavitve tega zakona veljavno varnostno spričevalo oziroma varnostno pooblastilo izpolnjuje pogoje za subjekt, zadolžen za vzdrževanje iz točke b) šestega odstavka 15. člena tega zakona, vendar najdlje do izteka veljavnosti varnostnega spričevala oziroma varnostnega pooblastila.
(2) Subjekt, ki izvaja naloge upravljavca, mora pridobiti varnostno pooblastilo iz tretjega odstavka 13. člena tega zakona do 16. junija 2019.
(izpolnjevanje pogojev pooblaščenih oseb varnostnega organa)
Pooblaščena oseba iz tretjega odstavka 93. člena tega zakona, ki je zaposlena v varnostnem organu in ne izpolnjuje pogoja opravljenega strokovnega izpita za inšpektorja, mora strokovni izpit opraviti v roku, kot je določen v zakonu, ki ureja inšpekcijsko nadzorstvo.
(postopki izdaje obratovalnega dovoljenja pred uveljavitvijo zakona)
(1) Postopki za izdajo obratovalnih dovoljenj za podsistem infrastruktura, energija in vodenje-upravljanje signalizacije ob progi in na vozilu, začeti pred uveljavitvijo tega zakona, se dokončajo po dosedanjih predpisih.
(2) Pozitivne odločitve ERA iz točke č) osmega odstavka 52. člena tega zakona ni treba predložiti za projekte, katerih idejna zasnova je bila izdelana pred 16. junijem 2019.
(prenehanje veljavnosti in uporabe)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 56/13 – uradno prečiščeno besedilo, 91/13, 82/15 in 84/15 – ZZelP-J), določbe 17., 17.a, 17.b, 17.c, 17.č, 17.d, 17.e, 17.h in 18. člena pa se uporabljajo do 15. junija 2019.
(2) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati naslednji predpisi:
1. Pravilnik o nivojskih prehodih (Uradni list RS, št. 49/16);
2. Pravilnik o ravnanju ob resnih nesrečah, nesrečah in incidentih v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 62/15 in 55/17 – popr.);
3. Pravilnik o spodnjem ustroju železniških prog (Uradni list RS, št. 93/13);
4. Pravilnik o ukrepih varstva pred požarom v požarnovarnostnem pasu železniške proge, na tirnih vozilih in na tirnih vozilih z odprtim kuriščem (Uradni list RS, št. 63/13);
5. Prometni pravilnik (Uradni list RS, št. 50/11 in 21/14);
6. Pravilnik o strokovni usposobljenosti izvršilnih železniških delavcev (Uradni list RS, št. 44/11, 29/16 in 22/17);
7. Pravilnika o tehnični skladnosti tirnih vozil (Uradni list RS, št. 44/11);
8. Pravilnik o zgornjem ustroju železniških prog (Uradni list RS, št. 92/10 in 38/16);
9. Pravilnik o železniških signalnovarnostnih napravah (Uradni list RS, št. 85/10);
10. Pravilnik o železniškem telekomunikacijskem omrežju (Uradni list RS, št. 59/10);
11. Pravilnik o postopkih preverjanja duševne in telesne zmožnosti izvršilnih železniških delavcev (Uradni list RS, št. 79/09 in 12/16);
12. Pravilnik o opremljenosti železniških postaj in postajališč (Uradni list RS, št. 72/09 in 72/10);
13. Pravilnik o varnostnih ukrepih pred previsoko napetostjo dotika na elektrificiranih progah (Uradni list RS, št. 47/09);
14. Pravilnik o preverjanju usposobljenosti delavnic za vzdrževanje železniških vozil (Uradni list RS, št. 16/09);
15. Uredba o kategorizaciji prog (Uradni list RS, št. 4/09, 5/09 – popr., 62/11, 66/12 in 12/13);
16. Pravilnik o notranjem redu na železnici (Uradni list RS, št. 88/08);
17. Uredba o merilih za delo v izmenah izvršilnih železniških delavcev (Uradni list RS, št. 73/08 in 56/17);
18. Pravilnik o vzdrževanju železniških vozil (Uradni list RS, št. 70/08 in 4/17);
19. Pravilnik o delovnih mestih izvršilnih železniških delavcev (Uradni list RS, št. 126/07 in 1/08 – popr.);
20. Signalni pravilnik (Uradni list RS, št. 123/07, 18/11 in 48/11);
21. Pravilnik o zavorah, varnostnih napravah in opremi železniških vozil (Uradni list RS, št. 122/07 in 30/09);
22. Pravilnik o projektiranju, gradnji in vzdrževanju stabilnih naprav električne vleke enosmernega sistema 3 kV (Uradni list RS, št. 56/03 in 61/07 – ZVZelP).
