Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o železniškem prometu (ZZelP-K)
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o železniškem prometu (ZZelP-K), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 17. aprila 2018.
Št. 003-02-4/2018-10
Ljubljana, dne 25. aprila 2018
Borut Pahor l.r.
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ŽELEZNIŠKEM PROMETU (ZZelP-K)
1. člen
V Zakonu o železniškem prometu (Uradni list RS, št. 99/15 – uradno prečiščeno besedilo) se 1. člen spremeni tako, da se glasi:
(1) Ta zakon določa pogoje za izvajanje prevoznih storitev v železniškem prometu, storitve, ki so na področju železniškega prometa javne dobrine, ki jih zagotavlja Republika Slovenija (v nadaljnjem besedilu: država) z obvezno gospodarsko javno službo, javno železniško infrastrukturo, njen status in pogoje za dostop nanjo, način uresničevanja pravice do stavke na področju železniškega prometa, ustanovitev, naloge in pristojnosti regulatornega organa, ustanovitev, naloge ter pristojnosti Javne agencije za železniški promet (v nadaljnjem besedilu: agencija).
(2) Ta zakon se ne uporablja za:
– proge, ki so funkcionalno ločene od preostalega železniškega omrežja in so predvidene samo za opravljanje lokalnega, mestnega ali primestnega potniškega prometa;
– zasebno železniško infrastrukturo, ki jo uporablja izključno njen lastnik za lastne prevoze blaga;
– prevoznike, ki izvajajo dejavnost samo na omrežjih iz prve in druge alinee tega odstavka.
(3) Ta zakon prenaša v slovenski pravni red določbe Direktive 2012/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o vzpostavitvi enotnega evropskega železniškega območja (UL L št. 343 z dne 14. 12. 2012, str. 32), zadnjič spremenjene z Direktivo (EU) 2016/2370 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2016 o spremembi Direktive 2012/34/EU glede odprtja trga notranjih storitev železniškega potniškega prometa in upravljanja železniške infrastrukture (UL L št. 352 z dne 23. 12. 2016, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2012/34/EU).«.
Prvi odstavek 2. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) V tem zakonu uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:
1. »bistvene funkcije upravljanja javne železniške infrastrukture« pomenijo odločanje glede dodeljevanja vlakovnih poti, vključno z opredelitvijo ter oceno razpoložljivosti in dodeljevanja posameznih vlakovnih poti, ter odločanje glede zaračunavanja, določanja in pobiranja uporabnine za uporabo javne železniške infrastrukture;
2. »čezmejni sporazum« pomeni vsako mednarodno pogodbo, sklenjeno med dvema ali več državami članicami Evropske unije ali med državami članicami Evropske unije in tretjimi državami; njegov namen je olajšati opravljanje storitev čezmejnega železniškega prometa;
3. »dostop na javno železniško infrastrukturo« je pravica do njene uporabe pod določenimi pogoji;
4. »investicija v javno železniško infrastrukturo« je nadgradnja obstoječe ali graditev nove javne železniške infrastrukture;
5. »javno-zasebno partnerstvo« pomeni zavezujoč dogovor med javnimi organi in enim ali več pravnimi subjekti, ki niso upravljavec, na podlagi katerega subjekt deloma ali v celoti zgradi oziroma financira železniško infrastrukturo oziroma pridobi pravico za opravljanje funkcij upravljavca za vnaprej določeno obdobje;
6. »licenca« pomeni dovoljenje, ki ga licenčni organ izda prevozniku in s katerim se prizna njegova sposobnost, da kot prevoznik v železniškem prometu opravlja storitve železniškega prevoza; ta sposobnost je lahko omejena na opravljanje posebnih vrst storitev;
7. »licenčni organ« je organ, pristojen za izdajanje licenc iz prejšnje točke;
8. »mednarodni tovorni promet« je prevozna storitev, pri kateri vlak prečka najmanj eno mejo države članice Evropske unije; vlak je lahko sklenjen oziroma razdeljen in različni deli imajo lahko različne odhodne in namembne postaje, pod pogojem, da vsi vagoni prečkajo najmanj eno mejo;
9. »mestni ali primestni promet« pomeni prevozne storitve, katerih glavni namen je zadovoljevanje prevoznih potreb mestnega središča ali urbane aglomeracije, vključno s čezmejno aglomeracijo, in prevoznih potreb med takim središčem ali urbano aglomeracijo in okoliškimi območji;
10. »nadgradnja« javne železniške infrastrukture pomeni večja dela za spremembo obstoječe infrastrukture, ki izboljšajo njeno splošno delovanje;
11. »nadomestna vlakovna pot« pomeni drugo vlakovno pot med istima izhodno in končno postajo, kadar sta vlakovni poti zamenljivi za namene tovornega ali potniškega prometa, ki ga opravlja prevoznik v železniškem prometu;
12. »objekt, ki se uporablja za obratovanje, vzdrževanje oziroma obnavljanje javne železniške infrastrukture« pomeni stavbo, namenjeno upravljanju železniškega prometa, stavbo, ki se uporablja za neposredno opravljanje gospodarske javne službe vzdrževanja, obratovanja in obnavljanja obstoječe javne železniške infrastrukture, ranžirno postajo s pripadajočimi napravami, postajno zgradbo oziroma poslopje, postajo in postajališče oziroma drug objekt ali napravo, ki ju uporablja upravljavec za izvajanje železniških storitev;
13. »objekt za izvajanje železniških storitev« pomeni napravo, vključno z zemljiščem, stavbo in opremo, ki je bila v celoti ali deloma posebej prilagojena za zagotavljanje ene ali več storitev iz točk 2 do 4 Priloge II Direktive 2012/34/EU;
14. »obnavljanje javne železniške infrastrukture« pomeni večja dela za zamenjavo obstoječe infrastrukture, ki ne spremenijo njenega splošnega delovanja;
15. »obratovanje javne železniške infrastrukture« pomeni dodeljevanje vlakovnih poti, upravljanje prometa in zaračunavanje uporabnine za uporabo železniške infrastrukture;
16. »okvirna pogodba« je pogodba, ki določa pravice in obveznosti prosilca in upravljavca v zvezi z infrastrukturnimi zmogljivostmi, ki se bodo dodeljevale, in uporabnino, ki se bo zaračunavala v obdobju, ki je daljše od obdobja veljavnosti voznega reda omrežja;
17. »prevozne storitve« v železniškem prometu so prevoz potnikov ali blaga v notranjem in mednarodnem železniškem prometu;
18. »prevoznik v železniškem prometu (v nadaljnjem besedilu: prevoznik)« je pravna ali fizična oseba, ki samostojno opravlja gospodarsko dejavnost, katere glavna dejavnost je izvajanje prevoznih storitev prevozov blaga oziroma potnikov v železniškem prometu in ima za zagotavljanje teh storitev licenco; pri tem mora ta prevoznik zagotoviti vleko vlakov; lahko je to tudi pravna ali fizična oseba, ki samostojno opravlja gospodarsko dejavnost, ki zagotavlja le vleko vlakov;
