Vsebina Uradnega lista

Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2) in 17. člena Statuta Občine Kamnik (Uradni list RS, št. 50/15 in 20/17) je Občinski svet Občine Kamnik na 24. seji dne 25. 4. 2018 sprejel

S tem odlokom, se ob upoštevanju Občinskega prostorskega načrta (v nadaljevanju OPN) Občine Kamnik sprejme Občinski podrobni prostorski načrt KA-23 Kamnik – Poljane (v nadaljevanju OPPN). OPPN je izdelala družba Atelje Prizma d.o.o. Jesenice, pod številko projekta 07/17.

S tem odlokom se določi: ureditveno območje OPPN, prostorsko ureditev OPPN, pogoje za urbanistično in arhitektonsko oblikovanje, pogoje za priključevanje na gospodarsko javno infrastrukturo, usmeritve glede ohranjanja okolja in narave, usmeritve glede varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, usmeritve glede varovanja zdravja, etapnost izvedbe prostorske ureditve ter drugi pogoji in zahteve za izvajanje, dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, obveznost investitorjev pri izgradnji komunalne opreme na območju OPPN ter končne določbe.

Grafični del OPPN obsega:

1. Izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela OPN s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju M 1:2000.

2. Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem M 1:1000.

3. Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji M 1:2000.

4.1. Zazidalna oziroma ureditvena situacija M 1:1000.

4.2. Zazidalna oziroma ureditvena situacija – vzdolžni profili cest M 1:500.

4.3. Zazidalna oziroma ureditvena situacija – prečni profili uvozov M 1:500.

5. Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro M 1:1000.

6. Prikaz ureditev, potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave – prikaz kulturne dediščine M 1:1000.

7. Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom M 1:1000.

8. Načrt parcelacije M 1:1000.

(1) Območje OPPN obsega zemljišča z naslednjimi parcelnimi številkami:

535/2 (del), 535/1, 536 (del), 540 (del), 539 (del), 541/1, 542/9, 542/8, 1450/3 (del), 1459 vse k.o. Kamnik.

Površina območja OPPN meri 2,045 ha. Od tega se v območju OPPN nahaja del Tunjiške ceste v velikosti 0,183 ha. Območje infrastrukture C1 meri 0,188 ha, območje infrastrukture C2 pa 0,117 ha. Območje A, kjer se izvaja gradnja v skladu z veljavnim gradbenim dovoljenjem meri 0,228 ha, celotno območje B, ki je namenjeni gradnji novih stanovanjskih objektov pa meri 1,329 ha.

(2) Površine v območju OPPN so po OPN Občine Kamnik namenjene za območja stanovanj (SS).

(3) Meja območja OPPN je določena v OPN Kamnik in obsega celotno enoto urejanja prostora z imenom KA-23 Kamnik – Poljane.

(4) Meja območja OPPN je razvidna iz grafičnega prikaza na listu št. 1: "Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem".

(1) Z OPPN se na območju načrtujejo ureditve štirih ločenih območij: območje A, območje B in območje C, ki se deli na podobmočje C1 in podobmočje C2.

(2) Območje A predstavlja severozahodni del ureditvene enote in je namenjeno gradnji enostanovanjske stavbe v skladu z izdanim gradbenim dovoljenjem.

(3) Območje B predstavlja območje predvidene nove enostanovanjske pozidave s 15 enostanovanjskimi objekti skupaj s pripadajočimi nezahtevnimi oziroma manj zahtevnimi objekti – garažami, s pripadajočo zunanjo ureditvijo ter z izgradnjo priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo.

Predvidena je gradnja dveh različnih tipov enostanovanjskih objektov, in sicer B1 in B2, ki ponazarjata maksimalni gabarit enostanovanjskega objekta:

– tip B1 je maksimalnih gabaritov 15,0 x 10,0 m,

– tip B2 je maksimalnih gabaritov 11,0 x 8,5 m.

Največja dovoljena etažnost objektov je K + P + M, kolenčni zid je lahko visok največ 1,60 m.

Odmik enostanovanjskih objektov od parcelne meje mora znašati minimalno 4,00 m (merjeno od najbolj izpostavljenega dela objekta).

Ob stanovanjskih objektih so dopustni tudi garažni objekti. Predvidena je gradnja dveh različnih tipov garažnih objektov, in sicer G1 in G2, ki ponazarjata maksimalni gabarit garažnega objekta:

– tip G1 je maksimalnih gabaritov 6,5 x 6,5 m,

– tip G2 je maksimalnih gabaritov 10,0 x 6,5 m.

Garažni objekti G1 so dopustnih vertikalnih gabaritov K ali P.

Garažne stavbe morajo biti zgrajene tako, da njihova uporaba ne škodi zdravju ter hrup in smrad ne motita bivanja, dela in počitka v okoliških objektih.

Garaže morajo zadostiti zahtevam protipožarne zaščite, prezračevanje mora biti urejeno v skladu z veljavnimi predpisi.

V primeru gradnje garažnega objekta kot manj zahtevnega objekta, mora biti odmik najbolj izpostavljenega dela objekta od parcelne meje 4,00 m, v primeru gradnje nezahtevnega objekta do bruto tlorisne površine 40 m² pa najmanj 1,5 m.

Ograje in gospodarska javna infrastruktura se lahko gradi do parcelne meje, ob pogoju da se v času gradnje in vzdrževanja ne posega na sosednje zemljišče. V primeru postavitve na parcelno mejo je treba pridobiti soglasje lastnika sosednjega zemljišča. Izjema so ograje ob cesti, ki morajo biti od roba cestne parcele odmaknjene minimalno 1,0 m.

