Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt, Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2) in na podlagi 16. člena Statuta Občine Slov. Bistrica (Uradni list RS, št. 55/10) je Občinski svet Občine Slovenska Bistrica na 21. redni seji dne 17. 4. 2018 sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za gradnjo objektov v mestnem predelu Zagrad
(podlaga za občinski podrobni prostorski načrt)
(1) S tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za gradnjo objektov v mestnem predelu Zagrad (v nadaljevanju: občinski podrobni prostorski načrt ali OPPN).
Območje urejanja se nahaja v naselju Slovenska Bistrica, v mestnem predelu Zagrad in se ureja z dolgoročnim planom – prostorski del – občine Slov. Bistrica za obdobje 1986–2000, dopolnjen 2003 (Uradni list RS, št. 42/92, 35/94, 41/97, 72/99, 59/03, 131/04, 47/06 in 53/11).
(2) Izhajajoč iz določil Dolgoročnega in srednjeročnega plana – prostorski del občine Slov. Bistrica in Urbanistične zasnove mesta Slovenska Bistrica, iz leta 1998, dopolnjeno marca 2000, je za obravnavano območje potrebna izdelava samostojnega prostorskega izvedbenega akta – občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN).
Pravna podlaga za pripravo OPPN je dana tudi v Zakonu o prostorskem načrtovanju.
(prostorske ureditve, načrtovane z OPPN)
Z OPPN se znotraj ureditvenega območja predvidi gradnja devetih enostanovanjskih objektov. Ta odlok določa prostorsko ureditev območja OPPN, pogoje za gradnjo novih objektov, ureditev utrjenih in zelenih površin, pogoje za gradnjo prometne, energetske, telekomunikacijske komunalne infrastrukture.
(vsebina občinskega podrobnega prostorskega načrta)
Sestavni deli OPPN so:
I. Odlok o OPPN
II. Besedilo odloka
III. Grafični del, ki obsega naslednje grafične načrte:
1. Izsek iz kartografske dokumentacije prostorskega načrta Občine Slov. Bistrica z lego prostorske ureditve | |
2. Območje podrobnega prostorskega načrta z obstoječim parcelnim stanjem | M – 1:500 |
3. Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji | M – 1:500 |
4. Arhitektonska in zazidalna situacija | M – 1:500 |
5. Prikaz ureditev poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo | M – 1:500 |
6. Prikaz ureditev potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave | M – 1:500 |
7. Prikaz ureditev potrebnih za obrambo, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami vključno z varstvom pred požarom | M – 1:500 |
8. Načrt parcelacije (s tabelo količbenih točk objektov in parcel) | M – 1:500 |
IV. Priloge
– Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta
– Prikaz stanja prostora
– Seznam strokovnih podlag na katerih temeljijo rešitve
– Seznam nosilcev urejanja prostora, ki so sodelovali pri pripravi OPPN
– Obrazložitev in utemeljitev prostorskega akta
– Povzetek za javnost
– Geološko – geomehansko poročilo
(obseg ureditvenega območja in opis)
(1) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta zajema zemljišča s parcelno številko 970 k.o. Šentovec. Območje je v skupni površini veliko ca. 3721 m².
(2) Območje OPPN je na severu in vzhodu omejeno z nepozidanim zemljiščem oziroma s travnatimi površinami, na jugu s pozidanim zemljiščem in na zahodu s cesto (JP 940071, Zidanškova ulica). Območje obdelave v naravi predstavlja nepozidano stavbno zemljišče, dejanska raba zemljišča je trajni travnik.
III. UMESTITEV NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE V PROSTOR
(opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN)
(1) Na parceli št. 970 k.o. Šentovec je načrtovana izgradnja devetih enostanovanjskih stavb. Gradnja stanovanjskih objektov sledi obstoječi pozidavi, ki v tem predelu predstavlja individualno stanovanjsko pozidavo.
(2) Z OPPN se znotraj ureditvenega načrta predvidi:
– izgradnjo devetih enostanovanjskih objektov,
– ureditev zunanjega okolja: ustrezno število parkirnih mest, ureditev zelenice znotraj območja,
– priključitev predvidenih objektov na javno gospodarsko infrastrukturo: vodovod, kanalizacijsko omrežje, električno omrežje, plinovod, telefonsko omrežje, kabelsko omrežje,
– ureditev dostopov iz javne poti (občinske ceste).