19. »prevoznik Evropske unije« je prevoznik, ki ima licenco, izdano v državi članici Evropske unije;
20. »program omrežja« pomeni podrobno obrazložitev splošnih pravil, rokov, postopkov in meril v zvezi z zaračunavanjem uporabnine in dodeljevanjem infrastrukturnih zmogljivosti; vsebuje tudi dodatne informacije, potrebne za vložitev prošenj za dodelitev infrastrukturnih zmogljivosti, kot so na primer informacije o infrastrukturnih zmogljivostih javne železniške infrastrukture ter možnih dodatnih in pomožnih storitvah;
21. »prosilec« je prevoznik, mednarodno združenje prevoznikov v železniškem prometu ali druga pravna ali fizična oseba, ki zaradi javnega (država, lokalna skupnost, izvajalec gospodarske javne službe) ali komercialnega (prevozniki tovora, špediterji in prevozniki v kombiniranem prometu) interesa potrebuje vlakovno pot;
22. »razvoj javne železniške infrastrukture« je načrtovanje železniškega omrežja, finančno načrtovanje in načrtovanje naložb ter gradnja in nadgradnja javne železniške infrastrukture;
23. »regulatorni organ« je organ, ki skrbi za enakopravno obravnavo vseh deležnikov na trgu storitev v železniškem prometu in svobodno konkurenco med ponudniki storitev v železniškem prometu in je pristojen za reševanje pritožb zoper odločitve in ravnanje upravljavca, prevoznikov ali upravljavcev objektov za izvajanje železniških storitev ter opravlja druge naloge, ki jih določa ta zakon ali drug predpis;
24. »storitev mednarodnega potniškega prometa« je storitev potniškega prometa, pri kateri vlak prečka najmanj eno mejo države članice Evropske unije, pri čemer je glavni namen storitve prevoz potnikov med postajami, ki so v različnih državah članicah; vlak je lahko sklenjen oziroma razdeljen in različni deli imajo lahko različne odhodne in namembne postaje pod pogojem, da vsi vagoni prečkajo najmanj eno mejo;
25. »tranzit Republike Slovenije« pomeni prečkanje ozemlja Republike Slovenije brez natovarjanja ali raztovarjanja blaga oziroma brez vstopanja ali izstopanja potnikov na ozemlju Republike Slovenije;
26. »tranzit Unije« pomeni prečkanje ozemlja Evropske unije brez natovarjanja ali raztovarjanja blaga in brez vstopanja ali izstopanja potnikov na ozemlju Evropske unije;
27. »upravljavec javne železniške infrastrukture (v nadaljnjem besedilu: upravljavec)« je pravna oseba, ki je odgovorna za obratovanje, vzdrževanje in obnavljanje javne železniške infrastrukture ter sodelovanje pri njenem razvoju;
28. »upravljavec objekta za izvajanje železniških storitev« pomeni vsako pravno ali fizično osebo, ki opravlja gospodarsko dejavnost, odgovorno za upravljanje enega ali več objektov za izvajanje železniških storitev, ali zadolženo, da zagotavlja prevoznikom v železniškem prometu eno ali več storitev iz točk od 2 do 4 Priloge II Direktive 2012/34/ES;
29. »infrastrukturna zmogljivost« pomeni možnost načrtovanja zahtevanih vlakovnih poti za del javne železniške infrastrukture za določeno obdobje;
30. »vlakovna pot« je infrastrukturna zmogljivost, potrebna za vožnjo vlaka med dvema krajema ob določenem času;
31. »vlakovna pot za določen namen (ad hoc vlakovna pot)« je vlakovna pot iz prejšnje točke, ki se dodeli za posamezne vožnje vlaka glede na proste zmogljivosti infrastrukture;
32. »varnostni organ« je organ, pristojen za naloge v zvezi z varnostjo v železniškem prometu v skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja varnost železniškega prometa;
33. »vertikalno integrirano podjetje« je pravni subjekt, v katerem upravljavca nadzoruje pravni subjekt, ki obenem nadzoruje tudi enega ali več prevoznikov, ki opravljajo storitve železniškega prometa v omrežju upravljavca;
34. »vozni red« je tehnološki načrt prevoznika za določeno voznoredno obdobje, ki je izdelan na podlagi voznega reda omrežja;
35. »vozni red omrežja« je akt upravljavca, ki določa vse načrtovane vožnje vlakov in železniškega voznega parka na javni železniški infrastrukturi v obdobju, za katerega velja;
36. »vzdrževanje javne železniške infrastrukture« so dela za vzdrževanje stanja in zmogljivosti obstoječe infrastrukture.«.
V drugem odstavku 2.e člena se za prvim stavkom doda nov stavek, ki se glasi: »Upravljavec opravlja naloge, ki jih ima po tem zakonu, zakonu, ki ureja varnost železniškega prometa, in podzakonskimi predpisi, izdanimi na njuni podlagi, samostojno in neodvisno od kateregakoli drugega pravnega subjekta.«.
V četrtem odstavku 6. člena se beseda »uslug« nadomesti z besedo »storitev«.
Za četrtim odstavkom se dodajo novi peti, šesti, sedmi, osmi in deveti odstavek, ki se glasijo:
»(5) Izvajalec gospodarske javne službe prevozne storitve izvaja s tirnimi vlečnimi in vlečenimi vozili. V primeru okoliščin, ki povzročijo prekinitev železniškega prometa ali ogrozijo varnost železniškega prometa (kot npr. gradnja, obnova, nadgradnja in vzdrževalna dela na javni železniški infrastrukturi, preobremenjena infrastrukturna zmogljivost, resna nesreča, nesreča ali incident oziroma okoliščine iz 7. in 8. člena tega zakona), se lahko prevozne storitve izvedejo s cestnimi motornimi vozili za prevoz potnikov po cesti (v nadaljnjem besedilu: nadomestni prevoz).
(6) Za izvajanje nadomestnega prevoza se uporabljajo določbe zakona s področja prevozov v cestnem prometu, ki urejajo pogoje za izvajanje javnih linijskih prevozov potnikov v notranjem cestnem prometu glede licence, strokovne usposobljenosti voznikov in vrste vozil, ter določbe zakona, ki ureja delovni čas in obvezen počitek mobilnih delavcev ter zapisovalno opremo v cestnem prevozu.
(7) Vozilo za prevoz potnikov, s katerim se opravlja nadomestni prevoz, je na sprednji strani označeno s tablo z napisom NADOMESTNI PREVOZ, v skladu s predpisom, ki ureja oznake in opremo vozil, s katerimi se opravljajo prevozi potnikov v cestnem prometu.
(8) Izvajalec gospodarske javne službe pred začetkom izvajanja nadomestnega prevoza izvajalcu nadomestnega prevoza potnikov izdela vozni red nadomestnega prevoza, ki mora vsebovati seznam vstopnih oziroma izstopnih mest, predvideni čas odhoda in prihoda na oziroma iz nadomestnega vstopnega oziroma izstopnega mesta in podatek o povezavi s konkretnim železniškim voznim redom. Vozni red nadomestnega prevoza se hrani v vozilu, s katerim se izvaja nadomestni prevoz potnikov, v pisni oziroma elektronski obliki z možnostjo izpisa. Ta odstavek ne velja v primeru nastopa okoliščin iz petega odstavka tega člena, ki nastopijo v obdobju manj kot 15 dni pred izvajanjem nadomestnega prevoza.