(3) Z dnem uveljavitve tega zakona se prenehajo uporabljati naslednji predpisi:
1. Pravilnik za toplotno obdelavo kretniških delov in tirnic za izolirne stike (Službeni glasnik ZJŽ, št. 4/86);
2. Pravilnik o tehničnih ukrepih za obtežbo železniških mostov in prepustov (Službeni glasnik ZJŽ, št. 5/77);
3. Prvi odstavek 1. člena in členi od 9. do 33. Navodila za zavarovanje prometa pozimi (Službeni glasnik ZJŽ, št. 6-7/86);
4. Navodilo za izvajanje del v zemeljski osnovi obstoječih prog za večje hitrosti (Službeni glasnik ZJŽ z dne 12. 4. 1979);
5. Navodilo o tehnološkem postopku za protikorozijsko zaščito tirnic, kretnic, mostov, dvigal in pejner nosilcev (Službeni glasnik ZJŽ, št. 11/87);
6. Pravilnik o pogojih za graditev gradbenih objektov ali drugih objektov, saditev drevja ter postavljanje naprav v varovalnem progovnem pasu ob industrijskem tiru (Uradni list SRS, št. 2/87, Uradni list RS, št. 85/00 – ZVZP in 61/07 – ZVZelP);
7. Pravilnik za progovne čuvaje (Službeni glasnik ZJŽ, št. 6/67);
8. Odredba o zahtevah, katerim morajo ustrezati postroji, objekti, naprave in oprema železniške proge ter železniška vozila, naprave in oprema, ki se vgrajujejo v ta vozila (Uradni list RS, št. 76/95, 14/03, 30/03, 61/07 – ZVZelP in 92/10);
9. Navodilo za pripravo in izdajo tehničnih specifikacij za proge in sestavne dele prog ter za železniška vozila in njihove sestavne dele in naprave (Uradni list RS, št. 53/05 in 61/07 – ZVZelP);
10. Pravilnik o kemičnem uničevanju plevela in grmovja na progah (Službeni glasnik ZJŽ, št. 8/90);
11. Pravilnik o projektiranju, gradnji in vzdrževanju stabilnih naprav električne vleke enosmernega sistema 3 kV (Uradni list RS, št. 56/03 in 61/07 – ZVZelP);
12. Začasni tehnični pogoji za tipsko, časovno in periodično preizkušanje ozemljitvene palice za ozemljevanje stabilnih naprav električne vleke JŽ (Službeni glasnik ZJŽ, št. 7/77);
13. Pravilnik o rabi stabilnih naprav električne vleke na progah (Službeni glasnik ZJŽ, št. 2/85);
14. 34., 36. in 38. člen Pravilnik o vlečni in tehničnovagonski dejavnosti (Uradni list RS, št. 55/02, in 61/07 – ZVZelP in 30/09);
15. Navodilo za ogrevanje potniških voz (Službeni glasnik ZJŽ, št. 7/72);
16. Pravilnik o ugotavljanju skladnosti in o izdajanju dovoljenj za vgradnjo elementov, naprav in sistemov v železniško infrastrukturo (Uradni list RS, št. 82/06 in 61/07 – ZVZelP);
17. Pravilnik o pogojih in postopku za začetek, izvajanje in dokončanje tekočega in investicijskega vzdrževanja ter vzdrževalnih del v javno korist na področju železniške infrastrukture (Uradni list RS, št. 82/06 in 61/07 – ZVZelP);
18. Navodilo za meritve in preizkušanje voznega omrežja z merilnim vagonom za preizkušanje voznega omrežja (Službeni glasnik ZJŽ, št. 7/89);
19. Pravilnik o izolirnih stikih zgornjega ustroja železniških prog (Službeni glasnik ZJŽ, št. 2/84 in 3/85);
20. Navodilo za rabo, vgraditev, preizkus in vzdrževanje lokomotivskega dela AS naprave I 60 (Službeni glasnik ZJŽ, št. 2/75);
21. Odločba o postopku pri projektiranju in gradnji električnih vodov na križiščih z železniškimi progami (Uradni list FLRJ, št. 52/50).
(4) Do uveljavitve predpisov, izdanih na podlagi 113. člena tega zakona se uporabljajo predpisi iz drugega odstavka tega člena, če niso v nasprotju s tem zakonom ali evropskimi predpisi.
