Na podlagi drugega odstavka 37. člena v zvezi s prvim odstavkom 62. člena in na podlagi drugega odstavka 11. člena Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (Uradni list RS, št. 80/10, 106/10 – popr., 57/12 in 61/17 – ZUreP-2) v zvezi s 27. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (Uradni list RS, št. 57/12) izdaja Vlada Republike Slovenije
o državnem prostorskem načrtu za daljnovod 2 x 110 kV Kamnik–Visoko
(podlaga državnega prostorskega načrta)
(1) S to uredbo se skladno z Odlokom o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04, 33/07 – ZPNačrt, 57/12 – ZPNačrt-B in 61/17 – ZUreP-2) in Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04, 33/07 – ZPNačrt, 57/12 – ZPNačrt-B in 61/17 – ZUreP-2) sprejme državni prostorski načrt za daljnovod 2 x 110 kV Kamnik–Visoko (v nadaljnjem besedilu: državni prostorski načrt).
(2) Grafični del državnega prostorskega načrta, iz katerega je razvidno območje tega načrta, je kot priloga sestavni del te uredbe.
(3) Državni prostorski načrt je septembra 2016, dopolnitev septembra 2017, pod številko projekta 7669 izdelalo podjetje Ljubljanski urbanistični zavod, d. d., Ljubljana.
(1) Ta uredba določa: načrtovane prostorske ureditve, območje državnega prostorskega načrta, pogoje glede namembnosti posegov v prostor, njihove lege, velikosti in oblikovanja, pogoje glede križanj oziroma prestavitev gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra ter priključevanja prostorskih ureditev nanje, pogoje celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, upravljanja voda, varovanja zdravja ljudi, obrambe države ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapno izvedbo prostorske ureditve, druge pogoje in zahteve za izvajanje državnega prostorskega načrta, dopustna odstopanja in nadzor.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so grafično prikazane v državnem prostorskem načrtu, ki je skupaj z obveznimi prilogami v tiskani obliki na vpogled na ministrstvu, pristojnem za prostor, in pri službah, pristojnih za urejanje prostora v občinah Šenčur, Cerklje na Gorenjskem, Komenda in Mengeš.
(3) Za ta državni prostorski načrt sta bila izvedena postopek celovite presoje vplivov na okolje v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, in postopek presoje sprejemljivosti vplivov izvedbe planov na varovana območja v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave.
(4) Za ta državni prostorski načrt je bil izveden postopek presoje vplivov na okolje. Pridobljena je Odločba o okoljevarstvenem soglasju št. 35402-22/2015-80 z dne 15. decembra 2017.
(5) Oznake, navedene v 3., 6., 7., 8., 10., 11., 16., 18., 20., 21., 24., 25. in 33. členu te uredbe, so oznake objektov in ureditev iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta.
II. NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE
(načrtovane prostorske ureditve)
(1) S tem državnim prostorskim načrtom se načrtujejo naslednje prostorske ureditve:
– gradnja 2 x 110 kV daljnovoda od obstoječega daljnovoda DV 2 x 100 kV Primskovo–Visoko do obstoječega daljnovoda DV 2 x 110 kV Domžale–Kamnik–Mengeš, ki obsega gradnjo nadzemnega voda med stojnima mestom (v nadaljnjem besedilu: SM) z oznako 14 na daljnovodu DV 2 x 100 kV Primskovo–Visoko in načrtovanim SM21A na daljnovodu DV 2 x 110 kV Domžale–Kamnik–Mengeš (v nadaljnjem besedilu: daljnovod Kamnik–Visoko);
– gradnja priključnega 2 x 110 kV daljnovoda za vključitev načrtovane razdelilne transformatorske postaje Brnik (v nadaljnjem besedilu: RTP Brnik), ki obsega gradnjo nadzemnega dela daljnovoda, načrtovanega od SM39 do SM39C (v nadaljnjem besedilu: nadzemni vod do RTP Brnik), in gradnjo podzemnega dela daljnovoda od načrtovanega SM39C do RTP Brnik (v nadaljevanju podzemni vod do RTP Brnik);
– preureditev obstoječega 20 kV elektroenergetskega omrežja, ki ga načrtovani daljnovod križa;
– izvedba selektivnih gozdnih posekov ter ureditev gozdnega roba in po končani gradnji zasaditev nadomestne vegetacije;
– izvedba vseh drugih ureditev, ki so nujno potrebne za gradnjo in nemoteno delovanje načrtovanih ureditev: ureditev začasnih dostopnih poti za gradnjo in vzdrževanje daljnovoda in stebrov ter ureditev delovnih površin.
(2) Gradnja nadzemnega voda zajema postavitev stebrov in napenjanje vodnikov ter ureditev ozemljitev in optičnih elektronsko komunikacijskih povezav.
(3) Gradnja podzemnega voda obsega gradnjo kabelske kanalizacije in pripadajočih jaškov, polaganje kablov, ureditev spojk, ureditev ozemljitve in optičnih elektronsko komunikacijskih povezav.
III. OBMOČJE DRŽAVNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
(območje državnega prostorskega načrta)
(1) Območje državnega prostorskega načrta v skladu z geodetskim načrtom obsega zemljišča ali dele zemljišč s parcelnimi številkami v naslednjih katastrskih občinah:
– k. o. Nasovče (1903): 458, 459, 460, 461, 462, 463, 468/1, 468/2, 469, 470, 498, 499, 500/2, 500/3, 500/4, 500/5, 506/2, 588, 589, 591, 592, 595, 596, 600, 601/1, 602, 603, 604, 606, 612, 613, 614, 618, 619, 622, 839, 840, 842, 843;
– k. o. Kaplja vas (1904): 238, 245, 246, 247, 248, 249, 250, 251, 252, 253, 254, 255, 279/1, 282, 283, 284/1, 287, 288/1, 288/2, 289, 293, 294/1, 297/1, 298, 303, 304/1, 307, 308/2, 308/3, 311/2, 312, 313, 317/2, 318/2, 320, 322, 325/2, 328/2, 329/3, 329/4, 560, 561, 563, 565;
– k. o. Moste (1905): 769/2, 770, 775, 776, 777, 778, 792, 793, 794, 796, 797, 798, 799, 800, 801, 804, 805, 820, 821, 825, 826, 828, 829, 832, 833, 836, 837, 976/5, 977/1, 977/2, 978, 980, 981, 982, 983, 984, 985, 986, 987, 988, 989, 990/1, 993, 994, 995, 996, 1038/2, 1038/3, 1039/1, 1039/2, 1039/3, 1040/1, 1040/2, 1040/3, 1041/1, 1041/2, 1042/1, 1042/2, 1043/1, 1044/1, 1045/1, 1046/1, 1047/1, 1048/1, 1049, 1051/1, 1052/1, 1053/1, 1054/1, 1055/1, 1056/1, 1057/1, 1058/1, 1058/2, 1075, 1076/1, 1418/10, 1418/14, 1422/2, 1423, 1424, 1427, 1428/2, 1431/1, 1431/2, 1432, 2112;
– k. o. Suhadole (1906): 194, 195, 198, 199, 202, 203, 204, 206, 207, 208, 209, 210, 211, 212/1, 212/2, 213, 215, 218/1, 218/2, 219, 220, 221/1, 221/2, 224/2, 230/2, 241, 242, 245, 246, 247, 248, 249, 250/2, 250/3, 252/3, 253, 365, 366, 367, 368, 372, 373, 377, 378, 379, 380, 382, 387/1, 390, 395, 398, 400, 402/2, 403/2, 740, 741, 742, 743, 744, 745, 769, 770, 771, 772, 773/2, 802, 803, 804, 805, 806, 807, 808, 809, 810, 811, 812, 813, 814, 815, 816, 836, 837, 838, 839, 840, 841, 842, 843, 844/2, 845, 847, 851/2, 852/2, 853/2, 854/2, 855, 857, 858/1, 1141/1, 1142/2, 1143/1, 1155/1, 1155/5, 1156/3, 1157/3, 1159/1, 1172/1, 1175;
– k. o. Mengeš (1938): 1101, 1102, 1103, 1104, 1105, 1124, 1125, 1127, 1128, 1143, 1144, 1145, 1146, 1147, 1148, 1149, 1150, 1162, 1335, 1336/2, 1337/2, 1338/2, 1340, 1341/1, 1342/2, 1343, 1344/2, 1345/2, 1346/2, 1347/2, 1348/2, 1349/2, 1350/2, 1351/5, 1353/1, 1353/2, 1353/3, 1378, 1379, 1380, 1381, 1382, 1383, 1384, 1385/1, 1385/2, 1386, 1387, 1388, 1389, 1390/1, 1390/2, 1391, 1392, 1394, 1420/5, 1676/4, 1678/2, 1679/1, 1679/2, 1680/5, 1680/6, 1697/1, 1697/2, 1698/2, 1700/1, 1700/2, 1701/2, 1702, 1703, 1704, 1705, 1707, 1708, 1709, 1710, 1711, 1712, 1713, 1714, 1715, 1716, 2873/6, 2875/1, 2877/3, 2879/3, 2880, 2881/2, 2887, 2894/2, 2896/4, 2897/10, 2897/13, 2898/2, 2898/3, 2898/4;
– k. o. Visoko (2106): 1415/4, 1415/6, 1773/6, 1782/7, 1887/6, 1888, 1889, 1890, 1891, 1892, 1893, 1894, 1899, 1900, 1901, 1904, 1905, 1906, 1907, 1909, 1910, 1911, 1912, 1913, 1914, 1915, 1916, 1917, 1918, 1921, 1922, 1923, 1924/1, 1924/2, 1924/4, 1924/5, 1924/6, 1924/8, 1925, 1926, 1952, 1953, 1954, 1955/3, 1955/10, 1955/11, 1955/13, 1955/17, 1973/1, 1973/2;
– k. o. Luže (2107): 518, 519, 520, 521, 522, 523, 524, 525, 577, 628/1, 1193/1, 1228, 1229, 1231, 1232, 1233, 1234, 1236, 1237, 1238, 1242, 1243, 1245, 1246, 1247, 1248, 1249, 1251, 1252, 1255, 1256, 1257, 1258, 1259, 1260/1, 1260/2, 1261, 1262, 1263, 1268/2, 1269, 1270, 1275, 1278, 1279/1, 1280, 1281, 1282, 1283, 1295, 1296, 1297, 1299, 1300, 1301, 1302, 1317, 1318, 1319, 1320, 1321, 1322;
– k. o. Velesovo (2108): 1010/1, 1011, 1012/1, 1012/2, 1012/3, 1013, 1014, 1015, 1016, 1019, 1034, 1158/6, 1325/2, 1327/1, 1328, 1329/1, 1329/2, 1330, 1335/1, 1335/3, 1335/5, 1339, 1340, 1341, 1342, 1343/1, 1343/2, 1346, 1349, 1350, 1351, 1364, 1365, 1366, 1367/1, 1367/2, 1374, 1375, 1376, 1377, 1378, 1379/2, 1382, 1385, 1386, 1387, 1388/1, 1388/2, 1389, 1392, 1435/1, 1435/2, 1438, 1439, 1440/1, 1440/2, 1444/2, 1444/3, 1445, 1454, 1455, 1456, 1457/1, 1458, 1459, 1460, 1537, 1538, 1539, 1579/1, 1579/2, 1580, 1742/2, 1748, 1749/2, 1756, 1757, 1759, 1760;
– k. o. Češnjevek (2109): 154, 155, 172, 173, 174/1, 174/2, 175, 176, 177, 178, 181, 182, 183, 184/2, 186, 187/1, 193, 195, 196, 197, 198, 200, 201, 202, 203, 204, 205, 206, 208, 209, 210/1, 210/2, 213, 214, 215, 460, 461;
– k. o. Lahovče (2115): 691, 692, 693, 694, 699, 700, 701, 703, 720, 721, 725, 737, 739, 740, 741, 742, 743, 817, 819, 857/2, 858, 859/1, 859/2, 860, 880/1, 880/2, 931, 934, 935, 936/1, 936/2, 937, 938, 939, 940, 1194, 1196, 1197, 1201, 1203, 1205, 1208, 1209;
– k. o. Spodnji Brnik (2116): 353, 354, 355, 356, 357, 358, 359, 376, 377, 410, 411, 412, 413, 482, 484, 485, 486, 487/1, 487/2, 525, 526, 527, 572, 573, 574, 575, 576/1, 576/2, 577/2, 578/1, 579, 580, 669, 670, 671, 1046/7, 1057/1, 1063/3, 1067/1, 1069/1, 1070;
– k. o. Zgornji Brnik (2117): 671, 672, 673, 674, 676, 677/1, 677/2, 679, 680/2, 680/3, 681/1, 681/4, 682, 683/1, 719, 720, 723, 724/1, 725/1, 726/1, 727/1, 727/2, 727/3, 728/2, 731/4, 731/5, 732/1, 732/2, 733, 734, 737, 738, 739, 743, 744, 759, 760/1, 761, 762, 763, 764, 899/1, 900, 923/1, 955/1, 957/1, 957/2, 958, 959, 1316, 1317/5, 1319/3, 1321/3, 1329/1, 1330/6, 1330/9, 1330/10, 1344/72, 1344/99, 1344/133;
– k. o. Cerklje (2118): 1024, 1025, 1028, 1030, 1031, 1032, 1033, 1092, 1093, 1094, 1095, 1096, 1097, 1098, 1099, 1100, 1101, 1102, 1292/7, 1293/7, 1294/1.