(9) Nadomestni vozni red mora biti javno objavljen najmanj 15 dni pred začetkom njegove veljavnosti na elektronski oziroma digitalni način (svetovni splet, portal, info monitorji itn.), razen v primerih resne nesreče, nesreče ali incidenta oziroma okoliščin iz petega odstavka tega člena, ki nastopijo v obdobju manj kot 15 dni pred izvajanjem nadomestnega prevoza.«.
Za 6. členom se doda nov 6.a člen, ki se glasi:
(vozni red omrežja in vozni red)
(1) Železniški promet poteka po vnaprej določenem voznem redu omrežja, ki ga izdela in uveljavi upravljavec in se mora po njem ravnati.
(2) Vozni red za redni promet potniških vlakov, ki so del gospodarske javne službe, mora biti javno objavljen na primeren način (npr. v papirnati obliki, na svetovnem spletu, portalu, info monitorjih itn.) najmanj 15 dni pred začetkom njegove veljavnosti.
(3) Pri izdelavi voznega reda omrežja morajo biti upoštevane zmogljivosti infrastrukture in omejitve, ki vplivajo na vozni red posameznega vlaka.
(4) Prevoznik se mora ravnati po voznem redu omrežja iz prvega odstavka tega člena.«.
V prvem odstavku 10. člena se v deseti alinei beseda »vodenja« nadomesti z besedo »upravljanja«.
Dvanajsta alinea se spremeni tako, da se glasi:
»– objekti, ki se uporabljajo za vzdrževanje, obratovanje oziroma obnavljanje javne železniške infrastrukture.«.
Trinajsta in štirinajsta alinea se črtata.
V drugem odstavku se pred besedo »garažni« beseda »in« nadomesti z vejico, za besedo »tiri« se doda besedilo »in stranski tiri v zasebni lasti.«.
11. člen se spremeni tako, da se glasi:
(obvezna gospodarska javna služba vzdrževanja, obratovanja in obnavljanja javne železniške infrastrukture)
(1) Vzdrževanje, obratovanje in obnavljanje javne železniške infrastrukture je obvezna gospodarska javna služba.
(2) Gospodarsko javno službo iz prejšnjega odstavka opravlja upravljavec na podlagi pogodbe o opravljanju gospodarske javne službe. Pogodba mora vsebovati elemente iz Priloge V Direktive 2012/34/EU, sklene pa se za obdobje najmanj petih let. O vsebini pogodbe in strukturi plačil, ki so namenjena za financiranje upravljavca, se dogovor sklene vnaprej za celotno pogodbeno obdobje.
(3) Vzdrževanje javne železniške infrastrukture obsega predvsem izvajanje oziroma organiziranje:
– vzdrževalnih del, ki ohranjajo normalno obratovalno sposobnost in zagotavljajo prometno varnost;
– vzdrževalnih del na železniških postajah in postajališčih;
– nadzora nad stanjem javne železniške infrastrukture;
– zagotovitve vzpostavitve prevoznosti prog ob naravnih in drugih nesrečah;
– vzpostavitve, vodenja in vzdrževanja informacijskega sistema, registra infrastrukture in evidenc ter drugih podatkov o javni železniški infrastrukturi in njihovo posredovanje na zahtevo ministrstva oziroma organa v sestavi ministrstva;
– meritev posameznih parametrov ali delov sistema;
– faznih tehničnih pregledov;
– sodelovanja upravljavca pri zakoličbi in pripravi delovišča;
– vzdrževalnih del na javni železniški infrastrukturi v obsegu, ki ga določa letni načrt vzdrževanja.
(4) Obratovanje javne železniške infrastrukture obsega predvsem:
– dodeljevanje vlakovnih poti;
– določanje višine uporabnine, zaračunavanje in pobiranje uporabnine;
– upravljanje prometa vlakov in zagotavljanje obratovanja javne železniške infrastrukture;
– izdelavo, sprejem, uveljavitev in objavo voznega reda omrežja;
– opravljanje tehnološkega procesa dela na prometnih mestih;
– nadzor nad delom prevoznikov, ki ga zahteva opravljanje dela skladno s tem zakonom in predpisi, ki urejajo varnost v železniškem prometu;
– obveščanje varnostnega organa o sumu kršitve, ki jo je storil prevoznik s svojim ravnanjem v nasprotju z licenco, varnostnim spričevalom ali dodeljeno vlakovno potjo, in obveščanje varnostnega organa in inšpektorata, pristojnega za železniški promet, o kršitvah določb predpisov, ki urejajo varnost v železniškem prometu.
(5) Obnavljanje javne železniške infrastrukture obsega predvsem:
– pripravo predloga načrta obnov;
– izvajanje oziroma organiziranje obnov.
(6) Vlada z uredbo določi način opravljanja gospodarske javne službe iz prvega odstavka tega člena in z upravljavcem sklene pogodbo iz drugega odstavka tega člena.
(7) Upravljavec vzpostavi, vodi in vzdržuje informacijski sistem obnavljanja javne železniške infrastrukture, ki je sestavni del informacijskega sistema in vsebuje podatke ter dokumentacijo o vseh fazah obnov, pri tem pa mora ministrstvu zagotoviti možnost neposrednega vpogleda v stanje obnov in dokumentacijo, ki se vodi v okviru informacijskega sistema. Upravljavec vodi tudi evidenco podatkov o izdatkih za obnavljanje javne železniške infrastrukture.
(8) V primeru motenj v železniškem prometu upravljavec prevoznikom zagotavlja ustrezne in pravočasne informacije. Če prevoznikom odobri dodaten dostop do upravljanja prometa, to stori pod enakimi, vnaprej določenimi in objavljenimi pogoji.
(9) Vsebino in način vodenja informacijskega sistema iz tretjega in sedmega odstavka tega člena natančneje določi minister.«.
V drugem odstavku 11.a člena se prva alinea črta.
V prvem odstavku 11.b člena se v 2. točki beseda »soglasij« nadomesti z besedo »mnenj«.
V prvem odstavku se 4. do 6. točka črtajo. Dosedanje 7., 8. in 9. točka postanejo 4., 5. in 6. točka.
V prvem odstavku se doda nova 7. točka, ki se glasi:
»7. upravljanje z nepremičninami v progovnem pasu, ki so v lasti države in niso javna železniška infrastruktura iz prvega odstavka 10. člena tega zakona, razen z nepremičninami, ki so na podlagi drugih predpisov v upravljanju drugih upravljavcev stvarnega premoženja države.«.
11.c člen se spremeni tako, da se glasi:
(obveznosti in neodvisnost upravljavca v vertikalno integriranem podjetju)
(1) Če upravljavec opravlja svojo dejavnost znotraj vertikalno integriranega podjetja, jo opravlja kot samostojen gospodarski subjekt.