(ureditve izven območja OPPN)
Izven območja OPPN se uredi:
– priključitev na vodovodno omrežje,
– priključek na fekalno kanalizacijo,
– priključek na električno omrežje,
– priključek na plinovodno omrežje,
– ureditev dostopov iz javne poti (občinske ceste).
(vrste dopustnih posegov)
Na območju OPPN so dopustni naslednji posegi:
– gradnje novih objektov,
– adaptacija in rekonstrukcija objektov in naprav,
– gradnja, rekonstrukcija, prestavitev, odstranitev objektov in naprav za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez,
– postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov,
– urejanje in vzdrževanje odprtih površin, zelenic, prometnic,
– gradnja, ki odpravlja negativne vplive na okolje in zagotavlja večjo varnost ljudi in okolja,
– nadzidave in dozidave objektov ter naprav s ciljem funkcionalne dopolnitve in povečanja zmogljivosti objektov, pri čemer mora biti najvišja etažnost prilagojena etažnosti okoliških objektov,
– spreminjanje namembnosti, kot dopolnitev pretežne namembnosti, pod pogojem, da nova namembnost ne presega z zakonom določenih ravni vplivov na okolje in da funkcionalno zemljišče ustreza normativnim pogojem za posamezne dejavnosti,
– odstranitev obstoječih objektov in delne rušitve stavb,
– tekoča vzdrževalna dela na objektih in napravah.
(vrste dopustnih objektov)
Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste objektov:
a) stanovanjske stavbe,
b) nestanovanjske stavbe:
– stavbe za trgovske in druge storitvene dejavnosti,
– upravne in pisarniške stavbe,
– stavbe za kulturo in razvedrilo,
– nezahtevni in enostavni objekti,
c) objekti prometne infrastrukture,
d) cevovodi, komunikacijska omrežja, elektroenergetski vodi,
e) gradbeno inženirski objekti.
(vrste dopustnih dejavnosti)
V delu stanovanjske zgradbe je lahko do 40 % bruto tlorisne površine objekta namenjene za okolju nemoteči poslovni dejavnosti.
(pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo)
(1) Velikost in zmogljivost stanovanjskih objektov
Tlorisne dimenzije načrtovanih objektov so:
– šest objektov tipa A: tlorisne velikosti 9,50 m x 9,50 m s toleranco ±1,00 m, višinski gabarit objektov je P+M; z možnostjo širitve in prestavitve v območju za pozidavo,
– trije objekti tipa B: tlorisne velikosti 10,20 m x 10,20 m s toleranco ±1,00 m, višinski gabarit objektov je P+M; z možnostjo širitve in prestavitve v območju za pozidavo.
(2) Zunanja podoba stanovanjskih objektov
– Oblikovanje zunanje podobe načrtovanega objekta naj v čim večji meri sledi značilnostim zunanje podobe sosednjih obstoječih objektov. Objekt se zgradi klasično masivno oziroma montažno z masivnimi vmesnimi ploščami.
– Konstrukcija: po izbiri projektanta.
– Kota pritličja je lahko največ 1,20 m nad koto obstoječega terena.
– Streha: nakloni strešin od 30° do 45°, dvokapnice. Osnovna oblika strehe se lahko dopolnjuje z drugimi oblikami in nakloni strehe, možnost delne ravne strehe za potrebe fotovoltaike ali zelene strehe. Dopustno je drugačno oblikovanje strehe, ki naj bo skladno s prevladujočimi elementi v naselju. Na streho je možno postavljati strešna okna, fotovoltaične celice, topoltne zbiralnike sončne energije ipd.
– Kritina: opečnata, naravno rdeče ali opečne barve. Dopustna je uporaba drugačnih materialov in barv kritine, ki naj bodo skladna s prevladujočimi elementi naselja.
– Fasada: bele barve ali v barvi zemeljskih odtenkov.
– Oblikovanje in razporeditev okenskih in vratnih odprtin: izhaja iz funkcije objekta in se prilagajajo sosednjim objektom ter značilnostim oblikovanja v arhitekturni krajini.
– Arhitekturni elementi: dovoljeni balkoni in drugi arhitekturni elementi, ki naj bodo skladni s prevladujočimi elementi naselja.
(3) Lega objektov na zemljišču
Lega objektov je načrtovana znotraj območja predvidenega za pozidavo.