(2) Območja posameznih ureditev znotraj območja državnega prostorskega načrta iz prejšnjega odstavka obsegajo zemljišča ali dele zemljišč s parcelnimi številkami v naslednjih katastrskih občinah:
| 1. | območje varovalnega pasu nadzemnega voda širine 15 metrov od osi nadzemnega voda obojestransko, ki vključuje nadzemni vod, stojna mesta, začasne dostopne poti, območja selektivnega poseka vegetacije ter površine za ureditev nadomestne zasaditve in gozdnega roba v tem pasu: |
– k. o. Nasovče (1903): 458, 459, 460, 461, 462, 463, 468/1, 468/2, 469, 470, 498, 499, 500/2, 500/3, 500/4, 500/5, 506/2, 588, 589, 591, 592, 595, 596, 600, 601/1, 602, 603, 604, 606, 612, 613, 614, 618, 619, 622, 839, 840, 842, 843;
– k. o. Kaplja vas (1904): 245, 246, 247, 248, 249, 250, 251, 252, 253, 254, 255, 279/1, 282, 283, 284/1, 287, 288/1, 288/2, 289, 293, 294/1, 297/1, 298, 303, 304/1, 307, 308/2, 308/3, 311/2, 312, 313, 317/2, 318/2, 320, 322, 325/2, 328/2, 329/4, 560, 561, 563, 565;
– k. o. Moste (1905): 769/2, 770, 776, 777, 778, 792, 793, 796, 797, 798, 799, 800, 805, 820, 821, 825, 826, 828, 829, 832, 833, 976/5, 977/1, 977/2, 978, 980, 981, 982, 983, 984, 985, 986, 987, 988, 989, 990/1, 993, 995, 996, 1038/2, 1038/3, 1039/1, 1039/2, 1039/3, 1040/1, 1040/2, 1040/3, 1041/1, 1041/2, 1042/1, 1042/2, 1043/1, 1044/1, 1045/1, 1046/1, 1047/1, 1418/10, 1418/14, 1422/2, 1423, 1424, 1427, 1432;
– k. o. Suhadole (1906): 198, 199, 202, 203, 204, 206, 207, 208, 209, 212/1, 212/2, 213, 215, 218/1, 218/2, 219, 220, 221/1, 221/2, 253, 740, 741, 742, 743, 744, 745, 769, 770, 771, 772, 803, 804, 805, 806, 807, 808, 809, 810, 811, 812, 813, 814, 815, 816, 836, 837, 838, 839, 840, 841, 842, 843, 844/2, 845, 847, 851/2, 852/2, 853/2, 854/2, 855, 857, 858/1, 1141/1, 1142/2, 1155/1, 1155/5, 1156/3, 1157/3, 1159/1, 1172/1, 1175;
– k. o. Mengeš (1938): 1101, 1102, 1103, 1104, 1105, 1124, 1127, 1128, 1143, 1144, 1145, 1146, 1147, 1148, 1149, 1150, 1162, 1335, 1336/2, 1337/2, 1338/2, 1340, 1341/1, 1342/2, 1343, 1344/2, 1345/2, 1346/2, 1347/2, 1348/2, 1349/2, 1350/2, 1351/5, 1353/1, 1353/2, 1353/3, 1378, 1379, 1380, 1381, 1382, 1383, 1384, 1385/1, 1385/2, 1386, 1387, 1388, 1389, 1390/1, 1390/2, 1391, 1392, 1394, 1420/5, 1676/4, 1678/2, 1679/1, 1679/2, 1680/5, 1680/6, 1697/1, 1697/2, 1698/2, 1700/2, 1701/2, 1702, 1703, 1704, 1705, 1707, 1708, 1709, 1710, 1711, 1713, 1715, 1716, 2873/6, 2875/1, 2877/3, 2879/3, 2880, 2881/2, 2887, 2894/2, 2896/4, 2897/10, 2897/13;
– k. o. Visoko (2106): 1415/4, 1415/6, 1782/7, 1887/6, 1888, 1889, 1891, 1892, 1893, 1894, 1899, 1900, 1905, 1906, 1907, 1912, 1913, 1914, 1915, 1916, 1917, 1918, 1921, 1924/2, 1924/4, 1924/5, 1924/6, 1924/8, 1925, 1926, 1952, 1953, 1954, 1955/3, 1955/10, 1955/11, 1955/13, 1955/17, 1973/1, 1973/2;
– k. o. Luže (2107): 518, 519, 520, 521, 522, 523, 524, 525, 577, 1193/1, 1228, 1229, 1231, 1232, 1233, 1234, 1237, 1238, 1242, 1255, 1258, 1259, 1260/1, 1260/2, 1261, 1262, 1263, 1268/2, 1269, 1270, 1275, 1278, 1279/1, 1280, 1281, 1282, 1283, 1295, 1296, 1297, 1299, 1300, 1301, 1302, 1317, 1318, 1319, 1320, 1321, 1322;
– k. o. Velesovo (2108): 1010/1, 1011, 1012/1, 1012/2, 1012/3, 1013, 1014, 1158/6, 1325/2, 1327/1, 1328, 1329/1, 1329/2, 1330, 1335/1, 1335/3, 1335/5, 1339, 1340, 1341, 1342, 1343/1, 1346, 1349, 1350, 1351, 1367/1, 1374, 1375, 1376, 1377, 1378, 1379/2, 1382, 1385, 1386, 1387, 1388/1, 1388/2, 1389, 1392, 1435/1, 1435/2, 1438, 1439, 1440/1, 1440/2, 1444/2, 1444/3, 1445, 1454, 1455, 1456, 1457/1, 1458, 1459, 1460, 1537, 1579/1, 1579/2, 1580, 1742/2, 1748, 1749/2, 1756, 1757, 1759, 1760;
– k. o. Češnjevek (2109): 154, 155, 172, 173, 174/1, 174/2, 175, 176, 177, 178, 182, 183, 184/2, 186, 187/1, 197, 198, 200, 201, 202, 203, 204, 205, 206, 208, 210/1, 213, 214, 215, 460;
– k. o. Lahovče (2115): 691, 692, 693, 694, 699, 700, 701, 703, 720, 721, 725, 737, 739, 740, 741, 742, 743, 817, 819, 857/2, 858, 859/1, 859/2, 860, 880/1, 880/2, 934, 935, 936/2, 937, 938, 939, 940, 1194, 1196, 1197, 1201, 1203, 1205, 1208, 1209;
– k. o. Spodnji Brnik (2116): 353, 354, 355, 376, 377, 410, 411, 412, 413, 482, 484, 485, 486, 487/1, 487/2, 525, 526, 527, 572, 573, 574, 575, 576/1, 576/2, 577/2, 578/1, 579, 580, 669, 670, 671, 1046/7, 1057/1, 1063/3, 1067/1, 1069/1, 1070;
– k. o. Zgornji Brnik (2117): 671, 672, 673, 674, 676, 677/1, 677/2, 679, 680/2, 680/3, 681/1, 681/4, 682, 683/1, 727/1, 732/1, 733, 734, 737, 738, 739, 743, 744, 759, 760/1, 761, 762, 763, 764, 899/1, 900, 923/1, 955/1, 957/1, 957/2, 958, 959, 1316, 1317/5, 1319/3, 1321/3, 1329/1, 1330/6;
– k. o. Cerklje (2118): 1024, 1025, 1028, 1030, 1031, 1094, 1096, 1097, 1098, 1099, 1100, 1102, 1292/7, 1293/7, 1294/1;
| 2. | območje varovalnega pasu podzemnega voda širine 3,5 metra od osi kabelskega sistema podzemnega voda obojestransko, ki vključuje podzemni vod, začasne dostopne poti, površine za ureditev delovnih površin za izvedbo podzemnega kabla s podvrtavanjem in območja selektivnega poseka vegetacije: |
– k. o. Zgornji Brnik (2117): 719, 720, 723, 724/1, 725/1, 726/1, 727/1, 727/2, 727/3, 732/1, 1330/9, 1330/10, 1344/72, 1344/99, 1344/133;
3. območje dopustnega selektivnega poseka vegetacije zunaj varovalnega pasu nadzemnega ali podzemnega voda:
– k. o. Moste (1905): 775, 776, 778, 792, 793, 794, 796, 797, 798, 799, 800, 801, 804, 805, 821, 826, 828, 829, 832, 833, 836, 993, 994, 995, 996, 1423, 1424, 1427;
– k. o. Suhadole (1906): 194, 195, 198, 199, 213, 740, 769, 770, 771, 772, 773/2, 802, 803, 804, 1141/1, 1155/1, 1155/5, 1172/1;
– k. o. Mengeš (1938): 1387, 1388, 1389, 1394, 1420/5, 2894/2;
– k. o. Visoko (2106): 1887/6, 1889, 1891, 1894, 1899, 1900, 1901, 1904, 1905, 1906, 1907, 1909, 1910, 1911, 1912, 1913, 1914, 1915, 1916, 1917, 1918, 1921, 1922, 1923, 1924/1, 1924/2, 1924/4, 1924/5, 1924/6, 1924/8, 1925, 1926;
– k. o. Luže (2107): 1228, 1229, 1231, 1232, 1233, 1234, 1236, 1237, 1238, 1242, 1243, 1245, 1246, 1247, 1248, 1249, 1251, 1252, 1255, 1256, 1257, 1258, 1259, 1260/1, 1260/2, 1261, 1262, 1263, 1268/2, 1269, 1278, 1279/1, 1280, 1281;
– k. o. Velesovo (2108): 1011, 1012/1, 1350, 1351, 1366, 1367/1, 1367/2, 1377, 1378, 1537, 1538, 1539, 1742/2, 1748;
– k. o. Češnjevek (2109): 154, 155, 172, 174/2, 175, 177, 178, 181, 182, 193, 195, 196, 197, 198, 200, 201, 202, 203, 204, 205, 206, 208, 209, 210/1, 460, 461;
– k. o. Zgornji Brnik (2117): 719, 720, 733, 734, 1344/72, 1344/133;
– k. o. Cerklje (2118): 1032, 1033, 1092, 1093, 1094, 1095, 1096, 1097, 1099, 1100, 1101, 1102, 1292/7, 1293/7;
4. območje zunaj območij iz 1., 2. in 3. točke tega odstavka tega člena, ki vključuje površine za ureditev začasnih dostopnih poti, preureditev obstoječega srednjenapestostnega elektroenergetskega omrežja in začasne delovne površine za izvedbo podzemnega kabla s podvrtavanjem:
– k. o. Kaplja vas (1904): 238, 250, 287, 298, 329/3, 329/4, 563;
– k. o. Moste (1905): 775, 777, 826, 836, 837, 982, 990/1, 996, 1048/1, 1049, 1051/1, 1052/1, 1053/1, 1054/1, 1055/1, 1056/1, 1057/1, 1058/1, 1058/2, 1075, 1076/1, 1418/14, 1427, 1428/2, 1431/1, 1431/2, 1432, 2112;
– k. o. Suhadole (1906): 206, 207, 208, 209, 210, 211, 221/2, 224/2, 230/2, 241, 242, 245, 246, 247, 248, 249, 250/2, 250/3, 252/3, 253, 365, 366, 367, 368, 372, 373, 377, 378, 379, 380, 382, 387/1, 390, 395, 398, 400, 402/2, 403/2, 840, 855, 1143/1, 1157/3, 1159/1, 1175;
– k. o. Mengeš (1938): 1103, 1124, 1125, 1127, 1420/5, 1700/1, 1700/2, 1712, 1713, 1714, 2873/6, 2898/2, 2898/3, 2898/4;
– k. o. Visoko (2106): 1773/6, 1887/6, 1889, 1890, 1891, 1907, 1909;
– k. o. Luže (2107): 519, 577, 628/1, 1193/1, 1268/2, 1295, 1297, 1319;
– k. o. Velesovo (2108): 1010/1, 1011, 1012/1, 1012/2, 1012/3, 1013, 1014, 1015, 1016, 1019, 1034, 1158/6, 1325/2, 1342, 1343/1, 1343/2, 1364, 1365, 1366, 1438, 1439, 1454, 1455, 1579/2, 1580, 1742/2, 1748, 1749/2, 1759;
– k. o. Češnjevek (2109): 176, 177, 210/1, 210/2, 213, 461;
– k. o. Lahovče (2115): 931, 935, 936/1, 936/2, 1208, 1209;
– k. o. Spodnji Brnik (2116): 355, 356, 357, 358, 359;
– k. o. Zgornji Brnik (2117): 679, 680/3, 719, 720, 724/1, 727/2, 727/3, 728/2, 731/4, 731/5, 732/1, 732/2, 899/1, 923/1, 1317/5, 1329/1, 1330/10, 1344/133.