(2) Naloge upravljavca izvaja odvisna družba družbe Slovenske železnice, d. o. o.
(3) Upravljavec ima svoj tričlanski nadzorni svet. Člane nadzornega sveta, ki niso predstavniki delavcev, imenuje vlada, od tega enega člana na predlog ustanovitelja.
(4) Zaradi preprečevanja nasprotja interesov člani nadzornega sveta upravljavca in člani poslovodstva upravljavca ne smejo biti imenovani v organe vodenja in nadzora drugih odvisnih družb obvladujoče družbe, ki opravljajo prevozne storitve v notranjem in mednarodnem železniškem prometu, niti ne smejo biti zaposleni kot vodilni delavci v kateri od teh družb. Prav tako člani poslovodstva upravljavca ne smejo biti imenovani v organ nadzora obvladujoče družbe. V organe vodenja in nadzora upravljavca ne morejo biti imenovane osebe, ki so bili člani organa vodenja ali nadzora obvladujoče družbe ali družbe, ki opravlja prevozne storitve v notranjem in mednarodnem železniškem prometu, najmanj eno leto po koncu mandata v organu družbe. V nadzorni svet upravljavca je lahko imenovanih le toliko zaposlenih obvladujoče družbe oziroma odvisnih družb obvladujoče družbe, da ti ob upoštevanju minimalnega dovoljenega kvoruma pri glasovanju ne dosežejo večine. V nadzorni svet ne smejo biti imenovani zaposleni iz družb, ki opravljajo prevozne storitve v notranjem in mednarodnem železniškem prometu.
(5) Nadzorni svet upravljavca preverja pravilnost izvajanja finančne preglednosti in pravila ločenosti ter varnega in varovanega dostopa do informacijskega sistema.
(6) Sestava nadzornega sveta upravljavca in natančnejši pogoji, ki jih morajo izpolnjevati člani nadzornega sveta, se določijo v aktu o ustanovitvi upravljavca.
(7) Če ne pride do nasprotja interesov in je zagotovljena zaupnost informacij, ki so poslovna skrivnost po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, lahko upravljavec za določena dela, ki niso povezana z dodeljevanjem vlakovnih poti in določanjem uporabnine, sklene pogodbo s katerokoli pravno ali fizično osebo, pri čemer ohrani pravico do sprejemanja pomembnih odločitev o teh delih. Upravljavec lahko s prevozniki sklepa pogodbe o sodelovanju, da zagotovi strankam pogodbe koristi, na primer manjše stroške ali boljše delovanje dela omrežja, na katerega se nanaša pogodba. Nadzor nad sklepanjem in izvajanjem pogodb s prevozniki iz prejšnjega stavka opravlja regulatorni organ, ki lahko v utemeljenih primerih predlaga prekinitev pogodbe.
(8) Upravljavec, člani poslovodstva in člani nadzornega sveta upravljavca ne smejo imeti nobenih neposrednih ali posrednih poslovnih deležev v katerikoli odvisni družbi družbe Slovenske železnice, d. o. o., ki opravlja prevozne storitve v notranjem in mednarodnem železniškem prometu. Člani poslovodstva in vodilni delavci upravljavca, ki odločajo o bistvenih funkcijah upravljanja infrastrukture, ne smejo prejeti nobenih plačil, vezanih na uspešno poslovanje nobenega drugega pravnega subjekta vertikalno integriranega podjetja, ali plačil, povezanih s finančno uspešnostjo posameznih prevoznikov v železniškem prometu.
(9) Upravljavec mora zagotoviti omejenost dostopa do informacij, ki se nanašajo na dodeljevanje vlakovnih poti, zaračunavanje uporabnine, izdelavo voznega reda omrežja in upravljanje prometa, če ima skupen informacijski sistem z drugimi subjekti znotraj vertikalno povezanega podjetja. Dostop do teh informacij je omogočen le pooblaščenemu osebju upravljavca in jih ni dovoljeno pošiljati drugim subjektom v vertikalno povezanem podjetju.
(10) Upravljavec mora pred sprejetjem poslovnega načrta prosilcem, na prošnjo pa tudi potencialnim prosilcem, omogočiti dostop do ustreznih informacij o njegovi vsebini in možnost, da mu sporočijo svoje mnenje v zvezi s pogoji za dostop do javne železniške infrastrukture, za njeno uporabo in v zvezi z njenimi značilnostmi, zagotavljanjem in razvojem. Upravljavec mora mnenja prosilcev pri pripravi dolgoročnega načrta vzdrževanja in obnavljanja v največji možni meri upoštevati, vzdrževanje pa mora načrtovati nediskriminatorno.
(11) Upravljavec mora vsaj en mesec pred podpisom pogodbe iz drugega odstavka 11. člena tega zakona na svoji spletni strani objaviti osnutek pogodbe ali vsaj bistvene elemente pogodbe tako, da lahko prosilci pred podpisom podajo svoje mnenje. Upravljavec mora sklenjeno pogodbo objaviti na svoji spletni strani najpozneje v enem mesecu po sklenitvi.
(12) Vlada z ustreznim načinom financiranja nalog upravljavca po pogodbi iz drugega odstavka 11. člena tega zakona zagotovi, da izkaz uspeha upravljavca infrastrukture, pod normalnimi pogoji poslovanja in v primernem obdobju, ki ni daljše od petih let, vsaj uravnoteži prihodke upravljavca iz uporabnine, presežkov iz drugih komercialnih dejavnosti, nepovratnih prihodkov iz zasebnih virov in proračunskih sredstev, vključno s predplačili države, kadar je to v skladu z zakonodajo, ki ureja področje javnih financ, z odhodki upravljavca za opravljanje njegove dejavnosti. Vlada lahko od upravljavca zahteva, da v primeru, ko je železniški promet konkurenčen drugim načinom prometa, uravnoteži svoje prihodke in odhodke s prihodki iz uporabnine brez financiranja iz državnega proračuna.
(13) Upravljavec mora z organom, pristojnim za vodenje investicij, prevozniki in prosilci vzpostaviti stalen odbor za usklajevanje potreb na področju železniške infrastrukture. Upravljavec lahko k sodelovanju v odbor povabi predstavnike uporabnikov storitev železniškega prometa in predstavnike lokalnih skupnosti. Regulatorni organ lahko v odboru sodeluje kot opazovalec. Upravljavec mora zagotoviti, da se v odboru usklajujejo naslednje vsebine:
– potrebe prosilcev glede vzdrževanja in razvoja zmogljivosti železniške infrastrukture;
– vsebina k uporabnikom naravnanih ciljev uspešnosti upravljavca, določenih v pogodbi iz drugega odstavka 11. člena tega zakona in spodbud upravljavcu iz prvega odstavka 15.f člena tega zakona in njihovo izvajanje;
– vsebina in izvajanje programa omrežja;
– vprašanja intermodalnosti in interoperabilnosti;
– vsa druga vprašanja, povezana s pogoji za dostop, uporabo infrastrukture in kakovostjo storitev upravljavca.