Objekti morajo biti odmaknjeni od parcelne meje tako, da ni motena sosednja posest, da je možno vzdrževanje objekta in da so upoštevani varnostni pogoji. Odmiki med sosednjimi objekti morajo biti najmanj 8 m. Manjši odmiki so dopustni, če so ugotovljeni ustrezni požarno-varnostni ukrepi in to dovoljuje vplivno območje.
(4) Ureditev okolice objekta predstavlja: hortikulturne ureditve (ureditev cvetličnjakov, zelenih površin, zasaditev drevesnih vrst, grmovnic ipd.) in parterne ureditve (tlakovanja, ureditev pešpoti, zunanjih stopnic, brežin, opornih zidov ipd.).
Površine, namenjene izključno peš prometu, so tlakovane z drobnimi tlakovci ali travnimi ploščami. Parkirišča so lahko tlakovana, asfaltirana ali izvedena s travnimi ploščami.
(nezahtevni in enostavni objekti)
(1) Nezahtevni in enostavni objekti se lahko postavljajo na celotni parceli. Od parcelne meje morajo biti oddaljeni najmanj 1 m.
(2) Objekti so lahko lesene, zidane ali kovinske konstrukcije. Nezahtevni in enostavni objekti ter drugi spremljajoči objekti morajo biti oblikovno usklajeni s fasado, streho in kritino glavnega objekta.
(3) Parkirne površine se lahko pokrijejo z nadstrešnico. Nadstrešnice ob objektih se lahko postavijo do parcelne meje, vendar morajo biti z vsemi svojimi deli (napušči, žlebovi …) v celoti znotraj zemljiške parcele.
(4) Medsosedske ograje za ograjevanje parcele so lahko postavljene do posestne meje gradbenih parcel, razen v primerih, ko je sosednje zemljišče javna cesta in je potrebno upoštevati predpise s področja varnosti v cestnem prometu.
(vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji)
Vplivno območje OPPN je ureditveno območje OPPN in ureditve izven njega, ki so potrebne za izvedbo gospodarske javne infrastrukture.
Obravnavana gradnja ne bo predstavljala bistvene dodatne obremenitve na že vzpostavljeno komunalno in energetsko infrastrukturo v širšem območju.
Obravnavana gradnja ne bo imela negativnih vplivov na varnost pred požarom, higiensko in zdravstveno zaščito okolice. Prav tako ne bo vplivala na varnost nepremičnin v okolici. Predvidena gradnja ne bo bistveno vplivala na izgled obstoječe kulturne krajine, zato so v OPPN natančno določeni pogoji za posege v predmetnem prostoru.
IV. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
(pogoji za prometno urejanje)
(1) Do objektov sta predvidena dva dostopa iz občinske ceste (Zidanškova ulica, JP 940071). Pri ureditvi dostopov se ne smejo poslabšati prometno-varnostne razmere in dostopnost.
(2) Za prometno omrežje in ostale utrjene površine velja naslednje:
– cestna priključka na cesto kategorizirano kot JP 940071 se uredi v skladu s predpisi in tehničnimi zahtevami, ki urejajo projektiranje cestnih priključkov na javne ceste,
– s postavitvijo ograj proti javni cesti upoštevati minimalni odmik ograje 1,80 m izven cestišča, ki ne smejo biti višje od 1,80 m,
– ograje ne smejo zmanjševati preglednosti na cesti ter ovirati pluženja in opravljanja drugih komunalnih dejavnosti,
– v polju preglednosti ni dovoljeno saditi dreves, grmovja ali visokih poljskih kultur, postavljati predmetov ali naprav, ki bi ovirala preglednost občinske ceste,
– parkiranje je predvideno na utrjenih površinah ob stanovanjskem objektu, ki so direktno vezane na dostopno pot,
– parkirišča se izvedejo tako, da se zagotovi zadostno število parkirnih mest za stanovalce in obiskovalce,
– izvedba parkirnih mest v velikosti minimalno 2,50 x 5,0 m,
– predvideni sta dve parkirni mesti na eno stanovanje.
(3) Pešci in kolesarji so vodeni v sklopu povoznih vozišč in manipulativnih površin.
(4) Intervencija in dostava je zagotovljena preko cestnih površin in iz notranjih povoznih površin.