(3) Stojna mesta stebrov nadzemnega voda so v območju državnega prostorskega načrta na zemljiščih ali delih zemljišč s parcelnimi številkami v naslednjih katastrskih občinah:
– k. o. Nasovče (1903): 460, 500/3, 600, 612, 613, 619, 622;
– k. o. Kaplja vas (1904): 250, 255, 284/1, 287, 298, 311/2, 312, 313;
– k. o. Moste (1905): 777, 792, 797, 821, 828, 829, 982, 1041/1, 1042/1, 1045/1, 1046/1, 1432;
– k. o. Suhadole (1906): 207, 212/2, 218/1, 740, 740, 769, 770, 839, 840, 854/2, 855;
– k. o. Mengeš (1938): 1104, 1127, 1143, 1144, 1335, 1348/2, 1384, 1391, 1420/5, 1420/5, 1698/2, 1700/2, 1711, 1713, 2881/2, 2887;
– k. o. Visoko (2106): 1887/6, 1888, 1907, 1913, 1955/17;
– k. o. Luže (2107): 519, 1260/2, 1262, 1268/2, 1281, 1302, 1318, 1319, 1319;
– k. o. Velesovo (2108): 1010/1, 1011, 1328, 1342, 1343/1, 1377, 1386, 1387, 1392, 1439, 1440/1, 1454;
– k. o. Češnjevek (2109): 176, 182, 208, 210/1;
– k. o. Lahovče (2115): 693, 701, 720, 740, 817, 817, 880/1, 880/2, 937, 939, 1201;
– k. o. Spodnji Brnik (2116): 354, 355, 376, 412, 485, 486, 487/1, 525, 526, 573, 579, 580;
– k. o. Zgornji Brnik (2117): 672, 673, 674, 679, 732/1, 743, 759, 761, 762, 763, 899/1, 957/2, 958;
– k. o. Cerklje (2118): 1024, 1031, 1094, 1096, 1098.
(4) Območje državnega prostorskega načrta je določeno s tehničnimi elementi, ki omogočajo prikaz meje tega območja v naravi. Koordinate tehničnih elementov so razvidne iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: prikaz območja načrta s prikazom parcel – listi št. 3.1–3.7.
(1) Na območju državnega prostorskega načrta so glede na zasedbo ali omejitev rabe zemljišč opredeljene naslednje rabe zemljišč:
1. območje omejene rabe:
– zemljišča znotraj varovalnega pasu nadzemnega voda: zemljišča 15 metrov od osi nadzemnega voda obojestransko, razen zemljišč stojnih mest;
– zemljišča stojnih mest;
– zemljišča znotraj varovalnega pasu podzemnega voda: zemljišča 3,5 metra od osi podzemnega voda obojestransko, razen zemljišč podzemnih jaškov;
– zemljišča podzemnih jaškov podzemnega voda;
2. območje začasne rabe:
– zemljišča delovnih površin zunaj območja omejene rabe;
– zemljišča začasnih dostopnih poti zunaj območja omejene rabe;
– zemljišča dopustnega selektivnega poseka vegetacije zunaj območja omejene rabe;
– zemljišča za preureditev obstoječega 20 kV elektroenergetskega omrežja zunaj območja omejene rabe.
(2) Na zemljiščih omejene rabe znotraj varovalnega pasu nadzemnega voda in znotraj varovalnega pasu podzemnega voda iz prejšnjega odstavka se upoštevajo pogoji omejene rabe skladno s predpisi, ki urejajo pogoje in omejitve gradnje in uporabe objektov ter opravljanje dejavnosti v varovalnem pasu nadzemnega in podzemnega voda 110 kV daljnovodov.
(3) V varovalnem pasu nadzemnega voda in varovalnem pasu podzemnega voda lokalna skupnost ne sme spreminjati namenske rabe zemljišč v rabo, ki bi omogočala gradnjo objektov ali opravljanje dejavnosti, uvrščene na I. območje, ki potrebuje povečano varstvo pred sevanjem skladno s predpisi, ki urejajo elektromagnetna sevanja.
(4) Na območju omejene in začasne rabe so kmetijska in gozdna zemljišča ter območja prometnih površin, območja gospodarskih con, območja energetske infrastrukture, območja površin in objektov za kmetijsko proizvodnjo, parkov ter območja celinskih voda. Zemljiščem na območju omejene in začasne rabe se namenska raba ne spreminja.
(5) Pogoji za ureditev na zemljiščih omejene in začasne rabe so določeni v 12. členu te uredbe.
IV. POGOJI GLEDE NAMEMBNOSTI POSEGOV V PROSTOR, NJIHOVE LEGE, VELIKOSTI IN OBLIKOVANJA
(1) Trasa daljnovoda 2 x 110 kV Kamnik–Visoko poteka od obstoječega daljnovoda 2 x 110 kV Primskovo–Visoko (obstoječi SM14) do obstoječega daljnovoda DV 2 x 110 kV Domžale–Kamnik–Mengeš (vzankanje v obstoječi daljnovod na načrtovanem SM21A med obstoječima SM20 in SM21). Na lokaciji načrtovanega SM39 se izvede vključitev načrtovane RTP Brnik v poslovno logistični coni Brnik ob letališču Jožeta Pučnika. Daljnovod poteka po območju občin Šenčur, Cerklje na Gorenjskem, Komenda in Mengeš. Skupna dolžina daljnovoda znaša približno 18,48 kilometra.
(2) Trasa daljnovoda poteka od SM14 na Visokem čez gozdni otok severno od cerkve sv. Katarine in Radegunde ter prek kmetijskih površin južno od naselij Luže, Praprotna polica, Zg. Brnik, Sp. Brnik, Lahovče, Nasovče, Žeje pri Komendi in Suhadole do SM21A ob regionalni cesti R1 Mengeš–Duplica. Daljnovod je na tem delu trase v celoti izveden kot nadzemni vod. Zahodno od naselja Zg. Brnik se trasa daljnovoda na SM39 odcepi proti Letališču Jožeta Pučnika za vključitev načrtovane RTP Brnik. Vključitev RTP Brnik od SM39 se v začetnem delu izvede z nadzemnim vodom, v neposredni bližini letališča pa s podzemnim vodom.
(vključevanje v elektroenergetski sistem)
(1) Na zahodnem koncu daljnovoda se daljnovod Kamnik–Visoko na obstoječem SM14 vključi v obstoječi daljnovod 2 x 110 kV Primskovo–Visoko.
(2) Na vzhodnem koncu daljnovoda se daljnovod Kamnik–Visoko vključi v obstoječi daljnovod 2 x 110 kV Domžale–Kamnik–Mengeš. Na lokaciji 5 metrov od osi obstoječega daljnovoda se med obstoječima SM21 in SM22 postavi nov steber SM21A, na katerega se vpne en sistem obstoječega daljnovoda. Drugi sistem obstoječega daljnovoda poteka mimo novega stebra.
(3) Na odcepu daljnovoda do načrtovane RTP Brnik se izvede vzankanje enega sistema načrtovanega daljnovoda Kamnik–Visoko, drugi sistem pa poteka mimo načrtovane RTP Brnik, tako da tvori neposredno povezavo RTP Primskovo–RTP Kamnik.
(tehnične značilnosti daljnovoda)
(1) Daljnovod 2 x 110 kV Kamnik–Visoko je dvosistemski daljnovod nazivne napetosti 110 kV. Daljnovod med Visokim in Kamnikom v dolžini približno 17,41 kilometra se izvede kot nadzemni vod. Vključitev v načrtovano RTP Brnik, dolžine približno 0,81 kilometra, se izvede kot nadzemni vod v dolžini približno 0,54 kilometra in kot podzemni vod v dolžini približno 0,26 kilometra.