Oporni in podporni zidovi, kot nezahtevni in enostavni objekti, morajo biti od meje sosednjega zemljišča odmaknjeni najmanj 0,50 m.

Manjši odmiki od zgoraj navedenih odmikov so dovoljeni brez soglasja lastnikov sosednjih parcel v primeru, ko na mestu predhodno legalno postavljenega objekta le tega odstranimo in ga nadomestimo z novim objektom na isti lokaciji in v enakih gabaritih. Ta določba ne velja v primeru, kadar je takšen objekt v varovalnem pasu prometnic.

Minimalen odmik načrtovanih objektov od javne ceste je določen glede na kategorijo javne ceste in v skladu s cestnoprometnimi predpisi. Odstopanje je možno v soglasju z upravljavci cest oziroma kadar morajo stavbe slediti obstoječi razpoznavni gradbeni liniji naselja ali dela naselja oziroma v naseljih, za katera veljajo pogoji varstva kulturne dediščine.

(4) Območje C predstavlja območje komunalne infrastrukture.

Podobmočje C1 predstavlja območje infrastrukture, kjer je predvidena ureditev prometnih površin s podpornimi zidovi. V prometnih površinah so predvideni komunalni vodi, iz katerih so predvidene navezave na posamezne objekte.

Podobmočje C2 predstavlja območje pretežno obstoječe infrastrukture s podpornimi zidovi. V prometnih površinah so predvideni tudi novi komunalni vodi, iz katerih so predvidene navezave na posamezne objekte.

(5) Predviden je ekološki otok, ki mora biti oblikovno poenoten na celotnem območju občine in postavljeni na vizualno neizpostavljena mesta, dostopna vozilom za praznjenje.

(1) Območje OPPN je prostor, ki je na severni strani omejen s severnim robom Tunjiške ceste ter strnjene stanovanjske pozidave (KA-22), na zahodni strani z gozdnim robom (KE-13), na jugozahodni strani s kmetijskimi površinami ter razpršeno gradnjo (KE-13/409), na jugovzhodni strani z varovalnim gozdom (KE-13) ter na vzhodni strani s strnjeno stanovanjsko pozidavo (KA-24).

(2) Komunalna ureditev je povezana s sosednjimi območji. Območje OPPN se navezuje na kanalizacijsko in telekomunikacijsko omrežje v Tunjiški cesti. Načrtovano vodovodno omrežje se naveže na obstoječi vodovod, za katerega se predvideva tudi prestavitev ali obnova, ki poteka po vzhodnem robu območja.

Dovoljeno v vseh območjih urejanja (A, B, C1 in C2):

1. dopustni objekti in naprave:

GRADBENO INŽENIRSKI OBJEKTI

– gradnja druge gospodarske javne infrastrukture državnega in lokalnega pomena,

– urejanje javnih in drugih zelenih površin,

– ureditev dostopov za funkcionalno ovirane,

– vzdrževanje cestne infrastrukture, vključno z gradnjo parkirišč.

NEZAHTEVNI IN ENOSTAVNI OBJEKTI:

– majhna stavba (lahko stoji le na funkcionalni parceli manj zahtevnega objekta z gradbenim dovoljenjem),

– majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave (lahko stoji le na funkcionalni parceli manj zahtevnega objekta z gradbenim dovoljenjem),

– pomožni objekt v javni rabi,

– ograja,

– podporni zid,

– priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture,

– pomožni komunalni objekt.

2. Dopustne gradnje:

– gradnja novega objekta,

– dozidava ali nadzidava obstoječega objekta do največjih skupnih vertikalnih gabaritov K+P+M in največjih tlorisnih gabaritov do maksimalno dovoljenih velikosti objekta na parceli, ob upoštevanju tolerance,

– rekonstrukcija objekta,

– vzdrževanje objekta,

– odstranitev objekta.

1. dopustni objekti

MANJ ZAHTEVNI OBJEKTI:

11100 enostanovanjske stavbe.

NEZAHTEVNI IN ENOSTAVNI OBJEKTI:

– majhna stavba,

– majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave,

– ograja,

– podporni zid,

– samostojno parkirišče.

2. dopustne gradnje

– dozidava ali nadzidava obstoječega objekta,

– rekonstrukcija objekta,

– vzdrževanje objekta,

– odstranitev objekta,

– nova gradnja nezahtevnega ali enostavnega objekta.

3. Merila in pogoji za oblikovanje enostanovanjskih objektov

(1) Dopustni gabariti:

Višinski gabariti:

– Največja višina: K+ P + M

(2) Razmerje stranic:

– ni predpisano (na območju se že gradi objekt z izdanim gradbenim dovoljenjem).

(3) Fasade:

– Fasada na objektu mora biti enotno oblikovana (tudi v primeru morebitnih dozidav ali rekonstrukcij) – na območju se že gradi objekt z izdanim gradbenim dovoljenjem.

(4) Strehe:

– Streha mora biti enotno oblikovana – sestavljena dvokapnica, ki sledi tlorisu objekta (enak nakon strešin v primeru dozidave ali rekonstrukcije objekta).

(5) Strehe dozidanega objekta morajo biti oblikovno skladne z obstoječim objektom (enak naklon ali ravna streha). Naklon strehe dozidanega dela lahko odstopa od predpisanega, v kolikor se izvede naklon enak naklonu strehe na osnovnem objektu in ima osnovni objekt za takšen naklon pridobljeno gradbeno dovoljenje.