Novi objekti bodo oskrbovani z vodo iz javnega vodovodnega omrežja. Pred priključitvijo objektov na javno vodovodno omrežje je potrebno:
– izvesti nov vodovodni cevovod LŽ DN 150 mm, od križišča Zidanškove ulice in Ulice Štefke Hribarjeve v dolžini celotne obravnavane parcele št. 970 k.o. Šentovec,
– interne razvode izvesti s cevjo LŽ D 100 mm, posamezne priključke pa s cevjo PE 32 mm,
– priključka internega razvoda LŽ DN 100 mm morata biti povezana v zanko, in sicer na vzhodni meji parcele št. 970 k.o. Šentovec.
Na območju OPPN se zgradi novo hidrantno omrežje.
Investitor mora pridobiti služnostne pogodbe za zemljišča, čez katere bo potekala trasa vodovoda.
(1) Kanalizacijski sistem se izvede v celoti vodotesno in v ločeni izvedbi za odvajanje komunalnih in padavinskih voda.
V bližini obravnavanega območja, na parceli št. 2482 k.o. Slov. Bistrica, Zidanškova ulica, je zgrajeno javno kanalizacijsko omrežje, ki se zaključuje s centralno čistilno napravo.
(2) Na parceli št. 2482 k.o. Slov. Bistrica (Zidanškova ulica) je v dolžini parcele št. 970 k.o. Šentovec potrebno izvesti nadaljevanje primarnega kanala od J1100/14 za fekalne odpadne vode in J1000/13 za meteorne odpadne vode. Kanala se zaključita z revizijskimi jaški.
Za primarno kanalizacijo je predvideno naslednje:
– fekalna kanalizacija PE 250 mm, trdnost min SN 8,
– meteorna kanalizacija PE 400 mm, trdnost min. SN 8,
– revizijski jaški PE ali BC, DN 800 mm, s protihrupnimi pokrovi,
– povozni pokrovi LŽ 40 t.
(3) Znotraj območja OPPN se izvede ločen sistem sekundarne kanalizacije, z ločeno meteorno in fekalno kanalizacijo in se navezuje na revizijske jaške ločene primarne kanalizacije.
Za sekundarno kanalizacijo je predvideno naslednje:
– fekalna kanalizacija PE 200 mm, trdnost min. SN 8,
– meteorna kanalizacija PE 250 mm, trdnost min. SN 8,
– revizijski jaški PE ali BC, DN 800 mm,
– povozni pokrovi LŽ 40 t.
(4) Za interne priključke je predvideno naslednje:
– fekalna kanalizacija PE 160 mm, trdnost min. SN 8,
– meteorna kanalizacija PE 200 mm, trdnost min. SN 8,
– meteorne vode s streh in utrjenih površin se priključujejo preko peskolovov v javno meteorno kanalizacijo,
– vsak objekt se ločeno priključuje na sistem javne fekalne in meteorne kanalizacije preko svojega revizijskega jaška,
– interni revizijski jaški se izvedejo na vseh lomih in križanjih interne kanalizacije.
(5) Pridobiti je potrebno služnostne pogodbe za zemljišča, čez katere bodo potekale trase novih vodovodnih priključkov.
(1) Na obravnavanem območju poteka elektroenergetski vod v lasti Elektro Maribor d.d., in sicer 20 kV daljnovod Zagrad (d-340). Priključna moč predvidenih stanovanjskih objektov je 9 x 17 kW (9 x 3 x 25 A). Točka priključitve na elektro omrežje je na parceli št. 969 k.o. Šentovec.
(2) Za izvedbo napajanja obravnavanega območja z električno energijo je potrebno:
– montirati dodatno NN razdelilno omaro ob TP 20/0,4 kV KK ZAGRAD (t-317), za povečanje števila NN izvodov,
– zgraditi novi nizkonapetostni kabelski razvod iz transformatorske postaje 20/0,4 TP ZAGRAD (t-317) do razdelilne omarice (PMO), ki bodo namenjene za obravnavane objekte,
– skablirati del daljnovoda Zagrad (d-340) oziroma ga prestaviti na mejo obravnavane parcele izven območja gradnje,
– pridobiti služnostne pogodbe za zemljišča, čez katere bodo potekale trase novih elektroenergetskih vodov.
Predvidi se individualni način ogrevanja. Objekti se lahko ogrevajo na plin ali obnovljive vire energije (lesna biomasa, sončna energija, toplotna črpalka …). Pri tem je potrebno v čim večji meri zagotoviti možnosti pasivnega ogrevanja in upoštevati pogoje za varčevanje z energijo, skladno z zakonodajo.