(2) Nosilno konstrukcijo nadzemnega daljnovoda se izvede z jeklenimi dvosistemski stebri predalčne konstrukcije, sestavljene iz štirih temeljev in stebra. Pri načrtovanem daljnovodu je predvidena uporaba napenjalnih in nosilnih stebrov z obliko glave »donava«. Na lokaciji vključitve v obstoječi daljnovod 2 x 110 kV Domžale–Kamnik–Mengeš (SM21A) in na lokaciji priključnega daljnovoda v načrtovano RTP Brnik (SM39) se uporabi odcepni steber z obliko glave »donava«. Za prehod nadzemnega voda v podzemni vod (SM39C) se uporabi končni steber z obliko glave »donava«. Na celotni trasi daljnovoda je skupaj 85 načrtovanih stebrov, od tega 64 nosilnih, 18 napenjalnih, dva odcepna napenjalna stebra in en končni steber. Na stebre se simetrično v treh višinah razporedi vodnike (dva sistema s po tremi vodniki) in eno zaščitno vrv z vgrajenimi optičnimi vlakni (v nadaljnjem besedilu: OPGW) na konici stebra. Stebri so kvadratnega ali pravokotnega prereza, velikosti do 3,4 x 3,4 metra. Višina stebrov od nivoja terena do konice je približno od 22 metrov do 30 metrov. Stebri se obarvajo v zelenem odtenku (RAL 6003). Temeljenje stebrov se praviloma izvede s plitvimi betonskimi temelji piramidaste oblike z globino temeljenja med 2,5 in 3,5 metra. Na mestih, kjer geološka sestava tal to omogoča, je dopustna uporaba globokega temeljenja z uporabo mikropilotnega temeljenja, pri čemer naj bo obremenitev in obseg prostora pri izvedbi globokega temeljenja potem manjši od obremenitve in obsega prostora pri plitvem temeljenju. Na območjih z visoko podtalnico in poplavnih območjih se temelje dimenzionira na vzgon, kar pomeni, da se pod zemljo izvede temelje večjih dimenzij, na površini pa velikost temelja ostane enaka. Za zaščito nadzemnega voda pred udarom strele se vsak steber ozemlji s pocinkanim valjancem v obliki štirih krakov, ki se ga položi diagonalno na vogalnike stebrov, na konicah stebrov pa se namesti OPGW, ki poleg strelovodne zaščite omogoča tudi izvedbo elektronskih komunikacijskih povezav. Na delu trase, kjer daljnovod po predpisih o letalstvu ovira letalski promet, se del daljnovoda, ki presega 408 metrov nadmorske višine, označi z orientacijskimi znamenji skladno s predpisi o letališčih.
(3) Podzemni vod do RTP Brnik se izvede s podzemnimi kabli, položenimi v kabelsko kanalizacijo. Kabelsko kanalizacijo se izvede z 22 zaščitnimi cevmi, od česar je šest cevi dimenzije 200 milimetrov namenjenih za potrebe polaganja 110 kV podzemnih kablov, 16 cevi dimenzije 160 milimetrov pa je namenjenih prihodnji uporabi za 20 kV podzemne elektroenergetske kable. V sklopu kabelske kanalizacije se izvede še dvojček zaščitnih cevi 2 x 50 milimetrov za potrebe vodenja optičnih vodnikov. Globina polaganja zaščitnih cevi v kabelski kanalizaciji je med 0,8 in 1,7 metra. Na kabelski kanalizaciji se izvede pet jaškov dimenzije 3,0 x 3,0 metre. Prehod iz nadzemnega voda v podzemni vod se izvede s končnim stebrom SM39C. Križanje podzemnega voda z glavno cesto G2-104/1136 Kranj–Sp. Brnik se izvede s podvrtavanjem. Če bo načrtovana obvozna cesta na območju letališča Jožeta Pučnika severno od obstoječe glavne ceste G2-104/1136 Kranj–Sp. Brnik izvedena pred gradnjo podzemnega voda do RTP Brnik, podvrtavanje glavne ceste G2-104/1136 Kranj–Sp. Brnik v sedanji trasi ni potrebno, saj se ta cesta ukine. V tem primeru se pripadajoči del kabelske kanalizacije pod obvozno cesto izvede ob gradnji obvozne ceste.
(4) Os daljnovoda, lokacije SM nadzemnega voda in kabelska kanalizacija podzemnega voda so razvidne iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: prikaz umestitve prostorske ureditve v prostor – ureditvena situacija – listi št. 2.1.1–2.1.7.
(1) Delovne površine, potrebne za gradnjo nadzemnega voda, obsegajo površine znotraj varovalnega pasu nadzemnega voda in segajo 15 metrov od osi obeh sistemov obojestransko, pri čemer so delovne površine omejene predvsem na območja okrog stojnih mest, začasnih dostopnih poti do stojnih mest in območja selektivnega poseka vegetacije. Delovne površine za izvedbo stojnih mest obsegajo površino približno 15 x 19 metrov, do njih pa se izvede začasne dostopne poti. Na območjih, kjer je potreben selektiven posek vegetacije tudi zunaj varovalnega pasu nadzemnega voda, se lahko delovne površine razširi, da segajo največ 35 metrov od osi nadzemnega voda obojestransko.
(2) Delovne površine, potrebne za gradnjo podzemnega voda, obsegajo površine znotraj varovalnega pasu podzemnega voda in segajo 3,5 metra od osi obeh sistemov obojestransko. Na odseku, kjer je izvedba podzemnega voda načrtovana s podvrtavanjem, se delovne površine razširi za potrebe ureditve platoja za izvedbo podvrtavanja.
(3) Delovne površine za ureditev začasnih dostopnih poti do stojnih mest in podzemnega voda obsegajo površino širine 4 metre.
(4) Vse delovne površine, razen območij stojnih mest, površin podzemnih jaškov in površin začasnih dostopnih poti, ki se po dogovoru z lastnikom po končani gradnji lahko ohranijo, se po gradnji povrne v enako stanje in kakovost, kot so bile pred gradbenim posegom ali pa se na njih izvede novo ureditev v skladu z določbami te uredbe.
(5) Delovne površine za ureditev začasnih dostopnih poti do stojnih mest stebrov, delovne površine za izvedbo selektivnega poseka vegetacije znotraj varovalnega pasu ter delovne površine za izvedbo dopustnega poseka vegetacije zunaj varovalnega pasu so razvidne iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: prikaz umestitve prostorske ureditve v prostor – ureditvena situacija – listi št. 2.1.1–2.1.7.
(1) Za dostop do daljnovoda, stebrov in jaškov za gradnjo in poznejše vzdrževanje se uredi dostopne poti, ki se jih izvede kot utrditev in razširitev že obstoječih poti ali kot gradnjo novih začasnih poti. Vse nove začasne dostopne poti se po končani gradnji oziroma vzdrževalnih delih povrne v enako stanje in kakovost, kot je bila pred gradbenim posegom. Začasne dostopne poti se lahko v dogovoru z lastnikom zemljišča tudi ohrani za dostop do kmetijskih zemljišč.
(2) Dostopne poti se izvede od javnih državnih ali lokalnih cest in javnih poti v širini do 4 metre. Dovoze in priključke na javne ceste se izvede tako, da ne ovirajo prometa.
(3) Obstoječe javne ceste, poti in mostove zunaj območja državnega prostorskega načrta, ki so namenjeni za dostop do daljnovoda, je treba pred uporabo preveriti in jih po potrebi dodatno utrditi in razširiti.
(4) Pri ureditvi začasnih dostopnih poti do SM86, SM87 in SM88 prek obstoječih prenosnih plinovodov M2 Rogatec–Vodice in M2/1 Vodice–Trojane se po potrebi uporabi jeklene zaščitne plošče površine približno 3,0 x 3,0 metre in debeline približno 3–4 centimetre.
(5) Dostopna pot do SM39C se uredi z obstoječe glavne ceste G2-1136 Kranj–Sp. Brnik. Če bo ta cesta prestavljena skladno z določili lokacijskega načrta za območje urejanja z oznako L5/1 – glavna cesta G2-104 Kranj–Moste (odsek ob letališču) (UV občine Cerklje na Gor., št. 2/05), se dostopno pot do SM39C uredi s prestavljene ceste.
(6) Na območjih kulturne dediščine lahko dostopne poti potekajo po obstoječih poteh, če pa to ni mogoče, pa po najkrajši možni novi poti od obstoječih poti do stojnih mest stebrov.
(7) Gradnja začasnih dostopnih poti se izvede tako, da je lastnikom ves čas omogočen dostop do njihovih zemljišč.
(8) Vse dostopne poti so razvidne iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: prikaz umestitve prostorske ureditve v prostor – ureditvena situacija – listi št. 2.1.1–2.1.7.
(1) Pri poteku nadzemnega voda čez gozdno površino se gozd v območju državnega prostorskega načrta iz varnostnih razlogov poseka. Praviloma se poseki izvedejo znotraj varovalnega pasu nadzemnega voda oziroma v širini 15 metrov od osi nadzemnega voda obojestransko. Drevesna in grmovna vegetacija se mora odstraniti samo v potrebnem obsegu in samo tam, kjer je to nujno zaradi gradnje (delovni pas) in delovanja daljnovoda. Če je to potrebno, je dopustno posek vegetacije izvesti tudi zunaj varovalnega pasu nadzemnega voda do oddaljenosti 35 metrov od osi nadzemnega voda obojestransko. Poseki morajo biti selektivni, tako da se odstrani le visokoraslo drevje, ki presega zahtevano varnostno višino oziroma odmike, povečane za razdaljo letne rasti vegetacije. Sečnja na gozdnem robu se mora izvesti selektivno, tako da se ohrani vitalna srednje velika in velika drevesa. Obstoječa grmovna vegetacija se ohrani, če ne ovira gradnje daljnovoda. Kot omilitveni ukrep za posek gozda se predvidi ureditev gozdnih robov v presekah z zasaditvijo avtohtonih dreves in grmovja. Gozdni rob naj se oblikuje tako, da bo zagotavljal stabilnost. Pri vseh zasaditvah se upoštevajo naravne danosti prostora, od katerih je odvisna uspešna rast posameznih vrst rastlin. Skrčene gozdne površine je treba nadomestiti s funkcijsko enakovredno pogozditvijo v tej krajini. Za morebitno sanacijo s sajenjem ali setvijo v gozdnem prostoru ni dopustno uporabiti gostiteljskih vrst za hrušev ožig in tujerodnih invazivnih vrst. Ureditev gozdnega roba mora slediti naravnim vzorcem posamezne mikrolokacije oziroma mora biti primerno horizontalno in vertikalno razgiban. Na območjih gozdov z oteženo ali pomanjkljivo naravno obnovo vegetacije in na vizualno izpostavljenih območjih se mora novonastali gozdni rob ustrezno sanirati z zasaditvijo avtohtonih grmovnic in nižjih drevesnih vrst s široko ekološko amplitudo in veliko obnovitveno sposobnostjo. V prečnem prerezu se koridor skozi gozd oblikuje tako, da se pod nadzemnim vodom ohranita nižje drevje in grmičevje, proti robu poseke pa se višina vegetacije postopoma dviga, tako da gozdna poseka daje vizualni vtis, da povezuje posamezne jase v gozdnem prostoru. Gozd v koridorju nadzemnega voda in po potrebi tudi zunaj koridorja varovalnega pasu nadzemnega voda se vzdržuje z občasnim odstranjevanjem previsoko zrasle in nezaželene vegetacije.
(2) Na odsekih nadzemnega voda, na katerih so stebri zaradi odsotnosti ozadja vidnejši, se vpliv zmanjša tako, da se temelje stebrov ustrezno obsadi z grmovnicami, ki zakrijejo betonske temelje stebrov in hkrati ne omejujejo dostopa do stebra. Steber SM39C, na katerem se izvede prehod iz nadzemnega v podzemni vod, se lahko obsadi tudi z višjim grmovjem.