(14) Odbor iz prejšnjega odstavka se sestaja najmanj enkrat letno v skladu s smernicami, ki jih pripravi in objavi upravljavec po posvetovanju z zainteresiranimi stranmi iz prejšnjega odstavka. Upravljavec na svoji spletni strani ažurno objavlja pregled dela odbora. Usklajevanje v tem odboru ne posega v pravico prosilcev do vložitve pritožbe pri regulatornem organu.
(15) Upravljavec se včlani v evropsko mrežo upravljavcev infrastrukture.«.
Za 11.c členom se doda nov 11.č člen, ki se glasi:
(finančna preglednost poslovanja upravljavca)
(1) Upravljavec lahko nameni prihodke iz opravljanja nalog upravljavca po pogodbi iz drugega odstavka 11. člena tega zakona za financiranje svojega poslovanja.
(2) Bilančni dobiček upravljavca se lahko izplača družbeniku, ki je del vertikalno integriranega podjetja, samo, če izvira iz dejavnosti upravljavca, ki niso predmet pogodbe iz drugega odstavka 11. člena tega zakona.
(3) Upravljavec ne sme neposredno ali posredno najemati ali dajati posojil prevoznikom.
(4) Posojila med ostalimi pravnimi subjekti vertikalno integriranega podjetja se lahko najemajo, povrnejo in servisirajo le po tržnih obrestnih merah in pod tržnimi pogoji, ki upoštevajo profil tveganja posameznega subjekta.
(5) Upravljavec lahko na podlagi pogodbe izvršene storitve pravnih subjektov vertikalno integriranega podjetja plača po tržni ceni oziroma po ceni, ki odražajo seštevek proizvodnih stroškov in primerno stopnjo dobička.
(6) Dolgovi upravljavca se vodijo v njegovih poslovnih knjigah in se servisirajo ločeno od dolgov pravnih subjektov vertikalno integriranega podjetja.
(7) Upravljavec mora zagotoviti izdelavo in objavo ločenih izkazov in bilanc stanja, s katerimi zagotavlja izpolnjevanje določb tega člena in prvega odstavka 22.a člena tega zakona.
(8) Upravljavec mora voditi podrobno evidenco o vseh poslovnih in finančnih razmerjih s pravnimi subjekti vertikalno integriranega podjetja.«.
Tretji odstavek 13. člena se črta.
Četrti odstavek, ki postane tretji odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Na podlagi strategije razvoja prometa v Republiki Sloveniji in nacionalnega programa upravljavec, gospodarska družba iz 13.a člena tega zakona in Direkcija Republike Slovenija za infrastrukturo izdelajo predlog šestletnega načrta vlaganj v železniško infrastrukturo, ki ga ministrstvo združi z načrti vlaganj v drugo prometno infrastrukturo, uskladi in kot enoten šestletni operativni načrt vsako leto predloži v potrditev vladi, skupaj s poročilom o realizaciji.«.
Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Naloge Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo so:
– opravljanje nalog razvoja javne železniške infrastrukture;
– opravljanje strokovno tehničnih, organizacijskih, razvojnih in upravnih nalog s področja gradenj in nadgradenj javne železniške infrastrukture;
– financiranje obveznih gospodarskih javnih služb na področju železniškega prometa,
– priprava pogodb za izvajanje obveznih gospodarskih javnih služb na področju železniškega prometa;
– preverjanje porabe sredstev, ki jih Republika Slovenija zagotavlja za izvajanje obveznih gospodarskih javnih služb na področju železniškega prometa;
– priprava pogodb za gospodarjenje z javno železniško infrastrukturo in izvajanje drugih nalog upravljavca skladno s tem zakonom in financiranje izvajanja navedenih nalog;
– preverjanje upravljavca glede sklepanja in financiranja pogodb za gospodarjenje z javno železniško infrastrukturo in izvajanje drugih nalog upravljavca, določenih v 11.b člena tega zakona;
– preverjanje izvajanja postopkov upravljavca pri uveljavljanju odškodnin iz naslova zavarovanja javne železniške infrastrukture;
– preverjanje izvedbe postopkov upravljavca v primeru izrednih dogodkov s finančnimi posledicami na javni železniški infrastrukturi;
– preverjanje izvedbe postopkov upravljavca s finančnimi posledicami v skladu s sklenjenimi pogodbami, financiranimi iz proračuna;
– strokovni nadzor nad porabo sredstev glede izvajanja določb iz pete alinee tretjega odstavka 11. člena tega zakona in nad omejenim dostopom iz devetega odstavka 11.c člena tega zakona.«.
14. člen se spremeni tako, da se glasi:
(javno zasebno partnerstvo za razvoj javne železniške infrastrukture)
(1) Gradnja in nadgradnja javne železniške infrastrukture, predvidena s strategijo razvoja, se lahko zagotovi tudi v obliki javno-zasebnega partnerstva ali s podelitvijo koncesije za gradnje v skladu z določili področne zakonodaje in tega zakona. Pod enakimi pogoji mora biti zagotovljen prost dostop do železniške infrastrukture in stopnja varnosti železniškega prometa, kot velja za obstoječo javno železniško infrastrukturo, zasebni partner oziroma koncesionar pa mora izpolnjevati pogoje iz 11.c in 11.č člena tega zakona, če opravlja svojo dejavnost znotraj vertikalno integriranega podjetja.
(2) V javno-zasebnem partnerstvu ali v primeru podelitve koncesije za gradnje, pri čemer je predmet nadgradnja obstoječega železniškega omrežja ali gradnja nove proge, se zagotovi funkcija upravljavca javne železniške infrastrukture tako, da zasebni partner oziroma koncesionar v obdobju trajanja javno-zasebnega partnerstva oziroma koncesije prevzame odgovornost za opravljanje nalog upravljavca, za poslovne učinke gospodarjenja in za poslovno tveganje v zvezi s predmetom koncesije.
(3) Vlada v aktu o javno-zasebnem partnerstvu oziroma koncesijskem aktu na predlog ministrstva določi predmet javno-zasebnega partnerstva oziroma koncesije, uredi pravice in obveznosti zasebnega partnerja oziroma koncesionarja ter določi predvideni način financiranja in druga finančna razmerja.«.
Naslov drugega oddelka se spremeni tako, da se glasi: »II. Dostop na javno železniško infrastrukturo in licence za izvajanje prevoznih storitev«.
V tretjem odstavku 15. člena se besedilo »tekoče in naslednje« nadomesti z besedilom »veljavno in novo«.