Na območju se uvede ločeno zbiranje odpadkov. Odvoz in zbiranje odpadkov je potrebno urediti v skladu z veljavno zakonodajo in predpisi ter v skladu s veljavnim občinskim odlokom. Za stanovanjski objekt je predvideno zbirno mesto za odpadke, to je urejen prostor ob objektu, kamor se postavijo zabojniki za mešane komunalne odpadke, ki je hkrati odjemno mesto, kjer izvajalec javne službe odpadke prevzame.
Zagotovljena mora biti transportna pot za vozila za odvoz odpadkov do zbirnega oziroma odjemnega mesta.
Zbirno mesto mora ustrezati splošnim zahtevam glede funkcionalnih, estetskih, higiensko-tehničnih in požarno varstvenih pogojev. Zbirno mesto ne sme ovirati ali ogrožati prometa na javnih površina in mora biti zasnovano po predpisih, ki zagotavljajo nemoten odvoz odpadkov.
Objekti se lahko priključijo na plinovodno omrežje, ki je zgrajeno v neposredni bližini območja OPPN. Do objektov je predvideno novo plinovodno omrežje v internih cestah.
Plin se lahko uporablja za kuhanje, ogrevanje, pripravo tople sanitarne vode, tehnologijo in hlajenje.
Glede na gradnjo objektov je gradnjo plinovodnega omrežja možno izvesti v etapah, prav tako so možne spremembe glede koridorjev izvedbe plinovodnih vodov.
(1) Za potrebe predvidene pozidave se načrtuje možnost priključitve na telekomunikacijsko omrežje (TK). Zgradi se kabelska kanalizacija od obstoječega TK omrežja na Zidanškovi ulici do območja OPPN, kjer se vgradi dovodna TK omarica in ustrezni cevni dovod do objektov.
Znotraj območja OPPN se zgradi kabelska kanalizacija iz PEHD cevi 2 x fi 50 mm, kjer se na ustreznih mestih postavijo kabelski jaški iz BC fi 80 cm. Od jaškov do posameznih objektov se položi cev PEHD fi 32 mm s prehodnim jaškom ob objektu.
Izvedba telekomunikacijskega omrežja mora omogočati možnost priklopa vseh objektov v zazidavi.
(2) Priključitev objektov na obstoječe omrežje kabelskega komunikacijskega sistema (KKS) je izvedljiva z izgradnjo kabelske kanalizacije KKS znotraj predvidenega območja pozidave. Izhodiščne točke za navezavo na obstoječo cevno KK KKS je možno določiti v posebnem delu projekta ob upoštevanju zahtev za racionalno umestitev cevne KK v prostor.
Kabelska kanalizacija KKS se izvede z umestitvijo PVC cevi z dimenzijo fi 110 mm z vmesnimi revizijskimi jaški in z izvedbo cevne KK od revizijskih jaškov do pozicije priključnih omaric na vsakem posameznem objektu.
Vmesni revizijski jaški morajo biti na cevni KK umeščeni tako, da omogočajo dovod distribucijske cevne KK (PVC cev fi 63 mm) do vsakega objekta v sistemu zvezdišč. Dovod na objektu se zaključi v podometno vgrajeni omarici.
Možnost izvedbe cevne KK je ob drugih TK vodih, vendar z ločenimi vmesnimi jaški in ločenimi dovodi do posameznih objektov.
Pri križanju KK KKS z drugimi komunalnimi vodi mora biti kot križanja 90° oziroma ne manj kot 45°. Minimalni vertikalni odmik med vodi pri križanju znaša 0.3 m. Pri približevanju oziroma vzporednem poteku tras je najmanjša horizontalna medsebojna razdalja 0,5 m. Morebitni drugačni odmiki so možni z uskladitvijo tehničnih rešitev.
Odstopanja pri trasah komunalnih in energetskih vodov ter naprav so dovoljena s soglasjem upravljavcev. V skladu s pogoji upravljavcev so dopustne tudi izvedbe komunalnih, energetskih in drugih vodov in naprav, ki jih v fazi priprave OPPN ni bilo možno predvideti.
Vsi komunalni vodi v ureditvenem območju OPPN naj se izvajajo v cestnem telesu, razen kadar to ni racionalno ali ni možno.