(3) Pri poteku nadzemnega voda čez varovani gozd med SM89 in SM90 se izvede golosek v širini 15 metrov od osi daljnovoda, novonastali posek pa se v pravilnem rastru zasadi s leskovjem, ki se ga vzdržuje na maksimalni višini 4 metre.
(4) Površine, ki bodo na novo zasajene z grmovnimi vrstami, je treba v naslednjih letih negovati tako, da bujna zeliščna pionirska vegetacija ne uduši posajenih sadik.
(5) Če se v okviru izvajanja monitoringa habitatnih tipov in metuljev v fazi obratovanja ugotovi, da se trasa zarašča z invazivnimi rastlinami in se naknadno predlaga ukrepe za eradikacijo, je treba te ukrepe izvajati v fazi vzdrževanja območja daljnovoda.
(6) V območju varovalnega pasu podzemnega voda se odstrani vsa drevesa in grmovnice, na njihovem mestu pa nove zasaditve, razen zatravitve, niso dovoljene.
(7) Vse površine, poškodovane med gradnjo, se takoj po končani gradnji povrne v enako stanje in kakovost, kot je bila pred gradbenim posegom.
(8) Območja selektivnega poseka vegetacije znotraj varovalnega pasu nadzemnega in podzemnega voda ter dopustnega selektivnega poseka vegetacije zunaj varovalnega pasu nadzemnega in podzemnega voda so razvidna iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: prikaz umestitve prostorske ureditve v prostor – ureditvena situacija – listi št. 2.1.1–2.1.7.
(dopustni posegi in dopustne dejavnosti)
(1) V varovalnem pasu nadzemnega voda ali podzemnega voda velja omejena raba skladno s predpisi, ki določajo tehnične normative za graditev elektroenergetskih vodov z nazivno napetostjo do 110 kV in predpisujejo omejitve gradenj, obvezne odmike grajenih in naravnih struktur ter uporabo objektov in opravljanje dejavnosti glede na mejne vrednosti elektromagnetnega sevanja v naravnem in življenjskem okolju.
(2) Poleg ureditev, načrtovanih s tem državnim prostorskim načrtom, so na območju državnega prostorskega načrta iz 4. člena te uredbe, če ne onemogočajo ureditev po tem državnem prostorskem načrtu in ob upoštevanju predpisov iz prvega odstavka tega člena, dopustni tudi naslednji posegi:
– rekonstrukcija obstoječih in gradnja novih linijskih infrastrukturnih objektov in prometne infrastrukture;
– opravljanje rednih investicijskih vzdrževalnih del in vzdrževalnih del v javno korist;
– urejanje vodotokov in izvajanje ukrepov pred škodljivim delovanjem voda;
– izvajanje ukrepov za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
– opravljanje kmetijske dejavnosti in izvajanje kmetijskih prostorsko-ureditvenih operacij po predpisih, ki urejajo varstvo kmetijskih zemljišč na obstoječih kmetijskih zemljiščih ob upoštevanju omejitev iz 24. člena te uredbe;
– gozdnogospodarske ureditve ob upoštevanju omejitev iz 25. člena te uredbe;
– vzdrževanje, rekonstrukcija in odstranitev obstoječih objektov.
(3) Na posameznih zemljiščih, ki ležijo na območju državnega prostorskega načrta iz 4. člena te uredbe, so dopustni vsi posegi, vključno z gradnjo enostavnih in nezahtevnih objektov, vendar pod pogoji, ki veljajo za namensko rabo teh zemljišč, določeno v občinskem prostorskem načrtu ali drugih veljavnih občinskih izvedbenih prostorskih aktih, in pod pogojem, da ti posegi ne onemogočajo ureditev po tem državnem prostorskem načrtu, da so skladni s predpisi iz prvega odstavka tega člena in da je zanje pridobljeno soglasje investitorja ali upravljavca tega daljnovoda.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek je v varovalnem pasu nadzemnega voda prepovedana gradnja objektov in opravljanje vseh dejavnosti, ki se uvrščajo v I. območje varstva pred elektromagnetnim sevanjem, gradnja ali sprememba namembnosti objektov za skladiščenje vnetljivih, gorljivih in eksplozivnih snovi ter parkiranje vozil, ki prevažajo vnetljive, gorljive in eksplozivne snovi.
(5) Ne glede na določbe drugega in tretjega odstavka tega člena so v območju omejene rabe stojnih mest stebrov dopustni le gradbeni in drugi posegi v zvezi z objekti nadzemnega voda ter vzdrževanje vegetacije.
(6) Ne glede na določbe tretjega odstavka tega člena v območju varovalnega pasu podzemnega voda niso dopustni posegi, za katere je potrebna gradnja nosilnih elementov, ki bi lahko vplivali na podzemni vod.
(7) Za vse načrtovane posege v varovalnem pasu nadzemnega ali podzemnega voda je treba predhodno pridobiti projektne pogoje in soglasje investitorja ali upravljavca elektroenergetskega omrežja.
V. POGOJI GLEDE KRIŽANJ OZIROMA PRESTAVITEV GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE IN GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA TER PRIKLJUČEVANJA PROSTORSKIH UREDITEV NANJE
(1) Skupni pogoji za gradnjo gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra so:
– projektiranje in gradnja posameznih križanj, morebitnih začasnih ali trajnih prestavitev, zaščita gospodarske javne infrastrukture in priključitve nanjo se izvedejo skladno s projektnimi pogoji upravljavcev in strokovnimi podlagami, ki so sestavni del obveznih prilog državnega prostorskega načrta;
– če se med gradnjo daljnovoda ugotovi, da je treba posamezni infrastrukturni vod ustrezno zaščititi ali začasno ali trajno prestaviti, se to naredi skladno s soglasjem lastnika ali upravljavca tega voda;
– trase vodov gospodarske javne infrastrukture se med seboj uskladijo z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od drugih naravnih ali grajenih struktur;
– gospodarska javna infrastruktura se ne sme prestavljati na območja kulturne dediščine, križanja pa morajo biti izvedena tako, da te dediščine ne prizadenejo;
– pred gradnjo se obstoječo gospodarsko javno infrastrukturo zakoliči na kraju samem.
(2) Vsa križanja in vzporedni poteki daljnovoda z objekti gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra ter prestavitve objektov gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra so razvidni iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: prikaz umestitve prostorske ureditve v prostor – ureditvena situacija – listi št. 2.1.1–2.1.7.
(1) Pri križanju nadzemnega voda s cestami mora biti varnostna višina od površine vozišča do spodnjega vodnika pri največjem povesu najmanj 7 metrov. Varnostna oddaljenost stebra od zunanjega roba cestnega telesa mora biti pri glavnih, regionalnih cestah in lokalnih cestah najmanj 10 metrov. Izjemoma se lahko oddaljenost zmanjša na najmanj 5 metrov pri regionalnih in lokalnih cestah. Pri križanju nadzemnega voda z drugimi prometno dostopnimi površinami mora biti varnostna višina do spodnjega vodnika pri največjem povesu najmanj 6 metrov, varnostna oddaljenost stebra pa najmanj 5 metrov.
(2) Podzemni vod prečka cesto tako, da je višina nadkritja nad podzemnim vodom vsaj 1,2 metra. Križanje podzemnega voda do RTP Brnik z glavno cesto G2-104/1136 Kranj–Spodnji Brnik se izvede s podvrtavanjem.
(3) Zaradi preglednosti cest se ves izkopani in preostali gradbeni material odlaga na oddaljenosti najmanj 3 metre od roba ceste.
(letališče Jožeta Pučnika Ljubljana)
(1) Območje državnega prostorskega načrta posega v kontrolirani zračni prostor letališča Jožeta Pučnika Ljubljana. Upoštevati je treba veljavne predpise s področja letalstva in zračnega prometa.
(2) Nadzemni vod se uvršča med objekte, ki bi lahko povzročili elektromagnetne, svetlobne ali druge motnje na napravah za vodenje zrakoplovov, zato mora lastnik pridobiti predhodno soglasje pristojnega organa za varnost zračnega prometa.
(elektroenergetsko omrežje)
(1) Pri križanju srednjenapetostnih vodov mora biti medsebojna varnostna višina vodnikov najmanj 2,5 metra, varnostna oddaljenost pa najmanj 2,0 metra, pri čemer se križanje izvede nad srednjenapetostnim vodom. To velja tudi takrat, ko je na zgornjem vodu dodatna obremenitev, na spodnjem pa ne.
(2) Zaradi zagotavljanja varnostne višine se preuredi obstoječe nadzemno 20 kV elektroenergetsko omrežje med SM74 in SM75 ter med SM88 in SM89. Leseni drogovi na obstoječem omrežju se nadomestijo s betonskimi drogovi z glavo »ravnina«.
(3) Pri demontaži vodnikov in obesnega materiala obstoječega daljnovoda ter porušitvi obstoječih stebrov 20 kV omrežja se zagotovijo ustrezni zaščitni ukrepi, da se križani vodi ne poškodujejo.
(elektronsko komunikacijsko omrežje)
Pri križanjih elektronskih komunikacijskih vodov mora biti medsebojna varnostna višina najmanj 3,0 metre, varnostna oddaljenost pa najmanj 2,0 metra. Daljnovod mora biti v križni razpetini opremljen z električno in mehansko ojačano izolacijo.
(1) Trasa nadzemnega voda na odseku med SM82 in SM95 poteka vzporedno s prenosnima plinovodoma M2 Rogatec–Vodice in M2/1 Vodice–Trojane na oddaljenosti najmanj 30 metrov. Za izničevanje medsebojnega vpliva nadzemnega voda na prenosni plinovod se izvedejo zaščitni ukrepi. Na izpostavljenih mestih prenosnega plinovoda (znotraj ograjenih postaj, ventilov, nadzemnih delov plinovoda) se vgradijo prenapetostni odvodniki. Zagotoviti je treba tudi ustrezno izvedbo in odmik ozemljilnih krakov stebrov od prenosnega plinovoda. Ozemljilna kraka na strani prenosnega plinovoda se položi vzporedno z osjo prenosnega plinovoda, da se doseže maksimalna oddaljenost od prenosnega plinovoda, ostala ozemljilna kraka pa se položi tako, da znaša kot med njima približno 60⁰. Dolžina ozemljilnih krakov za stebre SM82–SM84 je 10 metrov, dolžina ozemljilnih krakov za stebre med SM82 in SM21A pa 25 metrov. Pri SM82 se vgradijo korozijske sonde za spremljanje stopnje korozije na prenosnem plinovodu. Pred gradnjo daljnovoda je treba preveriti, ali je potrebna vgradnja korozijske sonde za spremljanje stopnje korozije na prenosnem plinovodu na mestu zapornih postaj prenosnega plinovoda. Z rešitvami v zvezi z zaščitnimi ukrepi za izenačevanje medsebojnega vpliva daljnovoda na prenosni plinovod mora soglašati upravljavec prenosnega plinovodnega omrežja.
(2) Začasne dostopne poti do SM86, SM87 in SM88, ki potekajo prek obstoječih prenosnih plinovodov M2 Rogatec–Vodice in M2/1 Vodice–Trojane, se uredi v skladu z 10. členom te uredbe.