Šesti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(6) Prosilec mora vložiti popolno vlogo za dodelitev vlakovne poti, ki bo dodeljena za novo voznoredno obdobje, najpozneje do drugega ponedeljka v mesecu aprilu tekočega leta. To ne velja za vlakovne poti za določen namen, ki se dodeljujejo sproti glede na vloge prevoznikov in glede na proste zmogljivosti javne železniške infrastrukture. Upravljavec mora o vlogi za dodelitev vlakovne poti, ki jo je prejel od prosilca ali mu jo je poslal pristojni organ države, na ozemlju katere je izhodiščna točka določene prevozne storitve v železniškem prometu, odločiti najpozneje do drugega ponedeljka v mesecu oktobru tekočega leta, o zahtevi za dodelitev vlakovne poti za določen namen pa mora odločiti najpozneje v petih dneh od prejema popolne vloge. V postopku dodeljevanja vlakovne poti se uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, če s tem zakonom ni drugače določeno. Zoper odločitev upravljavca lahko prosilec vloži pritožbo na regulatorni organ. Pritožba zoper odločitev upravljavca ne zadrži izvršitve. Vlogo, ki je bila zavrnjena zaradi nezadostnih infrastrukturnih zmogljivosti, prosilec lahko ponovno vloži za eno od naslednjih prilagoditev voznega reda omrežja. Zainteresiranim strankam morajo biti na voljo datumi teh prilagoditev. Upravljavec praviloma dodeljuje vlakovne poti enkrat letno ob pripravi novega voznega reda omrežja za novo voznoredno obdobje.«.
V desetem odstavku se besedilo »se je najmanj en mesec uporabljala« nadomesti z besedilom »jo prevoznik uporablja najmanj en mesec«.
15.a člen se spremeni tako, da se glasi:
(obveščanje o nameravani vlogi za dodelitev vlakovne poti)
(1) Prosilec, ki namerava zaprositi za dodelitev vlakovne poti, za izvajanje storitev potniškega prometa, mora o tem obvestiti vse pristojne upravljavce in regulatorne organe na predvideni vlakovni poti vsaj 18 mesecev pred začetkom veljavnosti voznega reda omrežja, na katerega se zaprosilo za dodelitev vlakovne poti nanaša.
(2) Da bi lahko regulatorni organ ocenil, kakšni so morebitni ekonomski učinki na obstoječe pogodbe o izvajanju obvezne gospodarske javne službe prevoza potnikov v železniškem prometu (v nadaljnjem besedilu: javna služba), najpozneje v desetih dneh od prejema obvestila iz prejšnjega odstavka, obvesti o tem vse organe, ki so dodelili pravico za izvajanje javne službe, vse druge organe, ki imajo pravico omejiti dostop do infrastrukture po tem zakonu in vse prevoznike, ki izvajajo javno službo na predvideni vlakovni poti.«.
V prvem odstavku 15.b člena se besedilo »storitev prevoza blaga« nadomesti z besedilom »železniškega tovornega prometa«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Prevozniki Evropske unije imajo pod pravičnimi, nediskriminatornimi in preglednimi pogoji pravico dostopa do javne železniške infrastrukture v Republiki Sloveniji, z namenom izvajanja storitev potniškega prometa, pri čemer lahko potniki vstopajo in izstopajo na katerikoli postaji, ki je odprta za vstop oziroma izstop potnikov. Ta pravica vključuje dostop do infrastrukture, ki povezuje objekte za izvajanje železniških storitev iz 2. točke Priloge II Direktive 2012/34/EU.«.
V petem odstavku se besedi »nadomestne proge« nadomesti z besedilom »nadomestne vlakovne poti«.
15.c člen se spremeni tako, da se glasi:
(omejitev dostopa do javne železniške infrastrukture)
(1) Če je na delu javne železniške infrastrukture že podeljena pravica izvajanja javne službe in bi pravica prevoznikov iz tretjega odstavka prejšnjega člena ogrozila gospodarsko ravnotežje pogodbe za izvajanje javne službe, se ta pravica lahko omeji.
(2) O tem, ali bi gospodarsko ravnotežje lahko bilo ogroženo, odloči regulatorni organ. Njegova odločitev temelji na podlagi objektivne ekonomske analize in vnaprej določenih meril, ki jih določi in javno objavi regulatorni organ.
(3) Odločitev regulatornega organa iz prejšnjega odstavka lahko v enem mesecu po prejemu informacije o načrtovani storitvi potniškega prometa iz 15.a člena tega zakona zahtevajo:
– pristojni organ, ki je podelil pravico za opravljanje javne službe;
– upravljavec;
– prevoznik, ki izvaja javno službo;
– katerikoli drug organ, ki ima po tem zakonu pravico omejiti dostop.
(4) Subjekti iz prejšnjega odstavka regulatornemu organu posredujejo vse informacije, potrebne za njegovo odločitev. Regulatorni organ preuči prejete informacije in se lahko o njih posvetuje z vsemi vpletenimi stranmi. Regulatorni organ izda odločbo v 60 dneh od prejema vseh potrebnih informacij. Če odloči, da bi načrtovana storitev potniškega prometa iz 15.a člena tega zakona ogrozila gospodarsko ravnotežje pogodbe za izvajanje javne službe, v odločbi navede tudi možne spremembe te storitve, ki bi zagotovile, da so izpolnjeni pogoji za odobritev pravice dostopa iz tretjega odstavka 15.b člena tega zakona.
(5) Ob izpolnitvi pogojev, ki jih določi regulatorni organ v odločbi iz prejšnjega odstavka, lahko subjekti iz tretjega odstavka tega člena in prevoznik, ki je zaprosil za dostop do javne železniške infrastrukture, od regulatornega organa v enem mesecu od prejema njegovega obvestila o izpolnitvi pogojev iz odločbe, zahtevajo ponovno preučitev odločitve.«.
V petem odstavku 15.d člena se v tretji alinei besedilo »Direktive 2013/34/EU« nadomesti z besedilom »Direktive 2012/34/EU«.
V petem odstavku se peta alinea spremeni tako, da se glasi:
»– zmanjša zaradi uporabe železniških koridorjev iz Uredbe Komisije (EU) 2016/919 z dne 27. maja 2016 o tehnični specifikaciji za interoperabilnost v zvezi s podsistemi vodenje- upravljanje in signalizacija železniškega sistema v Evropski uniji (UL L št. 158 z dne 15. 6. 2016, str. 1).«.
Drugi odstavek 15.f člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Režim učinkovitosti upravljavec objavi v Programu omrežja. Z njim se spodbuja zmanjševanje motenj v železniškem prometu in izboljšuje kakovost železniških storitev. Določijo se tudi kazni za vsa ravnanja, ki motijo delovanje omrežja, in denarna nadomestila v primeru motenj.«.
18., 18.a, 18.b in 18.c člen se črtajo.
Prvi odstavek 18.d člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Prosilec za vlakovno pot vloži pritožbo pri regulatornem organu, če meni, da je bil nepravično obravnavan, diskriminiran ali kako drugače oškodovan, še zlasti proti odločitvam upravljavca, ali proti odločitvam prevoznika ali upravljavca objektov za izvajanje železniških storitev v zvezi:
– s programom omrežja;
– z merili, vsebovanimi v programu omrežja;
– s postopkom dodeljevanja vlakovnih poti in odločitvami v tem postopku;
– z ureditvijo določanja in zaračunavanja uporabnine;
– z ureditvijo dostopa do javne železniške infrastrukture in minimalnega paketa storitev iz 15.b in 15.d člena tega zakona;
– z dostopom do objektov in naprav za izvajanje železniških storitev in izvajanjem storitev v njih ter zaračunavanje uporabnine za dostop in uporabo;
– upravljanjem prometa;
– načrtovanjem obnavljanja ter načrtovanim ali nenačrtovanim vzdrževanjem železniške infrastrukture;
– skladnostjo z zahtevami iz prvega, četrtega, osmega, devetega, desetega in enajstega odstavka 11.c člena in 11.č člena tega zakona.«.