(6) Sončni zbiralniki oziroma sončne elektrarne ne smejo presegati slemena streh in morajo biti postavljeni vzporedno s strešino.

(7) Barve kritin morajo biti temne (sive do antracitno sive, temno rjave ali opečne barve) in poenotene na celotnem objektu.

(8) Vsi objekti na parceli enega uporabnika naj bodo oblikovno in barvno usklajeni.

(9) Posebnosti:

Dodatki na pročeljih (stolpiči, fasadni pomoli in večkotni izzidki) in na strehah objektov niso dovoljeni.

4. Merila in pogoji za oblikovanje pomožnih objektov k stanovanjski stavbi

(1) Dopustni gabariti

Višinski gabariti:

– Največja višina: P.

(2) Razmerje stranic:

– Minimalno razmerje stranic samostojnega pomožnega objekta znaša 1:1,3.

(3) Fasade:

– Fasade morajo biti poenotene z osnovnim objektom – barvno in oblikovno.

(4) Strehe:

– Strehe morajo biti poenotene s streho nad osnovnim objektom.

(5) Vsi objekti na parceli enega uporabnika naj bodo oblikovno in barvno usklajeni.

(6) V primeru gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov kot pomožnih objektov k stanovanjski stavbi je treba upoštevati naslednje splošne pogoje:

– enostavni in nezahtevni objekti niso namenjeni bivanju in ne smejo imeti lastnih priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo,

– s svojo velikostjo, materiali ter drugimi oblikovnimi značilnostmi ne kvarijo splošnega videza prostora, temveč ga kvalitetno nadgrajujejo in v prostoru ne izstopajo.

(7) Ograje so lahko visoke največ 1,50 m, razen v križišču, kjer ograja v območju preglednosti ne sme presegati višine 0,70 m, merjeno od nivelete vozišča. Za postavitev ograj ob javnih cestah oziroma v varovalnem pasu ceste je treba pridobiti soglasje Občine Kamnik oziroma pristojnega upravljavca, ki določijo ustrezne odmike in višine, da le-te ne ovirajo polja preglednosti in vzdrževanja cest ter predvidenih ureditev. Minimalni odmik ograje od parcele javne ceste znaša 1,00 m. Na drugih mejah so lahko ograje postavljene na parcelno mejo, pridobljeno mora biti pisno soglasje lastnika sosednjega zemljišča.

(8) Med javno cesto ali drugo prometno javno površino in uvozom na parkirišče ali v garažo oziroma do ograje ali zapornice, ki zapira vozilom pot do parkirnih ali garažnih mest, je treba zagotoviti najmanj 5,0 m prostora, na katerem se lahko vozilo ustavi, dokler ni omogočen dostop do parkirišča ali garaže oziroma izvoz iz nje.

(9) Primarno se višinski prehodi na terenu izvedejo s travnimi brežinami. V primeru zavarovanja brežine je izjemoma dopustna postavitev podpornega zidu, ki ne sme presegati višine 1,50 m. Odmik podpornega zidu od parcelne meje mora biti minimalno 0,50 m, razen v primeru ko je podporni zid postavljen ob javni cesti, kjer mora biti minimalni odmik 1,00 m. Manjši odmik je dopusten ob izrecnem soglasju upravljalca ceste. Podporni zid mora biti zazelenjen.

5. Merila in pogoji za oblikovanje zunanjih površin

(1) Faktor zelenih površin (FZP):	0,20
(2) Največja dopustna izraba:
Faktor zazidanosti (FZ):	0,4
Faktor izrabe (FI):	0,8

(3) Kadar je obstoječa zazidanost (FZ) ali izraba parcele objekta (FI) večja od dovoljene zazidanosti ali izrabe parcele, določene s tem odlokom, so na obstoječih objektih dopustne le rekonstrukcije brez povečanja površine objektov, vzdrževanje objektov in odstranitev objektov.

1. dopustni objekti

MANJ ZAHTEVNI OBJEKTI:

11100 enostanovanjske stavbe,

12420 Garažne stavbe.

NEZAHTEVNI IN ENOSTAVNI OBJEKTI:

– majhna stavba,

– majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave,

– ograja,

– podporni zid,

– samostojno parkirišče,

– nadstrešnice,

– garaže.

2. dopustne gradnje

– gradnja novega objekta,

– dozidava ali nadzidava obstoječega objekta,

– rekonstrukcija objekta,

– vzdrževanje objekta,

– odstranitev objekta.

3. Merila in pogoji za oblikovanje objektov tipa B1 in B2

(1) Dopustni gabariti

Višinski gabariti:

– Največja višina: K+P+M, kolenčni zid je lahko maksimalne višine 1,60 m.

Tlorisni gabarit:

– Maksimalne dimenzije objekta tipa B1 so 15,00 x 10,00 m,

– Maksimalne dimenzije objekta tipa B2 so 11,00 x 8,50 m.

(2) Razmerje stranic:

– Minimalno razmerje stranic osnovnega objekta znaša 1:1,3.

(3) Fasade:

– Na fasadah se dovoli uporaba svetlih barv ter barve v spektru različnih zemeljskih tonov.

(4) Strehe:

– Simetrične dvokapnice z naklonom od 35 do 40 stopinj. Smer slemena mora biti vzporedna z daljšo stranico objekta.