(5) Ne glede na prvi odstavek tega člena se do uveljavitve izvedbenega akta Evropske komisije iz drugega odstavka 24. člena Direktive 2016/798/EU, uporablja 32. člen Zakona o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 56/13 – uradno prečiščeno besedilo, 91/13, 82/15 in 84/15 – ZZelP-J).
(uskladitev SVU z nacionalnimi izvedbenimi načrti TSI)
Prevozniki in upravljavec morajo uskladiti SVU skladno z nacionalnimi izvedbenimi načrti TSI.
(obveščanje ERA o prenehanju veljavnosti predpisov)
Ministrstvo v 30 dneh od uveljavitve tega zakona obvesti ERA prek sistema IT, ki se uporablja za namene priglasitve in razvrstitve nacionalnih predpisov iz prvega odstavka 8. člena Direktive 2016/798/EU, o prenehanju veljavnosti predpisov iz prvega in drugega odstavka 109. člena tega zakona, ki niso bili do 15. junija 2016 priglašeni ERA v skladu z 8. členom Direktive 2004/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o varnosti na železnicah Skupnosti, ter o spremembi Direktive Sveta 95/18/ES o izdaji licence prevoznikom v železniškem prometu in Direktive 2001/14/ES o dodeljevanju železniških infrastrukturnih zmogljivosti, naložitvi uporabnin za uporabo železniške infrastrukture in podeljevanju varnostnega spričevala (UL L št. 164 z dne 30. 4. 2004, str. 44), ki ne izpolnjujejo meril iz priloge II Direktive 2016/798/EU ali je njihova uporaba postala nepotrebna zaradi sprejetih predpisov Evropske unije.
(sistem varnega upravljanja)
(1) Šteje se, da je v SVU upravljavca in prevoznikov, ki imajo veljavno varnostno spričevalo oziroma varnostno pooblastilo na dan uveljavitve tega zakona, vključena vsebina, 55. člena, 57. člena, prvega, tretjega četrtega in petega odstavka 59. člena, 89. in 90. člena Zakona o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 56/13 – uradno prečiščeno besedilo, 91/13, 82/15 in 84/15 – ZZelP-J), kot njihov sestavni del, če ni v nasprotju s tem zakonom ali TSI.
(2) Šteje se, da je v SVU upravljavca in prevoznikov, ki imajo veljavno varnostno spričevalo oziroma varnostno pooblastilo na dan uveljavitve tega zakona kot njihov sestavni del, če ni v nasprotju s tem zakonom ali TSI, vključena vsebina naslednjih predpisov:
1. Pravilnik za toplotno obdelavo kretniških delov in tirnic za izolirne stike (Službeni glasnik ZJŽ, št. 4/86);
2. Pravilnik o tehničnih ukrepih za obtežbo železniških mostov in prepustov (Službeni glasnik ZJŽ, št. 5/77);
3. Prvi odstavek 1. člena in členi 9. do 33. Navodila za zavarovanje prometa pozimi (Službeni glasnik ZJŽ, št. 6-7/86);
4. Navodilo za izvajanje del v zemeljski osnovi obstoječih prog za večje hitrosti (Službeni glasnik ZJŽ z dne 12. 4. 1979);
5. Navodilo o tehnološkem postopku za protikorozijsko zaščito tirnic, kretnic, mostov, dvigal in pejner nosilcev (Službeni glasnik ZJŽ, št. 11/87);
6. Pravilnik o pogojih za graditev gradbenih objektov ali drugih objektov, saditev drevja ter postavljanje naprav v varovalnem progovnem pasu ob industrijskem tiru (Uradni list SRS, št. 2/87, Uradni list RS, št. 85/00 – ZVZP in 61/07 – ZVZelP);
7. Pravilnik za progovne čuvaje (Službeni glasnik ZJŽ, št. 6/67);
8. Odredba o zahtevah, katerim morajo ustrezati postroji, objekti, naprave in oprema železniške proge ter železniška vozila, naprave in oprema, ki se vgrajujejo v ta vozila (Uradni list RS, št. 76/95, 14/03, 30/03, 61/07 – ZVZelP in 92/10);
9. Pravilnik o kemičnem uničevanju plevela in grmovja na progah (Službeni glasnik ZJŽ, št. 8/90);
10. Pravilnik o projektiranju, gradnji in vzdrževanju stabilnih naprav električne vleke enosmernega sistema 3 kV (Uradni list RS, št. 56/03 in 61/07 – ZVZelP);