Drugi in tretji odstavek se spremenita tako, da se glasita:
»(2) Regulatorni organ preuči vsako pritožbo iz prejšnjega odstavka in zahteva ustrezne informacije ter začne posvetovanje z vsemi strankami v postopku v enem mesecu od prejema pritožbe. O vsaki pritožbi odloči najpozneje v šestih tednih od prejema vseh potrebnih informacij. Kadar je pritožba vložena zoper dodelitev infrastrukturne zmogljivosti ali zoper pogoje ponudbe zmogljivosti, regulatorni organ bodisi potrdi odločitev upravljavca, bodisi zahteva spremembo njegove odločitve v skladu z navodili.
(3) Regulatorni organ brez poseganja v pristojnost organa, pristojnega za konkurenco, po uradni dolžnosti spremlja konkurenčne razmere na trgu storitev v železniškem prometu in dejavnosti upravljavcev in prevoznikov v povezavi z akti, postopki in odločitvami, navedenimi v prvem odstavku tega člena. Zaradi preprečevanja diskriminacije prosilcev zlasti preverja skladnost aktov, postopkov in odločitev, navedenih v prvem odstavku tega člena z veljavnimi predpisi. Predvsem preverja, ali program omrežja vsebuje diskriminatorne določbe in ali daje upravljavcu diskrecijska pooblastila, ki bi se lahko uporabila za diskriminacijo prosilcev. V primeru diskriminacije prosilcev, izkrivljanja trga ali druge oblike neželenega razvoja dogodkov na tem trgu, sprejme ukrepe za njihovo odpravo oziroma preprečitev.«.
Šesti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(6) Regulatorni organ je pristojen, da izvaja revizijo ali zahteva zunanjo revizijo nad upravljavcem, upravljavcem objektov za izvajanje železniških storitev ali vsemi odvisnimi družbami obvladujoče družbe upravljavca, da bi preveril izvajanje določb o ločevanju poslovnih računov iz 15.i in 22.a člena tega zakona in določb o finančni preglednosti iz 11.č člena tega zakona. Regulatorni organ spremlja finančne tokove iz prvega odstavka 11.č člena tega zakona, posojila iz četrtega odstavka 11.č člena tega zakona in dolgove iz šestega odstavka 11.č člena tega zakona. Od subjektov, nad katerimi se izvaja revizija, ima pravico zahtevati vse ustrezne informacije, zlasti vse ali nekatere računovodske informacije, ki so navedene v Prilogi VII Direktive 2012/34/EU in so podrobne do zadostne mere, za katero se presodi, da je potrebna in sorazmerna. V primeru ugotovljenih nepravilnosti regulatorni organ odloči o primernih ukrepih za njihovo odpravo. Če regulatorni organ ugotovi pomanjkljivosti v zvezi z dodeljevanjem državnih pomoči, o tem obvesti ministrstvo, pristojno za finance.«.
Za desetim odstavkom se doda nov enajsti odstavek, ki se glasi:
»(11) Regulatorni organ določi rok, v katerem je upravljavec objektov iz 15.i člena tega zakona dolžan odgovoriti na prošnje prosilcev za dostop ali storitev.«.
V osmem odstavku 18.e člena se beseda »agencija« nadomesti z besedo »upravljavec«.
V prvem odstavku 18.f člena se za besedo »odločanja« doda vejica in besedilo »reševanja mednarodnih sporov«.
Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Regulatorni organ sodeluje z regulatornimi organi drugih držav članic Evropske unije v zadevah, ki se nanašajo na mednarodno prevozno storitev in v katerih so potrebne odločitve dveh ali več regulatornih organov držav članic Evropske unije. Regulatorni organ pri tem ravna v skladu z 18.d členom tega zakona.«.
V četrtem odstavku 21. člena se beseda »upravljavca« nadomesti z besedilom »upravljanja javne železniške infrastrukture«.
V prvem odstavku 22. člena se za besedo »izvajanje« doda beseda »obvezne«, za besedo »proračuna« se črta vejica, beseda »ali« pa nadomesti z besedo »oziroma«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Sredstva za izvajanje obvezne gospodarske javne službe vzdrževanja, obratovanja in obnavljanja javne železniške infrastrukture ter drugih nalog upravljavca iz 11.a in 11.b člena tega zakona se zagotavljajo iz državnega proračuna in iz drugih virov, če tako določa zakon.«.
Naslov VI. poglavja se spremeni tako, da se glasi: »VI. NALOGE LICENČNEGA ORGANA, INŠPEKCIJSKEGA ORGANA IN NADZOR«.
24. člen se črta.
Za 24.a členom se doda nov 24.b člen, ki se glasi:
(1) Nadzor nad izvajanjem določb tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov opravlja inšpektorat, pristojen za železniški promet, razen, če je v tem zakonu določeno drugače.
(2) Izpolnjevanje pogojev glede voznega osebja in vozil za izvedbo nadomestnega prevoza iz šestega odstavka 6. člena tega zakona nadzoruje inšpektorat, pristojen za promet.
(3) Izpolnjevanje pogojev izdanih licenc v skladu s 16. členom tega zakona, nadzoruje agencija.
(4) Izvajanje določb osmega odstavka 11. člena, 3. točke prvega odstavka 11.b člena, prvega, četrtega, sedmega, osmega, devetega, desetega in enajstega odstavka 11.c člena, 11.č člena, šestega, osmega in desetega odstavka 15. člena, 15.a, 15.b, 15.č, 15.d, 15.e, 15.f in 15.i člena tega zakona, in na njihovi podlagi izdanih podzakonskih aktov, nadzoruje regulatorni organ.
(5) Nadzor nad izvajanjem določb tega zakona opravlja inšpektor in osebe, ki so zaposlene v agenciji in regulatornemu organu ter imajo za to pooblastilo njenega zakonitega zastopnika (v nadaljnjem besedilu: pooblaščene osebe). Inšpektor in pooblaščene osebe morajo izpolnjevati pogoje, ki jih predpisuje zakon, ki ureja inšpekcijski nadzor za inšpektorje. Pooblaščene osebe izvajajo svoje naloge ob smiselni uporabi zakona, ki ureja inšpekcijski nadzor.
(6) Organi iz prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka opravljajo naloge prekrškovnega organa na področju izvajanja nadzora.«.
25. člen se spremeni tako, da se glasi:
(ukrepanje inšpektorja in pooblaščene osebe)
(1) Inšpektor in pooblaščena oseba imata pri nadzoru v skladu s tem členom poleg ukrepov, ki jih določa zakon, ki ureja inšpekcijski nadzor, tudi pravico omejiti ali prepovedati nadaljnje izvajanje prevoznih storitev v železniškem prometu prevozniku brez dodeljene vlakovne poti.