(5) Strehe dozidanega objekta morajo biti oblikovno skladne z obstoječim objektom (enak naklon kot osnovni objekt).

(6) Osvetlitev podstrešnih prostorov je dovoljena s strešnimi okni in trapeznimi frčadami, ki ne smejo biti višje od slemena osnovne strehe.

(7) Frčade so dovoljene ter so razporejene tako, da so kompozicijsko usklajene z odprtinami na fasadi. Dolžina frčade oziroma odprtine na strehi ne sme presegati 1/3 dolžine strehe v horizontalni smeri.

(8) Sončni zbiralniki oziroma sončne elektrarne ne smejo presegati slemena streh in morajo biti postavljeni vzporedno s strešino.

4. Merila in pogoji za oblikovanje objektov tipa G1 in G2

(1) Dopustni gabariti

Višinski gabariti:

– Največja višina objekta tipa G1: K ali P.

– Največja višina objekta tipa G2: K ali P.

– Gradnja kleti je dopustna v primeru nagnjenega terena, kjer je kletna etaža iz ene strani v celoti zasuta.

Tlorisni gabarit:

– Maksimalne dimenzije objekta tipa G1 so 6,50 x 6,50 m,

– Maksimalne dimenzije objekta tipa G2 so 10,00 x 6,50 m.

(2) Razmerje stranic:

– Ni predpisano.

(3) Fasade:

– Na fasadah se dovoli uporaba svetlih barv ter barve v spektru različnih zemeljskih tonov. Barvno in oblikovno morajo biti fasade usklajene z osnovnim objektom.

(4) Strehe se izvedejo kot ravne strehe s strešnim vencem.

5. Merila in pogoji za oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov

(1) Fasade:

– Na fasadah se dovoli uporaba svetlih barv ter barve v spektru različnih zemeljskih tonov. Barvno in oblikovno morajo biti fasade usklajene z osnovnim objektom.

(2) Strehe se praviloma izvedejo kot ravne strehe s strešnim vencem. V primeru izvedbe dvokapnice mora biti oblikovanje in barva poenotena s stanovanjsko stavbo.

(3) Ograje so lahko visoke največ 1,50 m, razen v križišču, kjer ograja v območju preglednosti ne sme presegati višine 0,70 m, merjeno od nivelete vozišča. Za postavitev ograj ob javnih cestah oziroma v varovalnem pasu ceste je treba pridobiti soglasje Občine Kamnik oziroma pristojnega upravljavca, ki določijo ustrezne odmike in višine, da le-te ne ovirajo polja preglednosti in vzdrževanja cest ter predvidenih ureditev. Minimalni odmik ograje od parcele javne ceste znaša 1,00 m. Na drugih mejah so lahko ograje postavljene na parcelno mejo, pridobljeno mora biti pisno soglasje lastnika sosednjega zemljišča.

(4) Med javno cesto ali drugo prometno javno površino in uvozom na parkirišče ali v garažo oziroma do ograje ali zapornice, ki zapira vozilom pot do parkirnih ali garažnih mest, je treba zagotoviti najmanj 5,0 m prostora, na katerem se lahko vozilo ustavi, dokler ni omogočen dostop do parkirišča ali garaže oziroma izvoz iz nje.

(5) Primarno se višinski prehodi na terenu izvedejo s travnimi brežinami. V primeru zavarovanja brežine je izjemoma dopustna postavitev podpornega zidu, ki ne sme presegati višine 1,50 m. Odmik podpornega zidu od parcelne meje mora biti minimalno 0,50 m, razen v primeru ko je podporni zid postavljen ob javni cesti, kjer mora biti minimalni odmik 1,00 m (merjeno od roba vozišča). Manjši odmik je dopusten ob izrecnem soglasju upravljalca ceste. Podporni zid mora btii zazelenjen.

Ob cesti A je dopustna postavitev podpornih zidov na parcelno mejo, saj je s parcelacijo že zagotovljen ustrezen odmik od vozišča.

(6) Parkirni prostori morajo biti ustrezno tlakovani in morajo imeti urejeno odvodnjavanje. Meteorna voda ne sme biti speljana na javno cesto, ampak jo mora lastnik zemljišča zajeti in odvajati v ponikovalnico.

6. Merila in pogoji za oblikovanje zunanjih površin

(1) Faktor zelenih površin (FZP):	0,20
(2) Največja dopustna izraba:
Faktor zazidanosti (FZ):	0,4
Faktor izrabe (FI):	0,8.

1. dopustni objekti

MANJ ZAHTEVNI OBJEKTI:

211 Ceste

222 Lokalni cevovodi, lokalni elektroenergetski vodi in lokalna komunikacijska omrežja

NEZAHTEVNI IN ENOSTAVNI OBJEKTI

– pomožni objekt v javni rabi,

– ograja,

– podporni zid,

– samostojno parkirišče,

– priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture,

– pomožni komunalni objekt.

2. dopustne gradnje

– gradnja novega objekta ali infrastrukturnega voda,

– rekonstrukcija objekta,

– vzdrževanje objekta,

– odstranitev objekta.

(1) Ograje so lahko visoke največ 1,50 m, razen v križišču, kjer ograja v območju preglednosti ne sme presegati višine 0,70 m, merjeno od nivelete vozišča. Za postavitev ograj ob javnih cestah oziroma v varovalnem pasu ceste je treba pridobiti soglasje Občine Kamnik oziroma pristojnega upravljavca, ki določijo ustrezne odmike in višine, da le-te ne ovirajo polja preglednosti in vzdrževanja cest ter predvidenih ureditev. Minimalni odmik ograje od parcele javne ceste znaša 1,00 m. Na drugih mejah so lahko ograje postavljene na parcelno mejo, pridobljeno mora biti pisno soglasje lastnika sosednjega zemljišča.