Na trasi javnega vodovoda in kanalizacije ni dovoljeno postavljati objektov, opornih zidov, ograj, drogov in podobno ter saditi dreves ali drugih trajnih nasadov.
V. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
(varstvo kulturne dediščine)
Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta se nahaja izven zavarovanih in varovanih območij kulturne dediščine.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE
(1) Varstvo pred hrupom
Skladno z Uredbo o mejnih vrednostih hrupa v okolju se obravnavane parcele nahajajo v III. območju. Na območju OPPN ni predvidenih dejavnosti, ki bi presegle predpisane obremenitve s hrupom.
Zagotoviti je potrebno ukrepe, da zakonsko opredeljene vrednosti ne bodo presežene. Pri posameznih virih prekomernega hrupa je potrebno nivo hrupa meriti in po potrebi izvesti ustrezno protihrupno zaščito in sanacijo.
(2) Varstvo zraka
Pri načrtovanju in opredelitvi posameznih dejavnosti je potrebno upoštevati določila veljavnih predpisov s področja varstva zraka tako, da ne bodo presežene posamezne vrednosti, ki so opredeljene v predpisih, ki urejajo področje emisij snovi v zrak.
Med gradnjo je izvajalec dolžan upoštevati:
– zakonsko regulativo v zvezi z emisijskimi normami pri gradbeni mehanizaciji in transportnih sredstvih,
– preprečevanje prašenja, vlaženje sipkih materialov in nezaščitenih površin.
(3) Varstvo voda
Na obravnavanem območju je potrebno upoštevati predpise s področja varstva voda in lokalne predpise. Nameravan poseg ne sme vplivati na zmanjšanje kvalitete podzemnih voda in vodotokov.
Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja, ki ga v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja izda pristojno ministrstvo.
Obravnavano območje ni poplavno ogroženo, prav tako na tem območju ni vodotokov oziroma predvidenih posegov na vodna zemljišča vodotokov. Obravnavana lokacija se ne nahaja v območju vodovarstvenega pasu vodnih virov.
(4) Ravnanje z odpadki
Odvoz in zbiranje odpadkov se urediti v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki, ravnanje z embalažo in odpadno embalažo. Komunalni odpadki se zbirajo ločeno.
Zbirno mesto za mešane in ločeno zbrane komunalne odpadke se uredi ob objektu na prostem.
Ravnanje z gradbenimi in kosovnimi odpadki mora biti v skladu z določili veljavne zakonodaje, prav tako ravnanje z morebitnimi posebnimi odpadki.
(5) Varovanje tal
Kanalizacija in priključki morajo biti izvedeni vodotesno. Pri ravnanju v času gradnje je potrebno upoštevati predpise s področja varstva okolja, novozgrajen objekt ne sme povzročati onesnaženja ali zastrupitve tal.
Z rodovitno plastjo tal, ki se odstrani iz matične podlage, je potrebno med gradnjo in po izgradnji zagotoviti racionalno ravnanje. Prst se mora odstraniti tako, da se ohrani njena plodnost in količina.
(1) Na območju obravnavanega OPPN ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij pomembnih za biotsko raznovrstnost.
(2) Ob izkopu gradbene jame se odstrani plodna zemlja in se deponira na primernem mestu. Uporablja se za ureditev zelenic in za zasaditev z avtohtonimi rastlinskimi vrstami.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO, VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
(ukrepi za obrambo, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Območje urejanja OPPN se nahaja znotraj območja za potrebe obrambe: ožje vplivno območje telekomunikacijske in informacijske infrastrukture z antenskimi stebri ali stolpi Vojašnice Vincenca Repnika Slovenska Bistrica. Za vsako novogradnjo visoko nad 18 m je potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje ministrstva pristojnega za obrambo.
(2) Območje OPPN se ne nahaja na predelu z naravnimi omejitvami kot so poplavnost in visoka podtalnica.
Območje OPPN se nahaja na erozivnem območju, kjer je potrebno izvajati običajne zaščitne ukrepe. Iz geološkega poročila, ki je priloga k OPPN je razviden najustreznejši način temeljenja objektov.
(3) Območje se nahaja na območju VII. stopnje potresne ogroženosti po EMS lestvici. Pri projektiranju se upošteva potresna varnost skladno z zakonodajo. Upošteva se podatek projektnega pospeška tal, ki na tem območju znaša 0,150 g.