(2) Zoper odločbo inšpektorja in pooblaščene osebe, razen pooblaščene osebe regulatornega organa, iz prejšnjega odstavka, je dovoljena pritožba v 15 dneh od dneva njene vročitve. O pritožbi zoper odločbo odloča ministrstvo. Odgovorna oseba upravljavca ali prevoznika je dolžna najpozneje v osmih dneh po preteku roka, določenega za odpravo pomanjkljivosti, inšpektorja oziroma pooblaščeno osebo obvestiti o izpolnitvi z odločbo odrejenih ukrepov.«.
26. in 27. člen se črtata.
30. člen se spremeni tako, da se glasi:
(1) Z globo od 3.000 do 20.000 eurov se kaznuje za prekršek prevoznik, ki izvaja prevozne storitve v železniškem prometu:
– brez dodeljene vlakovne poti ali ravna v nasprotju s pogoji, pod katerimi mu je dodeljena (prvi in osmi odstavek 15. člena);
– brez licence ali ravna v nasprotju s pogoji, pod katerimi mu je ta dodeljena (prvi in sedmi odstavek 16. člena).
(2) Z globo od 400 do 2.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba prevoznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 2.000 do 20.000 eurov se kaznuje za prekršek prevoznik, če:
– ne izdela nadomestnega voznega reda in ga ne objavi 15 dni pred začetkom njegove veljavnosti (osmi in deveti odstavek 6. člena).
(4) Z globo od 400 do 1.000 eurov se kaznuje odgovorna oseb prevoznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.«.
32. člen se spremeni tako, da se glasi:
(1) Z globo od 2.500 do 20.000 eurov se kaznuje za prekršek prevoznik ali upravljavec, če:
– ne objavi voznega reda najmanj 15 dni pred začetkom njegove veljavnosti ali se ne ravna po voznem redu (drugi in četrti odstavek 6.a člena);
– ne ravna po izvršljivi odločbi, s katero je inšpektor oziroma pooblaščena oseba prepovedal ali omejil nadaljnje izvajanje prevoznih storitev v železniškem prometu (prvi odstavek 25. člena);
– inšpektorja oziroma pooblaščene osebe v roku ne obvesti o izvršitvi ukrepov (drugi odstavek 25. člena).
(2) Z globo od 600 do 2.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba upravljavca ali prevoznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.«.
Prvi in drugi odstavek 32.a člena se spremenita tako, da se glasita:
»(1) Z globo od 3.000 do 20.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če:
– ne ravna po izvršljivi odločbi regulatornega organa, s katero mu je bila naložena določena obveznost (drugi, tretji in šesti odstavek 18.d člena);
– v določenem roku ne zagotovi zahtevanih informacij regulatornemu organu (sedmi odstavek 18.d člena).
(2) Z globo od 600 do 2.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.«.
Za 32.a členom se doda nov 32.b člen, ki se glasi:
(1) Z globo od 3.000 do 20.000 eurov se kaznuje za prekršek prevoznik, upravljavec ali upravljavec objektov za izvajanje železniških storitev:
– če s svojim ravnanjem ali odločitvami diskriminira ali kako drugače oškoduje prosilca za vlakovno pot (prvi odstavek 18.d člena);
– če s svojimi akti, postopki ali odločitvami izkrivlja trg železniških storitev ali povzroča druge oblike nezaželenega razvoja dogodkov na tem trgu (tretji odstavek 18.d člena).
(2) Z globo od 600 do 2.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba prevoznika, upravljavca ali upravljavca objekta za izvajanje železniških storitev, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.«.
PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
Minister izda pravilnik iz devetega odstavka spremenjenega 11. člena zakona v dveh letih od uveljavitve tega zakona.
Upravljavec ustanovi odbor na podlagi trinajstega odstavka spremenjenega 11.c člena zakona najkasneje do 25. decembra 2018.
(1) Vlada v treh mesecih od uveljavitve tega zakona uskladi Uredbo o načinu opravljanja obvezne gospodarske javne službe vzdrževanja javne železniške infrastrukture in vodenja železniškega prometa (Uradni list RS, št. 115/07) z določbami tega zakona.
(2) Vlada v treh mesecih od uveljavitve tega zakona uskladi določbe Uredbe o organih v sestavi ministrstev (Uradni list RS, št. 35/15, 62/15, 84/16, 41/17 in 53/17) z določbami tega zakona.
V Zakonu o družbi Slovenske železnice (Uradni list RS, št. 106/10, 43/11, 40/12 – ZUJF, 25/14 – ZSDH-1 in 30/16) se prva alinea prvega odstavka 3. člena spremeni tako, da se glasi:
»– opravljanje vzdrževanja, obratovanja in obnavljanja javne železniške infrastrukture in izvajanje drugih nalog upravljavca javne železniške infrastrukture;«.
Prvi in drugi odstavek 4. člena se spremenita tako, da se glasita:
»(1) Odvisne družbe, ustanovljene za izvajanje dejavnosti iz prve in druge alineje prvega odstavka prejšnjega člena, kot obvezno gospodarsko javno službo opravljajo naslednje dejavnosti:
– prevoz potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu;
– vzdrževanje, obratovanje in obnavljanje javne železniške infrastrukture.
(2) Odvisna družba, ustanovljena za izvajanje dejavnosti iz prve alineje prvega odstavka prejšnjega člena, opravlja tudi naslednje naloge upravljavca javne železniške infrastrukture:
– gospodarjenje z javno železniško infrastrukturo;
– druge naloge upravljavca javne železniške infrastrukture, določene z zakonom, ki ureja železniški promet, in zakonom, ki ureja varnost železniškega prometa.«.
(1) Vlada uskladi akt o ustanovitvi Javne agencije za železniški promet Republike Slovenije in akt o ustanovitvi Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije, s tem zakonom v 90 dneh od uveljavitve tega zakona.
(2) Agencija in regulatorni organ šest mesecev od uveljavitve akta iz prejšnjega odstavka začneta izvajati naloge iz tretjega in četrtega odstavka 24.b člena zakona in naloge prekrškovnega organa po zakonu. Do začetka izvajanja nadzora in nalog prekrškovnega organa s strani agencije in regulatornega organa, inšpekcijski nadzor in naloge prekrškovnega organa po zakonu izvaja inšpektorat, pristojen za železniški promet.
(3) Inšpektorat, pristojen za železniški promet, je dolžan vse postopke, začete pred uveljavitvijo tega zakona, dokončati po dosedanjih predpisih.
18. in 18.c člen Zakona o železniškem prometu v delu, ki se nanaša na varnostno spričevalo (Uradni list RS, št. 99/15 – uradno prečiščeno besedilo), se uporabljata do 16. junija 2019.
Ta zakon začne veljati 16. junija 2018.
Št. 326-03/18-7/16
Ljubljana, dne 17. aprila 2018
EPA 2622-VII
dr. Milan Brglez l.r.