(2) Primarno se višinski prehodi na terenu izvedejo s travnimi brežinami. V primeru zavarovanja brežine je izjemoma dopustna postavitev podpornega zidu, ki ne sme presegati višine 1,50 m. Odmik podpornega zidu od parcelne meje mora biti minimalno 0,50 m, razen v primeru ko je podporni zid postavljen ob javni cesti, kjer mora biti minimalni odmik 1,00 m. Manjši odmik je dopusten ob izrecnem soglasju upravljalca ceste. Podporni zid mora biti zazelenjen.

(3) Parkirni prostori morajo biti ustrezno tlakovani in morajo imeti urejeno odvodnjavanje. Meteorna voda ne sme biti speljana na javno cesto, ampak jo mora lastnik zemljišča zajeti in odvajati v ponikovalnico.

(4) Oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov kot pomožnih objektov v javni rabi mora biti enotno po celotni občini.

(5) Meteorna voda iz javnih parkirnih prostorov se lahko spelje v meteorno kanalizacijo.

4. Merila in pogoji za oblikovanje zunanjih površin

Pomožni objekti v javni rabi morajo biti oblikovno skladni z obstoječo kvalitetno urbano opremo.

Prikaz parcelacije je razviden na risbi "Načrt parcelacije" in obsega parcele S1 do S15, namenjene gradnji enostanovanjskih objektov, ter parcele namenjene gradnji komunalne opreme območja (cesta, parkirne površine, kanalizacija, voda ...). Parcela z oznako S16 se lahko kot funkcionalno zemljišče priključi sosednjim parcelam.

(1) Gradbena linija je določene za gradnjo v območju B. Objekti morajo biti s fasado postavljeni na gradbeno linijo. Preko gradbene linije lahko segajo balkoni in napušči.

(2) Balkoni so lahko največje globine 1,50 m, merjeno od zaključnega sloja fasade do roba zaključnega tlaka na balkonu. Napušči strehe lahko s konstrukcijskimi elementi preko roba fasade segajo največ 0,80 m.

(1) Primarne peš površine, parkirni prostori ter pločnik za pešce morajo biti urejeni tako, da so dostopni tudi funkcionalno oviranim osebam. Površine za pešce naj se uredijo v ravnini vozišča. Od vozišča morajo biti ločene z ločilno črto z zvočnim in vibracijskim učinkom. Prometne površine morajo biti ustrezno označene v skladu z veljavno zakonodajo.

(2) Vsa gospodarska javna infrastruktura mora biti zgrajena v skladu z veljavno zakonodajo.

(3) V varovalnih pasovih posameznih komunalnih vodov je dopustna gradnja s soglasjem pristojnega upravljavca infrastrukturnega omrežja.

(4) Vsi posegi na gospodarski javni infrastrukturi ter vsi posegi v varovalnem pasu gospodarske javne infrastrukture se lahko izvajajo le s soglasjem upravljavca posamezne gospodarske javne infrastrukture.

(1) Za potrebe nove soseske se izvede nov cestni priključek na obstoječo Tunjiško cesto, na severni strani območja B. Cesta na robu med območjema A in B, ki se tudi priključuje preko obstoječega cestnega priključka na obstoječo Tunjiško cesto, se na južni strani zaključi z obračališčem ter iztekom na zasebno zemljišče, preko katerega se lahko nadaljuje kot zasebna pot, v skladu z veljavnimi predpisi.

(2) Vzporedno s Tunjiško cesto se izvedeta dve slepi cesti za dostop do vseh predvidenih objektov. Cesti se zaključita z obračališčem.

(3) Predviden je tudi hodnik za pešce (pločnik), ki poteka ob novi cesti v smeri od severa proti jugu na vzhodni strani ceste.

(4) Predvidena so tudi dodatna parkirna mesta za obiskovalce območja. Vsa parkirna mesta za obiskovalce so predvidena v območjih C1 in C2.

(5) Priključki na javno cesto morajo biti urejeni tako, da ne ovirajo prometa. Projektirajo se na podlagi projektnih pogojev in s soglasjem pristojnega organa ali javne službe, ki upravlja javno cesto. Priključki morajo biti urejeni v skladu z veljavno zakonodajo.

(6) Na obstoječo Tunjiško cesto se območje urejanja (več objektov) priključuje s skupnim priključkom. Med območjema A in B je priključek na obstoječo Tunjiško cesto obstoječ. Priključek je treba urediti tako, da bo ustrezal veljavni zakonodaji.

(7) Novo načrtovana dovozna cesta znotraj območja B mora biti široka najmanj 5,50 m in projektirana na 10 t osne obremenitve. Opremljena mora biti s cestnimi robniki in vsaj enostranskm hodnikom za pešce, širine minimalno 1,50 m. Cesta mora biti opremljena z javno razsvetljavo.

(8) Novo načrtovani cesti znotraj območja B, ki potekata vzporedno s Tunjiško cesto, morata biti minimalne širine 5,00 m in morata biti opremljeni z javno razsvetljavo. Cesta mora biti dimenzionirana na 10 t osne obremenitve.

(9) Dovozna cesta na zahodnem delu območja (med območjema A in B) mora biti minimalne širine 5,00 m. Opremljena mora biti s cestnimi robniki in z javno razsvetljavo.