(4) Na območju predvidenega OPPN ne obstaja možnost razlitja nevarnih snovi.
(5) Požar
Za območje OPPN je pri načrtovanju potrebno smiselno upoštevati določila s področja požarne varnosti. Pri načrtovanju posameznih objektov je potrebno upoštevati zlasti:
– potrebne odmike od meje parcel in med objekti ter potrebne protipožarne ločitve z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte,
– potrebno skupno količino vode za gašenje, ki predstavlja pomemben vhodni podatek za načrtovanje vodooskrbe obravnavanega območja, hidrantno omrežje mora izpolnjevati pogoje glede pritiska in kapacitete,
– neovirane in varne dovoze, dostope ter delovne površine za intervencijska vozila,
– povečano možnost nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov.
(6) Graditev objektov
Pri graditvi objektov morajo biti izpolnjene zahteve za varnost pred požarom, določene s predpisi o graditvi objektov.
Naprave, napeljave, postroji, izdelki, elementi, sklopi konstrukcij objektov morajo biti zgrajeni oziroma izdelani tako in iz takih materialov, da je zagotovljena požarna varnost v skladu s predpisi.
Ob rekonstrukciji in vzdrževanju objektov se požarna varnost objektov ne sme zmanjšati.
(7) Intervencijske poti in površine
Zemljišče v območju OPPN je v primeru požara dostopna po predvidenih dovoznih poteh. Intervencijske poti so prikazane na grafični prilogi št. 7: Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom.
(8) Hidrantna mreža
V primeru požara se bo za gašenje uporabljala voda iz novega hidrantnega omrežja, ki se nahaja znotraj območja OPPN, kot je prikazano na grafični prilogi št. 7: Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom.
Mejne točke gradbenih parcel in objektov so razvidne iz grafične priloge št. 8: Načrt parcelacije.
Na območju obravnavanega OPPN ni zemljišč, ki bi predstavljala javno dobro.
IX. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE IN DRUGI POGOJI ZA IZVAJANJE OPPN
Izvedba OPPN je možna v več medsebojno neodvisnih fazah, pri čemer je prva faza izgradnja javne gospodarske infrastrukture in nato gradnja stanovanjskih objektov v medsebojno časovno neodvisnih fazah. Namembnost zemljišč do vzpostavitve gradbene parcele ostaja enaka sedanji.
X. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
Odstopanja od tehničnih rešitev (komunalna, energetska in prometna infrastruktura), določenih s tem prostorskim aktom, so dopustna, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju okoljevarstvenih ali hidroloških ali geoloških ali vodnogospodarskih ali lastniških ali drugih razmer ugotovi, da so z oblikovalskega ali gradbenotehničnega ali okoljevarstvenega vidika ali vidika racionalnosti možne boljše tehnične rešitve, ki pa ne smejo povzročiti negativnega vpliva načrtovanega posega na sosednje objekte in parcele, ne smejo poslabšati videza obravnavanega območja, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih pogojev in ne smejo povečati negativnih vplivov na okolje. Spremembe morajo biti skladne s predpisi. Pod enakimi pogoji je možno uvesti tudi dodatne komunalne naprave, ki v tem OPPN niso predvidene. Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi.
XI. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV, LASTNIKOV IN IZVAJALCEV
(obveznost investitorjev in izvajalcev)
(1) Pri izvajanju posegov v prostor je izvajalec dolžan zagotoviti varen promet in dostope do sosednjih objektov, v času gradnje racionalno urediti gradbišče, gospodarno ravnati s prstjo in upoštevati pogoje tega odloka.
(2) Po izgradnji objekta do katerekoli gradbene faze je potrebno urediti okolico, izravnati teren, odpeljati odvečno zemljo, gradbeni material in ostale gradbene odpadke.
(3) Izvajalec del mora med gradnjo zagotoviti nemoteno delovanje in vzdrževanje obstoječih komunalnih vodov.
(4) Izvedba ukrepov za zaščito pred prekomernim hrupom je obveznost investitorja novih posegov oziroma lastnikov stanovanjskega objekta.
OPPN je na vpogled na oddelku za okolje in prostor Občine Slovenska Bistrica in Upravni enoti Slovenska Bistrica, oddelek za okolje in prostor.
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja.
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 9000-10/2018-0203-10
Slovenska Bistrica, dne 17. aprila 2018
Občine Slovenska Bistrica
dr. Ivan Žagar l.r.