VI. POGOJI CELOSTNEGA OHRANJANJA KULTURNE DEDIŠČINE, OHRANJANJA NARAVE, VARSTVA OKOLJA IN NARAVNIH DOBRIN, UPRAVLJANJA VODA, VAROVANJA ZDRAVJA LJUDI, OBRAMBE DRŽAVE TER VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
(ohranjanje kulturne dediščine)
(1) Območje državnega prostorskega načrta posega na območje ohranjanja kulturne dediščine. Kulturna dediščina se med gradnjo varuje pred poškodovanjem in uničenjem. Podatki o kulturni dediščini so razvidni iz obvezne priloge državnega prostorskega načrta: Prikaz stanja prostora. Investitor zagotovi ukrepe za varstvo kulturne dediščine.
(2) Investitor na območju državnega prostorskega načrta, kjer načrtovane ureditve segajo v območje registriranega arheološkega najdišča, pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja zagotovi predhodne arheološke raziskave, s katerimi se natančneje določijo ukrepi varstva.
(3) Investitor zagotovi tudi ukrepe za varstvo arheoloških ostalin, ki izhajajo iz rezultatov predhodnih arheoloških raziskav za natančnejšo določitev ukrepov varstva.
(4) Obseg predhodnih arheoloških raziskav opredeli pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Za posege v registrirana arheološka najdišča je treba pridobiti soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline.
(5) Pri gradnji na območju registriranega arheološkega najdišča se poseg zmanjša na kar najmanjšo površino, ki še dopušča gradnjo. Če se med arheološkimi raziskavami ali gradbenimi deli odkrijejo arheološke ostaline, se rešitve skladno z varstvenim režimom prilagodijo tako, da kulturna dediščina ni ogrožena.
(6) Na območjih prečkanj enot kulturne dediščine je območje delovnih površin čim ožje. Za dostop do stojnih mest stebrov se na območjih kulturne dediščine uporablja dostopne poti, ki potekajo po že obstoječih lokalnih poteh in cestah, ki se ne smejo širiti. Gradnja novih dostopnih poti na območjih kulturne dediščine ni dovoljena, če pa je to nujno potrebno, se začasna dostopna pot do stojnega mesta stebra uredi po najkrajši možni novi poti od obstoječe ceste po predhodni pridobitvi kulturnovarstvenega soglasja. Območja kulturne dediščine se ne smejo uporabljati za izravnanje presežka materiala ali za odlagališče.
(7) V času gradnje mora investitor zagotavljati stalno varstvo objektov in območij kulturne dediščine, kar pomeni, da mora objekte, ki bi se med gradnjo lahko poškodovali, primerno zaščititi oziroma izvajalcem del dati primerna navodila. Enoti kulturne dediščine Lahovče – Razpelo južno od vasi (EŠD 20511) in Srednja vas pri Šenčurju – Slopno znamenje v ambientu cerkva (EŠD 21565) je treba pred začetkom del fizično zavarovati z gradbenimi panoji. Pri zaščiti objektov mora izvajalec del upoštevati navodila pristojne območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki ustrezno zaščito tudi potrdi.
(8) Po koncu del se zemljišča ob neposredni bližini stebrov, ki so na območjih kulturne dediščine in njihovih vplivnih območjih in ki so bila prizadeta zaradi gradnje, vzpostavi v enako stanje in kakovost, kot so bila pred gradbenim posegom, vsi uničeni elementi kulturne krajine pa se obnovijo.
(9) Investitor mora o začetku del najmanj deset dni prej obvestiti pristojno območno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine.
(10) Za vse posege v registrirano kulturno dediščino je treba pri pristojni območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine pridobiti kulturnovarstveno soglasje.
(1) Območje državnega prostorskega načrta ne posega na območja ohranjanja narave. Podatki o območjih ohranjanja narave so razvidni iz obvezne priloge državnega prostorskega načrta: Prikaz stanja prostora.
(2) Območje državnega prostorskega načrta poteka v neposredni bližini naravne vrednote ev. št. 4964 lipa v Žejah pri Komendi – Lipa. Gradbena dela je treba izvajati zunaj območja naravne vrednote in to tako, da se lipe ne poškoduje. Zagotoviti je treba zadosten odmik vodnikov nadzemnega voda od krošnje drevesa.
(3) Na območju Spodnjega Brnika je med SM44 in SM52 območje prehranjevalnega habitata bele štorklje. Da bi preprečili možnost električnega udara ptic, se izberejo daljnovodni stebri, ki preprečujejo električni udar ali pa se vodnike namesti tako, da so od konzole odmaknjeni 75 centimetrov, razmik med vodniki pa je vsaj 150 centimetrov.
(4) Zaradi ohranjanja biotske raznovrstnosti in preprečitve vnosa invazivnih tujerodnih vrst se zasipava izključno z materialom, izkopanim na območju lokacije stebrov, če se zasipni material pripelje od drugod, pa ga je treba pred uporabo preveriti.
(5) Posek vegetacije trase in izvajanje drugih gradbenih del naj se kar najbolj prilagodi življenjskim ciklusom živali, tako da čim manj sovpada z obdobji, ko živali potrebujejo mir, zlasti v času razmnoževanja in vzreje mladičev, to je v spomladanskem in jesenskem obdobju. Na območju Suhadola med SM76 in SM82 se gradbena dela izvaja le v obdobju od začetka novembra do konca februarja.
(6) Za ohranitev favne dnevnih metuljev med SM78 in SM82 je treba poseg ob postavitvi daljnovoda omejiti na čim ožje območje.
(7) V času obratovanja se morata košnja in sekanje, ki bosta potrebna za vzdrževanje odprtih površin vzdolž daljnovoda, izvajati izven gnezditvene sezone ptic, v obdobju med 1. avgustom in 15. aprilom. Potrebna sečnja pod daljnovodom se mora izvajati selektivno, tako da se ohranja in pospešuje plodonosne rastlinske vrste, ki so pomembne za prehrano prostoživečih živali, vzdrževalna dela na trasi pa se morajo opravljati izven vegetacijske sezone.
(8) Investitor o začetku del najmanj sedem dni prej obvesti pristojno območno enoto Zavoda za varstvo narave.
(1) Daljnovod Kamnik–Visoko prečka površinske vodotoke. Vsa prečkanja površinskih vodotokov so razvidna iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Prikaz umestitve prostorske ureditve v prostor – ureditvena situacija – listi št. 2.1.1–2.1.7.
(2) Zaradi gradnje daljnovoda se kakovost voda in vodni režim na območju državnega prostorskega načrta in zunaj njega ne smeta poslabšati. Z gradbenimi stroji se ne sme posegati v vodni ali obvodni prostor.
(3) Na območju stojnih mest SM20, SM79 in SM82, kjer se dela izvaja v bližini vodotokov Olševice in Pšate, je treba dela izvajati tako, da se ne poškoduje obvodne vegetacije. Če je zaradi varnostnih razlogov potreben selektiven posek vegetacije, naj se to nadomesti z nizko avtohtono grmovnato zarastjo. Po koncu del se območja brežin vodotokov v neposredni bližini stebrov, ki so bila prizadeta zaradi gradnje, vzpostavi v za ribe ugodno stanje.
(4) Izkopanega materiala ni dovoljeno odlagati na brežine vodotokov Olševice in Pšate. Morebitne začasne deponije zemeljskih izkopov morajo biti urejene tako, da se prepreči spiranje ali odvodnjavanje padavinske vode z deponije v vodotoke.
(5) V bližini vodotoka se ne sme uporabljati materiala, ki vsebuje nevarne spojine. Prav tako se v vodotok ne smejo razliti cementne in apnene mešanice. Pranje delovnih strojev z vodo iz vodotoka ni dopustno.
(6) Prepovedano je posegati oziroma vznemirjati ribe na drstiščih rib med drstenjem in v varstvenih revirjih. Dela, ki lahko vplivajo na kakovost vode in vodni režim, morajo biti načrtovana in izvedena izven drstnih dob ribjih vrst, ki poseljujejo vodni prostor na območju posegov v vodotok.
(7) Če se poseže v vodotok, se o tem vsaj sedem dni prej obvesti ribiško organizacijo, ki upravlja ribiški okoliš. Če so posegi v več etapah, se pristojnega izvajalca ribiškega upravljanja obvesti o začetku gradnje ob vsakem novem posegu na območju strug vodotokov.
(1) Daljnovod Kamnik–Visoko posega na vodovarstvena območja, ki so razvidna iz obvezne priloge državnega prostorskega načrta: Prikaz stanja prostora.
(2) Pri izvajanju gradbenih del na vodovarstvenih območjih se upoštevajo predpisi s področja varstva vodonosnikov, ki urejajo varstvene pasove pitne vode na vodovarstvenih območjih iz prvega odstavka tega člena in naslednje ukrepe:
– prepreči se vse nesreče, zaradi katerih bi lahko prišlo do onesnaženja tal in podzemne vode z nevarnimi snovmi;
– vode, uporabljene v tehnoloških procesih gradnje, na vodovarstvenih območjih ni dovoljeno ponikati;
– vgrajeni so lahko le materiali, ki ne ogrožajo podzemne vode;
– gradnja stebrov daljnovoda mora potekati tako, da bodo izkopani odseki čim krajši ob hkratnem sprotnem zasipavanju;
– izkope na območjih stebrov se izvaja v suhem vremenu oziroma v obdobju, ko je pričakovati manj padavin;
– vsi transportni in gradbeni stroji, uporabljeni pri gradnji, morajo biti tehnično brezhibni in ustrezno vzdrževani. Vzdrževalna dela na gradbenih strojih morajo potekati zunaj gradbišča, v ustrezno opremljenih delavnicah. Goriva se ne pretaka v gradbenih jamah, ampak na ustrezno zaščiteni neprepustni utrjeni površini, ki lahko zadrži celotno količino pretakanega goriva za oskrbo delovnih strojev;
– v primeru, da se v času izkopov odkrije nasutje odpadkov, jih je treba odstraniti v celoti, vključno z morebitno onesnaženo podlago;
– v primeru, da se ob gradnji in pri drugih posegih, povezanih z gradnjo, naleti na nove kvalitetne vodne vire, se jih podrobno preišče in ohrani za prihodnjo vodooskrbo.
(3) Na vodovarstvenih območjih se, če geološke razmere na terenu to omogočajo, temeljenje stebrov izvede s plitvimi betonskimi temelji.
(1) Daljnovod Kamnik–Visoko prečka poplavna območja, ki so razvidna iz obvezne priloge državnega prostorskega načrta: Prikaz stanja prostora.
(2) Na poplavno ogroženih območjih se stanje poplavne ogroženosti zaradi gradnje in obratovanja daljnovoda ne sme povečati. Gradbena dela naj se izvajajo zunaj obdobja poplav.
(3) Območja stojnih mest stebrov se na poplavnih območjih uredijo tako, da nivo terena ni višji, kot je bil pred postavitvijo stebra. Globina temeljenja, ki je določena v 8. členu te uredbe, mora zagotavljati mehansko odpornost in stabilnost stebrov na poplavnih območjih.
(1) Območje državnega prostorskega načrta deloma poteka po kmetijskih zemljiščih. Potek po kmetijskih zemljiščih je razviden iz obvezne priloge državnega prostorskega načrta: Prikaz stanja prostora.
(2) Na območju stojnih mest stebrov so kmetijska opravila razen košnje onemogočena.
(3) Na območjih kmetijskih zemljišč se zagotovi varnostno višino najmanj 8 metrov od spodnjega vodnika glede na teren, da je omogočena nemotena kmetijska obdelava in morebitno namakanje pod daljnovodom.