(10) Na območju urejanja mora biti zagotovljenih najmanj 7 javnih parkirnih mest za potrebe obiskovalcev.

(11) V varovalnih pasovih cest (obstoječih in novo predvidenih), določenih z zakoni in drugimi predpisi, je na stavbnih zemljiščih dovoljena gradnja, dozidava, nadzidava, sprememba namembnosti in ureditve zelenih površin le s soglasjem pristojnega organa ali javne službe, ki upravlja javno cesto.

(12) Površine za pešce morajo biti projektirane tako, da je omogčena uporaba funkcionalno oviranim osebam.

(13) Manipulacijske površine ob parkiriščih morajo biti izvedene in urejene tako, da je omogočeno čelno vključevanje vozil na javno cesto. Projektirajo se na podlagi projektnih pogojev in s soglasjem pristojnega organa ali javne službe, ki upravlja javno cesto.

(14) Cesta B se zaradi slepega kraka zaključi z obračališčem. Cesta A na južni strani nima predvidenega obračališča, ampak se nadaljuje kot zasebna pot, v skladu z veljavnimi predpisi.

(15) V projektni dokumentaciji za gradnjo manj zahtevnih objektov v območju B mora biti prikazana možnost obračanja vozil na lastnem zemljišču. Prikazana mora biti tudi preglednost (preglednostni trikoniki) ob izvozu iz parcele. Zaradi izpolnjevanja navedenih določil, lahko oblikovanje in tlakovanje manipulativnih površin odstopa od predlaganih v grafičnem prikazu.

(1) Območje OPPN se oskrbi z javnim vodovodom. Oskrba s pitno in požarno vodo se bo zagotavljala s priključitvijo na obstoječe vodovodno omrežje, in sicer tako, da se ne tvori mrtvih krakov vodovoda.

(2) Vodovodno omrežje se projektira znotraj območja nove soseske tako, da poteka v cestnih površinah in v infrastrukturnem komunalnem pasu ter se navezuje na obstoječe vodovodno omrežje izven območja OPPN. Razpored vseh komunalnih vodov z odmiki je razviden iz risbe »Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro« in je skladen z veljavno zakonodajo. Trase komunalnih vodov se lahko uskladijo in prilagodi v projektni dokumentaciji za izvedbo komunalne infrastrukture območja.

(3) Pri dimenzioniranju cevovodov za oskrbo z vodo se predvidi tudi hidrantno omrežje. Vodovod mora biti ustrezno opremljen. Vgradijo se nadzemni hidranti.

(4) Priključki posameznih stanovanjskih objektov se izvedejo preko vodomernih jaškov, ki naj bodo praviloma na javnih površinah.

(5) Objekti morajo biti od novo predvidenega javnega vodovoda praviloma oddaljeni najmanj 3,00 m, ograje in drevesa 2,00 m, oporni zidovi in druge arhitektonske ovire pa najmanj 1,00 m. V primeru manjših odmikov od predpisanih, mora z njimi soglašati upravljavec vodovoda.

(6) Pred začetkom del je obvezna zakoličba obstoječega vodovodnega omrežja.

(7) Za priključitev na vodovod morajo uporabniki pridobiti soglasje upravljavca vodovoda.

(8) Predvideni stanovanjski objekti na območju OPPN se morajo oskrbovati s pitno vodo iz javnega vodovodnega sistema št. 1578-KAMNIK-Drenažno zajetje Iverje.

(9) Na vzhodnem delu območja, oziroma vzporedno z vzhodno mejo območja poteka obstoječi vodovod PE DN 90, ki se mora na območju urejanja obnoviti in dograditi tako, da bo lahko 15 enostanovanjskih objektov, ki so predvideni na območju B priključenih na javni vodovod. Vsak objekt mora imeti svoj priključek na sekundarni vodovod.

(10) Izdelati se mora IDZ dokumentacija in v nadaljevanju tudi PGD in PZI dokumentacija obnove vodovoda, izgradnja sekundarnega vodovoda in hišnih priključkov. Pri projektiranju je treba upoštevati veljavno zakonodajo.

(11) Za obnovo obstoječega vodovoda se mora predvideti ustrezno dimenzionirane cevi z ustreznim spojem.

(12) Dimenzijo in material sekundarnega voda določi projektant v PGD dokumentaciji, ki ga potrdi upravljalec vodovoda. Sekundarni vod mora biti na koncu opremljen z nadzemnim hidrantom.

(13) Vodovod mora biti opremljen s sektorskimi zasuni, zračniki, blatniki ter z nadzemnimi hidranti.

(14) Na vodovodnem omrežju je treba zgraditi hidrantno omrežje, ki mora zagotoviti zadostno požarno vodo.

(15) Obnova vodovoda, izgradnja novega voda in hišni priključki na parcelo se mora zgraditi pred gradnjo objektov.

(16) Vodovod se mora zgraditi v cestnem svetu tako, da bo možno vzdrževanje omrežja. Izven cestnega sveta lahko poteka vodovodno omrežje samo iz tehničnih razlogov, vendar mora biti na vsakem njegovem mestu možen dostop za mehanizacijo za potrebe obratovanja in vzdrževanja objektov in naprav.

(17) Za vse obstoječe in predvidene vodovodne objekte in naprave izven javnih površin (ceste, pločniki) je treba že v fazi določitve gradbenih parcel urediti služnostno pravico za potrebe izgradnje, obratovanja, vzdrževanja in nadzora vodovoda v korist vzdrževalca javnega vodovodnega sistema.