11. Začasni tehnični pogoji za tipsko, časovno in periodično preizkušanje ozemljitvene palice za ozemljevanje stabilnih naprav električne vleke JŽ (Službeni glasnik ZJŽ, št. 7/77);
12. Pravilnik o rabi stabilnih naprav električne vleke na progah (Službeni glasnik ZJŽ, št. 2/85);
13. 34., 36. in 38. člen Pravilnik o vlečni in tehničnovagonski dejavnosti (Uradni list RS, št. 55/02, 61/07 – ZVZelP in 30/09);
14. Navodilo za ogrevanje potniških voz (Službeni glasnik ZJŽ, št. 7/72);
15. Pravilnik o ugotavljanju skladnosti in o izdajanju dovoljenj za vgradnjo elementov, naprav in sistemov v železniško infrastrukturo (Uradni list RS, št. 82/06 in 61/07 – ZVZelP);
16. Navodilo za meritve in preizkušanje voznega omrežja z merilnim vagonom za preizkušanje voznega omrežja (Službeni glasnik ZJŽ, št. 7/89);
17. Pravilnik o izolirnih stikih zgornjega ustroja železniških prog (Službeni glasnik ZJŽ, št. 2/84 in 3/85);
18. Navodilo za rabo, vgraditev, preizkus in vzdrževanje lokomotivskega dela AS naprave I 60 (Službeni glasnik ZJŽ, št. 2/75);
19. Odločba o postopku pri projektiranju in gradnji električnih vodov na križiščih z železniškimi progami (Uradni list FLRJ, št. 52/50);
20. Pravilnik o pogojih in postopku za začetek, izvajanje in dokončanje tekočega in investicijskega vzdrževanja ter vzdrževalnih del v javno korist na področju železniške infrastrukture (Uradni list RS, št. 82/06 in 61/07 – ZVZelP).
(3) Prevozniki in upravljavec morajo za spremembo pravil v svojem SVU, ki so določeni v pravnih aktih iz prvega in drugega odstavka tega člena pridobiti predhodno potrditev varnostnega organa.
(1) Vlada Republike Slovenije izda predpis iz 82. člena tega zakona v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
(2) Minister izda predpise iz šestega odstavka 3. člena, tretjega odstavka 6. člena, šestega odstavka 15. člena, dvanajstega odstavka 21. člena, petega odstavka 26. člena, trinajstega odstavka 31. člena, osmega odstavka 48. člena, šestega odstavka 50. člena, 54. člena, sedmega odstavka 63. člena, tretjega odstavka 71. člena, trinajstega odstavka 72. člena, desetega odstavka 73. člena, četrtega odstavka 74. člena, prvega odstavka 83. člena in prvega odstavka 88. člena iz tega zakona v roku dveh let od uveljavitve tega zakona.
(3) Minister za zdravje izda v soglasju z ministrom predpis iz štirinajstega odstavka 72. člena tega zakona v dveh letih od uveljavitve tega zakona.
(4) Do uveljavitve predpisa iz:
– tretjega odstavka 6. člena tega zakona, se uporabljajo skupni varnostni kazalniki iz točke b) tretjega odstavka 24. člena Zakona o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 56/13 – uradno prečiščeno besedilo, 91/13, 82/15 in 84/15 – ZZelP-J);
– osmega odstavka 48. člena tega zakona, se uporablja 14., 14.a, 15. in 15.a člen Zakona o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 56/13 – uradno prečiščeno besedilo, 91/13, 82/15 in 84/15 – ZZelP-J);
– sedmega odstavka 63. člena tega zakona, se uporablja 19. in 19.a člen Zakona o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 56/13 – uradno prečiščeno besedilo, 91/13, 82/15 in 84/15 – ZZelP-J).
(1) Določbe 11., 56., 57., 58., 59., 60., 61., 62. in 68. člena tega zakona se začnejo uporabljati 16. junija 2019.
(2) Do začetka uporabe 11. člena tega zakona, se za izdajo, podaljšanje, spremembo in razveljavitev varnostnega spričevala ter nadzor nad izpolnjevanjem pogojev za varnostno spričevalo, uporabljajo določbe 18. in 18.c člena Zakona o železniškem prometu (Uradni list RS, št. 99/15 – uradno prečiščeno besedilo) v delu, ki se nanaša na varnostno spričevalo.
(začetek veljavnosti zakona)
Ta zakon začne veljati 16. junija 2018.
Št. 326-03/18-6/16
Ljubljana, dne 17. aprila 2018
EPA 2621-VII
dr. Milan Brglez l.r.