(4) Gradbena in montažna dela na daljnovodu se opravljajo zunaj obdobja najintenzivnejših kmetijskih opravil.
(5) Začasne dostopne poti do stojnih mest stebrov se na območjih kmetijskih zemljišč uredijo tako, da bo poseg na obdelovana zemljišča čim manjši.
(6) Po dograditvi daljnovoda se območje delovnih površin na začasno uporabljenih kmetijskih zemljiščih vzpostavi v enako stanje in kakovost, kot je bilo pred gradbenim posegom. Ob gradnji se zemljina začasno odloži tako, da se rodovitni in nerodovitni del tal ne zmešata, ob rekultivaciji pa se zagotovi, da bo rodovitni del na površju. Rodovitni del tal, ki ostane od izkopov ob gradnji stebrov, se lahko uporabi za izboljšanje drugih slabših kmetijskih zemljišč. Nerodovitni del tal s kmetijskih zemljišč se odstrani skladno z načrtom ravnanja z odpadki.
(7) Med gradnjo daljnovoda in po njej se lastnikom zemljišč omogoči neoviran dostop na kmetijska zemljišča.
(8) Na območju stojnega mesta SM23 in dostopne poti do SM23 je treba preveriti stanje namakalnega sistema. V primeru poškodovanja ali uničenja namakalne infrastrukture se na stroške investitorja zamenja in ponovno vzpostavi delujoč namakalni sistem.
(9) Na celotni trasi daljnovoda je treba pred gradnjo preveriti stanje legalno zgrajenih namakalnih sistemov. V primeru poškodovanja ali uničenja namakalne infrastrukture se na stroške investitorja zamenja in ponovno vzpostavi delujoč namakalni sistem.
(10) Postavitev, namestitev in obratovanje novih namakalnih sistemov v bližini daljnovoda je treba načrtovati tako, da pri namakanju ne pride do neposrednega stika med vodnim curkom in vodnikom.
(1) Trasa daljnovoda na več odsekih poteka prek manjših gozdnih sestojev. Na odseku med SM89 in SM90 poteka trasa daljnovoda Kamnik–Visoko skozi varovalni gozd.
(2) Zaradi gradnje daljnovoda se gozd iz varnostnih razlogov odstrani. Posek in nadomestna zasaditev gozda se izvede v skladu z 11. členom te uredbe. Pri gradnji daljnovoda se štorov dreves ne odstranjuje.
(3) Na celotnem poteku trase daljnovoda se zaradi varnostnih razlogov gozd ali zaraščene površine v času obratovanja redno vzdržujejo. Minimalna širina sanacije gozdnih robov naj bo povprečna drevesna višina sestoja. Zagotovi naj se primerna višinska in vrstna struktura gozdnega roba.
(4) Potrebni posek gozdnega drevja se lahko izvede šele po izdaji gradbenega dovoljenja in potem, ko pristojni predstavnik Zavoda za gozdove gozdno drevje označi in evidentira. Drevesa se mora posekati in odstraniti tako, da se preprečijo poškodbe drevja v okolici in poškodbe gozdnega roba ter da je mogoč prehod čez gradbišče na gozdne površine.
(5) Odstranjeno drevje in grmovnice se odstrani z območja poseka in naprej uporabi v skladu z dogovorom z lastnikom zemljišča.
(6) Na gozdnih presekah se na podlagi gozdnogojitvenega načrta, ki ga naroči investitor nameravanega posega in je sestavni del projektne dokumentacije, goji in varuje avtohtono gozdno rastje do višine v skladu s tehničnimi normativi za določeni objekt. Širina gozdnih presek se mora prilagajati rastiščnim razmeram, kar pomeni, da je na slabših rastiščih, kjer so drevesa običajno nižja, širina koridorja lahko manjša od predpisanih 15 metrov od osi daljnovoda (z upoštevanjem predpisanega odmika od zunanjega vodnika). Pri izdelavi in vzdrževanju gozdnih presek je treba upoštevati dejanski poves vodnika in relief terena. Na območju gozdnih presek se mora v času obratovanja, da bi zagotovili ustrezno varnostno razdaljo vodnikov od vegetacije, sečnja izvajati selektivno. Na površinah daljnovoda znotraj gozdnih zaplat ali gozdnih otokov nižjega gozda se mora vzdrževati grmovna zarast in ohranjati in pospeševati razvoj plodonosnih rastlinskih vrst, da bi izboljšali prehrambene pogoje in habitat prostoživečih živali. Posegi v gozd zunaj območja gradnje daljnovoda niso dovoljeni.
(7) Med gradnjo in po izvedbi posega se omogočita gospodarjenje z gozdom in dostop do sosednjih gozdnih zemljišč ter ohranijo gozdne ceste. Ob rabi in vzdrževanju teh objektov in ureditev v gozdnem prostoru je treba preprečevati morebitne negativne vplive na sosednji gozdni prostor in prometnice v njem ter na druga območja drevnin.
(8) Čas del v gozdovih se prilagodi tako, da spomladi ne moti ptic pri gnezdenju, drugih živali pa pri paritvi in vzreji mladičev. Dela v gozdovih se opravi od julija do decembra.
(9) Poseganje v gozdnem prostoru mora biti izvedeno tako, da ne bo povzročena škoda na sosednjem gozdnem drevju, na gozdnih tleh in na prometnicah v gozdnem prostoru. Prepovedano je vsako nepotrebno zasipanje in odstranjevanje podrasti. V gozdovih izven območja gradbišča ni dovoljeno urejati začasnih in stalnih deponij, odlaganje izkopanega materiala oziroma zemljine, gradbenih odpadkov in materiala. Delo s težko gradbeno mehanizacijo je treba izvajati v suhem vremenu. Promet z vozili na motorni pogon v gozdnem naravnem okolju izven gozdnih cest (vključno z gozdnimi vlakami) mora potekati le v neizogibno potrebnem obsegu, morebitne poškodbe gozdnih prometnic (gozdne vlake in brezpotja) ter gozdnih tal pa je nosilec nameravanega posega po koncu del dolžan sanirati.
(10) Vse posege v gozdu se izvaja v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje gozda, načrtuje pa jih Zavod za gozdove Slovenije.
(1) Posege v tla se izvede tako, da so prizadete čim manjše površine in da se prepreči onesnaženje z gorivom, motornimi olji in drugimi škodljivimi snovmi. Zemeljske izkope se izvaja samo na območjih stojnih mestih stebrov nadzemnega voda, na območju trase podzemnega voda in ob ureditvi začasnih novih dostopnih poti. Površine, ki se jih med gradnjo razgali, se takoj po njej ponovno zatravi ali zasadi ali pa usposobi za prvotno rabo.
(2) Za čas gradnje se izdela načrt o ravnanju in uporabi rodovitnega dela prsti. Opredelijo se odlagališča presežkov materiala in začasna odlagališča rodovitnega dela prsti in njena uporaba. Odkopana prst se odlaga ločeno po plasteh (živica in mrtvica). Prepreči se onesnaženje humoznega materiala, ki se odstranjuje in premešča v okviru odkrivanja krovnih plasti tal. Odgrnjene zemlje ni dopustno stiskati, da se ohrani njena plodnost. Rodovitna zemlja se po gradnji vrne nazaj v obratnem vrstnem redu, kot je bila odkopana.
(3) Gradbeni posegi s težkimi stroji se opravljajo le v suhem vremenu. S tem se omili prizadetost tal zaradi poslabšanja teksture tal zaradi stiskanja.
(4) Vsi transportni in gradbeni stroji, uporabljeni pri gradnji in obratovanju, morajo biti tehnično brezhibni in ustrezno vzdrževani. Vzdrževalna dela na gradbenih strojih morajo potekati zunaj gradbišča, v ustrezno opremljenih delavnicah. Na vseh napravah in objektih, na katerih obstaja možnost razlivanja nevarnih snovi, se predvidijo tehnični ukrepi za preprečitev razlivanja nevarnih snovi.
(5) Vsak morebitni vnos onesnaževala v tla in s tem posredno tudi v vode je treba takoj sanirati, za kar je treba imeti pripravljen poslovnik za takojšnje ukrepanje.
(6) S presežkom izkopanega materiala zaradi gradnje stebrov se ravna v skladu z 29. členom te uredbe.
Gradnja se organizira in izvaja tako, da se prepreči dodatno onesnaženje zraka, na kar vplivajo izbira delovnih strojev in transportnih vozil ter vremenske razmere. Upoštevajo se naslednji ukrepi:
– uporabljajo se tehnično brezhibna vozila in stroji,
– tovor se na vozila naloži tako, da ne onesnažuje okolja, sipki tovor se prekriva,
– z nalaganjem in razlaganjem tovora ni dopustno onesnaževati ceste,
– za preprečevanje nekontroliranega raznosa gradbenega materiala z območja gradbišča je treba vozila predhodno očistiti,
– vožnja po površinah, ki niso utrjene, in skozi naseljena območja naj bo počasna in prilagojena, da ne bo pretiranega prašenja,
– v sušnem in vetrovnem vremenu prevozne in gradbene površine se vlažijo,
– dokončana območja gradnje se sproti rekultivirajo.
Med gradnjo glede na predpise, ki urejajo hrup, ne smejo biti presežene ravni hrupa. Upoštevani morajo biti naslednji ukrepi za varovanje pred hrupom:
– uporabljena gradbena mehanizacija mora biti opremljena s certifikati o zvočni moči, ki ne sme presegati s predpisi določenih mejnih vrednosti;
– hrupna dela se opravljajo ob delavnikih med 7. in 18. uro;
– transportne poti naj se kar najbolj izognejo stanovanjskim stavbam;
– ob objektih naj se vozi z zmanjšano hitrostjo.
(1) Investitor mora zagotoviti ločeno zbiranje nastalih odpadkov po vrstah materiala in reden odvoz vseh odpadkov z območja gradbišča na najbližje odlagališče komunalnih odpadkov ali v zbirni center.
(2) Med gradnjo naj se zagotovi ustrezen prostor za začasno hranjenje odpadkov in odpadne embalaže in uredi tako, da se prepreči raznos odpadkov z območja gradbišča in da se prepreči dostop do odpadkov nepooblaščenim osebam. Vsi odpadki, ki bodo nastali pri vzdrževanju ali popravilih, naj se odpeljejo oziroma ustrezno odstranijo.
(3) Če v času gradnje pride do hrambe nevarnih odpadkov, naj se jih hrani v ustreznih posodah ali skladiščih, tako da je preprečeno onesnaženje tal.
(4) Izkopani material se začasno odloži znotraj območja državnega prostorskega načrta. Odlaganje izven območja državnega prostorskega načrta ni dovoljeno. S pri gradnji nastalim presežkom materiala od zemeljskega izkopa zaradi gradnje stebrov, ki ga ni mogoče uporabiti za zasipanje terena, z materialom, ki nastane zaradi odstranitve objektov in infrastrukture ter z ostanki gradbenega materiala se ravna v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki. Nevarni odpadki, mednje spadata tudi zemljina, onesnažena zaradi razlitja nevarnih snovi, in odpadna embalaža nevarnih snovi, se predajo pooblaščeni organizaciji za zbiranje nevarnih odpadkov, kar se ustrezno evidentira.
(5) Zeleni odrez se ločeno odpelje na odlagališče komunalnih odpadkov ali v organizirane zbirne centre.