(18) Lokacija vodomernega jaška mora biti pred objektom in zagotoviti:

– daljinsko radijsko odčitavanje vodomera,

– urejen stalen dostop za potrebe kontrole in vzdrževanja delavcev upravljalca in uporabnikov,

– urejen prazen tok s priključkom na meteorno kanalizacijo za potrebe vzdrževanja in varnosti pred izlitjem vode.

(19) Globina vodovoda – teme cevi mora biti 1,20 m pod urejenim terenom. Dno jarka mora biti pred polaganjem cevi pripravljeno s posteljico iz peska granulacije 0–3 mm v debelini 10 cm.

(20) Vodovod mora biti v zaščitni cevi povsod kjer je potrebno prestreči mehanske obremenitve in kjer teren ne dopušča enakega pogrezanja cevi.

(1) Kanalizacijsko omrežje je namenjeno odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode iz stavb ter odvajanju padavinske vode s streh in utrjenih površin.

(2) Znotraj območja B se izvedejo priklopi na novo predvideno kanalizacijsko omrežje znotraj območja urejanja po pogojih upravljalca javne kanalizacije. Na javno kanalizacijsko omrežje se novo predvideno kanalizacijsko omrežje priključi v območju Tunjiške ceste v obstoječem jašku na SV strani območja.

(3) Vsa kanalizacija mora biti zgrajena vodotesno.

(4) Za priključitev na kanalizacijsko omrežje morajo uporabniki pridobiti soglasje upravljalca omrežja.

(5) V sklopu nove ceste se izvede tudi odvajanje meteorne vode iz cestišča preko cestnih požiralnikov. Meteorna voda z nove ceste se preko nove meteorne kanalizacije območja spelje v obstoječo meteorno kanalizacijo na Tunjiški cesti, na SV delu območja ali se ponika.

(6) Odvajanje in čiščenje padavinske vode z javnih cest ter parkirišč in drugih povoznih utrjenih ali tlakovanih površin, na katerih se odvija motorni promet, se izvaja v skladu s predpisi.

(7) Vsi individualni sistemi za odvajanje in čiščenje odpadne vode morajo biti redno vzdrževani in evidentirani pri izvajalcu javne službe.

(8) Pri gradnji objektov je treba zagotoviti ponikanje čim večjega dela padavinske vode s pozidanih in tlakovanih površin, vse v skladu s področno zakonodajo. Na območjih, kjer ponikanje zaradi sestave tal ni možno (kar je treba ustrezno utemeljiti v projektni dokumentaciji), se padavinska voda odvaja v meteorno kanalizacijo na podlagi pogojev pristojnega upravljavca kanalizacijskega sistema.

(9) Padavinske vode iz objektov in njihovih funkcionalnih površin ni dopustno usmeriti na javne površine ali v naprave za odvajanje javnih površin.

(10) V sklopu priprave dokumentacije za gradnjo komunalne infrastrukture je treba preveriti kapaciteto obstoječe meteorne kanalizacije. Upravljalec meteorne kanalizacije da podatek o polnosti cevi, na podlagi katerega se izvede preveritev možnosti priklopa. V primeru, da obstoječa meteorna kanalizacija ne zadošča za dodatno obremenitev, je treba odvodnjavanje javnih prometnih površin v območju urejanja reševati znotraj območja urejanja.

(11) Stanovanjski objekti morajo biti od kanalizacije oddaljeni najmanj 3,00 m. V pasu do 5,00 m od osi kanalizacije je prepovedana zasaditev drevesnih vrst, ki razširjajo koreninski sistem v širino in v globino. V primeru manjših odmikov od predpisanih, je treba pridobiti soglasje upravljavca kanalizacijskega omrežja.

(12) Predvideti in urediti se mora ločeno odvajanje odpadnih komunalnih vod iz objektov in padavinske vode iz strehe objektov, utrjenih površin, dovozne ceste in parkirišč.

(13) Predvidi naj se izgradnja sekundarnega voda preko katerega se bo odvajala komunalna odpadna voda iz vseh 15 predvidenih stanovanjskih objektov. Izdelati je treba IDZ, PGD in PZI dokumentacijo za izvedbo kanala za odvajanje odpadnih voda.

(14) Za padavinsko vodo iz streh, parkirišč, cest in drugih utrjenih površin se mora predvideti za vsako stanovanjsko hišo na svoji parceli koncept zadrževanja meteornih vod na površini, jih shraniti v začasnih zadrževalnikih in očiščene ponikati, oziroma porabiti za »zeleno vodo«. Pred projektiranjem ponikovainice se mora preveriti propustnost terena.

(15) Prečkanje komunalnih vodov nad kanalizacijo mora biti izvedeno tako, da je dno zaščitne cevi minimalno 0,50 m nad temenom kanalizacijske cevi. Če je križanje pod kanalizacijo mora biti teme zaščitne cevi pod kanalizacijo minimalno 0,50 m.

(16) Pri vzporednem poteku mora biti kanalizacija od ostalih komunalnih vodov oddaljena najmanj 1,20 m osno.

(17) Izgradnja sekundarnega voda in hišni priključki na parcelo se morajo izvesti pred gradnjo stavb.

(18) Javna kanalizacija se mora zgraditi v cestnem svetu tako, da je možno vzdrževanje omrežja, izven cestnega sveta lahko poteka kanalizacijsko omrežje samo iz tehničnih razlogov, vendar mora biti na vsakem njegovem mestu možen dostop za mehanizacijo za potrebe obratovanja in vzdrževanja kanalizacijskega sistema.