Na celotni trasi daljnovoda se za potrebe obrambe zagotovi rezervacijo dveh parov optičnih vlaken v optičnem kablu daljnovoda s priključki oziroma odcepi, ki bodo določeni pri pripravi projektne dokumentacije.
(1) Požarna varnost obstoječih objektov se zaradi gradnje in delovanja daljnovoda ne sme poslabšati.
(2) Varstvo pred požarom se zagotavlja z zadostnimi odmiki objektov od vodnikov, zadostnimi odmiki drevja od stebrov daljnovoda in z uporabo negorljivega materiala na objektih pod daljnovodom in ob njem.
(3) Med gradnjo in drugimi ureditvami je prepovedano kuriti ali odmetavati predmete ali snovi, ki lahko povzročijo požar v naravnem okolju.
(varstvo pred elektromagnetnim sevanjem)
Tehnološka izvedba in potek trase daljnovoda morata omogočati najnižjo tehnično dosegljivo obremenitev okolja z elektromagnetnim sevanjem (poljem) (v nadaljnjem besedilu: EMS(P)), pri čemer obremenitev z EMS(P) ne sme nikjer presegati vrednosti, ki jih določajo predpisi, ki urejajo EMS v naravnem in življenjskem okolju.
VII. ETAPNA IZVEDBA PROSTORSKE UREDITVE
(1) Načrtovani daljnovod se lahko gradi v štirih etapah, in sicer:
– gradnja daljnovoda Visoko – SM39C;
– gradnja kabelske kanalizacije in izvedba kabla Visoko – SM39C – RTP Brnik;
– gradnja daljnovoda Kamnik – SM39;
– izvedba kabla Kamnik – SM39.
(2) Etape se lahko izvajajo ločeno ali sočasno.
VIII. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE DRŽAVNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
(1) Investitor zagotovi celostni načrt za izvajanje monitoringa med gradnjo in obratovanjem daljnovoda, kot je določeno v poročilu o vplivih na okolje. Zavezanec za izvedbo monitoringa med gradnjo je izvajalec gradbenih del, med obratovanjem pa upravljavec daljnovoda.
(2) Pri določitvi točk in vsebine monitoringa se smiselno upoštevajo točke že izvedenih meritev ničelnega stanja. V delih, kjer je to mogoče, se spremljanje in nadzor prilagodita in uskladita z drugimi obstoječimi ali predvidenimi državnimi in lokalnimi spremljanji stanja kakovosti okolja. Pri fizičnih meritvah stanja sestavin okolja se zagotovi najmanj toliko točk nadzora, da se o stanju sestavin okolja pridobi utemeljena informacija. Točke monitoringa morajo omogočati stalno pridobivanje podatkov. Rezultati monitoringa so javni in investitor poskrbi za dostopnost podatkov.
(3) Med gradnjo se zagotovijo naslednji monitoringi:
– monitoring emisij snovi v zrak;
– monitoring hrupa;
– monitoring stanja na gradbišču z vidika negativnih vplivov na tla in podzemno vodo;
– monitoring del na vodovarstvenih območjih;
– monitoring s področja ohranjanja kulturne dediščine;
– monitoring na kmetijskih zemljiščih;
– monitoring del v gozdovih;
– monitoring ravnanja z gradbenimi odpadki.
(4) Med obratovanjem se zagotovijo naslednji monitoringi:
– monitoring sanacijskih zasaditev;
– monitoring kakovosti kmetijskih zemljišč;
– monitoring elektromagnetnega sevanja;
– monitoring induktivnih, kapacitivnih in konduktivnih vplivov na prenosni plinovod.
(5) Pri odstopanju od dovoljenih vrednosti med gradnjo ali obratovanjem se zagotovijo naslednji dodatni zaščitni ukrepi:
– dodatne prostorske, gradbene in tehnične rešitve;
– dodatne krajinsko arhitekturne ureditve;
– sanacija poškodovanih območij in naprav;
– drugi ukrepi skladno s predpisi, ki urejajo posamezno področje varstva okolja (omilitveni ukrepi).
(1) Vse delovne površine, odlagališča presežkov gradbenega materiala, gradbiščni objekti, skladišča materiala in druge ureditve v sklopu gradbišča za gradnjo daljnovoda morajo biti na območju državnega prostorskega načrta, na predhodno arheološko pregledanih območjih, zunaj območij kulturne dediščine in čim dlje od vodotokov. Gradbišče se zavaruje pred poplavljanjem in erozijo tal tako, da se zagotovi varnost in nemotena raba sosednjih objektov in zemljišč.
(2) Gradbišče je treba zavarovati, tako da se zagotovi varnost in nemotena raba sosednjih objektov in zemljišč.
(3) Za prevozne poti do začasnih dostopnih poti do gradbišč se uporabljajo obstoječe državne in občinske ceste ter gozdne prometnice in poljske poti. Prevozne poti do gradbišč se določi tako, da potekajo kolikor se le da zunaj stanovanjskih naselij. Če je treba med gradnjo zagotoviti dodatne začasne dostopne poti do gradbišča, se uredijo na zemljiščih tako, da je vpliv na dejansko rabo prostora čim manjši.
(4) Za primer nesreč z onesnaževali na območju gradnje se izdela poslovnik za takojšnje ukrepanje, s katerim se določijo pravočasni intervencijski posegi za preprečitev onesnaženja tal in voda oziroma njihovo sanacijo. Vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi morajo biti zaščitena tako, da ni možnosti izliva v tla in vodotoke.
(5) Na gradbišču se brez nadzora ne sme uporabljati materialov, ki vsebujejo škodljive snovi.
(6) Morebitna začasna odlagališča presežkov zemeljskega materiala je treba urediti tako, da se prepreči erozija in da ni oviran odtok zalednih voda. Po gradnji je treba vse ostanke začasnih odlagališč odstraniti.
(7) Po gradnji se vse površine sanirajo do enakega stanja in kakovosti, kakršna sta bila pred gradbenim posegom.
Poleg vseh obveznosti, navedenih v 34. in 35. členu, so obveznosti investitorja tudi:
– pred začetkom del pravočasno obvestiti upravljavce gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, da se z njimi evidentirajo obstoječi objekti in naprave ter uskladijo vsi posegi v območje objektov in naprav ter v njihov varovalni pas;
– pravočasno seznaniti in obvestiti prebivalstvo o začetku in načinu izvajanja gradbenih del in morebitnih omejitvah prometa in oskrbe s komunalno infrastrukturo;
– ustrezno zaščititi objekte in naprave med gradnjo, po koncu gradnje pa odpraviti morebitne poškodbe na njih;
– zagotavljati nemoteno komunalno, energetsko in elektronsko komunikacijsko oskrbo objektov;
– zagotoviti ali nadomestiti dostope in dovoze do obstoječih objektov in zemljišč;
– narediti posnetek ničelnega stanja cest, ki se jih med gradnjo uporablja za prevozne poti na gradbišča, poškodbe pa po gradnji odpraviti in ceste povrniti v enako stanje in kakovost, kot je bila pred gradbenim posegom;
– pred začetkom del zagotoviti naročilo za prevzem gradbenih in drugih odpadkov ali pa prevoz ter njihovo predelavo in odstranjevanje.
(1) Pri pripravi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja so dovoljena odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, določenih s to uredbo, če se pri nadaljnjem podrobnejšem preučevanju energetskih, geoloških, hidroloških, hidrotehničnih, geomehanskih in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, energetsko-tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, ki upoštevajo zadnje stanje tehnike in omogočajo gospodarnejšo rabo prostora.
(2) Dovoljeni so pomiki stebrov vzdolž osi nadzemnega voda +/–20 metrov glede na določeno lokacijo stebrov. Dovoljeni so pomiki stebrov +/–10 metrov od osi, s tem da se ne poslabšajo pogoji izven koridorja oziroma da so zunaj ureditvenega območja v skladu z veljavnimi predpisi. Pomiki na območjih kulturne dediščine so dopustni le skladno z izsledki opravljenih predhodnih arheoloških raziskav. Dovoljeno odstopanje v višini stebrov znaša do +/–3 metre od njihove absolutne višine, pri čemer se upoštevajo omejitve, ki so navedene v tej uredbi glede približevanja posameznim objektom, vodom in napravam.
(3) Odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev iz prejšnjih odstavkov ne smejo spreminjati načrtovane podobe območja, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih razmer na območju državnega prostorskega načrta ali na sosednjih območjih in ne smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi. Z dopustnimi odstopanji morajo soglašati projektni soglasodajalci, v pristojnosti katerih posegajo.
Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja inšpektorat, pristojen za prostor.
XI. PREHODNA IN KONČNI DOLOČBI
(dopustni posegi in dejavnosti do začetka gradnje prostorskih ureditev)
(1) Do začetka gradnje prostorskih ureditev iz 3. člena te uredbe je na območju državnega prostorskega načrta iz 4. člena te uredbe dopustno opravljanje kmetijskih in gozdarskih dejavnosti na obstoječih kmetijskih in gozdnih zemljiščih, gradnja, rekonstrukcija in vzdrževanje objektov gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, izvajanje ukrepov pred škodljivim delovanjem voda in ukrepov za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter vzdrževanje, zunanje urejanje dvorišč in dostopnih poti, rekonstrukcija obstoječih objektov, pri čemer se njihova namembnost ne spreminja, odstranitev obstoječih objektov in vse druge dejavnosti, ki jih je mogoče izvajati skladno z merili in pogoji te uredbe.
(2) Posegi iz prejšnjega odstavka so dopustni, če se zaradi njih ne poslabšajo razmere za ureditev, ki je predmet državnega prostorskega načrta. Z njimi mora soglašati investitor oziroma upravljavec daljnovoda.
(občinski prostorski akti)
Z dnem uveljavitve te uredbe se za celotno območje iz 4. člena te uredbe in za vse ureditve na tem območju šteje, da so spremenjeni in dopolnjeni naslednji občinski prostorski akti:
1. Občina Šenčur:
– Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Šenčur (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 7/11, 35/14, 68/15, 47/17 in 57/17 – popr.);
– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za prostorsko ureditev skupnega pomena za regionalno cesto R1-210, odsek 1107 Preddvor–Kranj (Primskovo), pododsek Hotemaže–Britof (Uradni list RS, št. 27/08, 32/09 – popr. in 85/10 – popr.);
2. Občina Cerklje na Gorenjskem:
– Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 4/14; Uradni list RS, št. 62/16; Uradno glasilo slovenskih občin, št. 11/17 in 48/17);
– Odlok o lokacijskem načrtu za območje urejanja z oznako L5/1 – glavna cesta GII-104 Kranj–Moste (odsek ob letališču) (Uradni vestnik občine Cerklje na Gorenjskem, št. 2/05 in Uradni list RS, št. 78/09 – OR);
3. Občina Komenda:
– Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Komenda (Glasilo Občine Komenda – Uradne objave, št. 6/13, 10/17);
– Odlok o ustanovitvi novega naselja poslovna cona Žeje pri Komendi in uvedbi uličnega sistema v naselju poslovna cona Žeje pri Komendi (Glasilo občine Komenda, Uradne objave, št. 08/11);
4. Občina Mengeš:
– Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Mengeš (Uradni vestnik Občine Mengeš, št. 5/13).
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00719-27/2018
Ljubljana, dne 26. aprila 2018
EVA 2016-2550-0056
Vlada Republike Slovenije
dr. Miroslav Cerar l.r.