(19) Za vse predvidene kanalizacijske objekte in naprave izven javnih površin (ceste, pločniki) je treba že v fazi določitve gradbene parcele urediti služnostno pravico za potrebe izgradnje, obratovanja, vzdrževanja in nadzora kanalizacije v korist vzdrževalca javnega kanalizacijskega sistema.

(20) Kanalizacijske cevi in jaški morajo biti iz vodotesnega materiala.

(21) Predvidi naj se ustrezna dimenzija revizijskih jaškov na sekundarnem vodu. Minimalna dimenzija jaškov je lahko DN 100.

(22) Jašek mora biti pokrit z litoželeznim pokrovom dimenzije 60x60 ali DN 60.

(23) Nosilnost pokrova na jaških zgrajenih na voznih površinah mora biti najmanj 40 t, na zelenicah in zelenih površinah pa najmanj 5 t.

(24) Revizijski jaški morajo biti po dokončni ureditvi terena vidni in stalno dostopni.

(1) Pri gradnji objektov se na celotnem območju občine spodbuja uporabo okolju prijazne in učinkovite rabe energije ter uporabo obnovljivih virov energije, skladno z lokalnim energetskim konceptom Občine Kamnik in veljavno zakonodajo.

(2) Pri gradnji novih stavb je treba upoštevati zakonodajo iz področja učinkovite rabe energije ter stavbe priključiti na ekološko čiste vire energije, oziroma spodbujati pasivno in energijsko učinkovito gradnjo.

(1) Preko območja OPPN poteka obstoječe elektrodistribucijsko zračno omrežje SN vod 20 kV in NN nadzemni vodi, ki se bodo odstranili ter izvedli v zemeljskem vodu. Izvedla se bo zemeljska kanalizacija električnih vodov SN in NN. Na JV delu območja se obstoječi nadzemni drog nadomestil z AB, na njem se izvede priklop na obstoječe omrežje. Od tu poteka SN in NN elektrodistribucijsko omrežje naprej v površini nove ceste po celotnem območju OPPN. V sklopu posodobitve električnega omrežja se izvede nova transformatorska postaja na SZ delu območja. Lokacija nove transformatorske postaje je prikazana v grafičnem delu OPPN na karti »Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro.«

(2) Razdelilne transformatorske postaje se morajo izvesti z uporabo sodobnih tehnologij ter tako:

– da so vplivi na okolje minimalni,

– da objekt zavzema čim manj površine,

– da se vse stikalne in transformatorske naprave izvede v kvalitetno oblikovanih zaprtih objektih,

– da so vse razdelilne transformatorske postaje zaščitene pred nepooblaščenim dostopom in

– da se vse priključitve praviloma izvedejo s podzemnimi kabli.

(3) Transformatorske postaje so praviloma prostostoječi objekti pravokotnega tlorisa, kjer so potrebne manjše moči pa tudi na betonskem oziroma lesenem drogu. Prostostoječe transformatorske postaje morajo biti čim manjše, oblikovane kot tipski objekti.

(4) Za gradnjo objektov v varovalnih pasovih prenosnih in distribucijskih daljnovodov je treba pridobiti pisno soglasje izvajalca gospodarske javne službe oziroma pristojnega nosilca javnih pooblastil.

(5) Indivudualni stanovanjski objekti nove soseske se na novo NN električno omrežje priključijo s hišnim priključkom ter NN merilnim mestom na parapetnem zidu, postavljenih praviloma izven ali na meji parcele uporabnika.

(6) Za priključitev na elektroenergetsko omrežje morajo uporabniki pridobiti soglasje upravljavca.

(7) Elektroenergetsko omrežje mora biti zgrajeno s podzemnimi kabli v kabelski kanalizaciji.

(8) V sklopu ureditve komunalne infrastrukture je treba obstoječi 20 kV daljnovod na ureditvenem območju pokabliti. Obstoječa oporišča je treba zamenjati z betonskimi drogovi ustrezne višine in natezne trdnosti ter jim dodati ločilna stikala glede na število kabelskih odcepov.

(9) Na območju se nahajajo tudi obstoječi zračni in zemeljski nizkonapetostni vodi, ki jih je treba v sklopu ureditve komunalne opreme prestaviti oziroma izvesti na novo v zemeljski izvedbi.

(10) Vso elektroenergetsko infrastrukturo je treba projektno obdelati v skladu z veljavnimi tipizacijami distribucijskih podjetij in veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi in pridobiti soglasje upravljavca.

(11) Pred začetkom del je treba zagotoviti zakoličbo obstoječih vodov in nadzor nad izvedbo del s strani upravljavca elektroenergetskega omrežja.

(12) V kolikor izvajalec ali investitor v času gradnje naleti na elektroenergetski kabel, ki ni vrisan v situaciji, mora prenehati z izkopi in obvestiti lastnika elektroenergetskih naprav.

(13) Lastnik elektroenergetskih naprav ne prevzema nobene odgovornosti za škodo, ki bi nastala na obstoječih elektroenergetskih napravah zaradi gradnje predmetnih objektov.

(1) V sklopu opremljanja nove soseske z gospodarsko infrastrukturo v skupnem koridorju se fazno predvidi tudi omrežje razsvetljave z razmestitvijo cestnih svetilk. Trasa razsvetljave poteka ob novi cesti v bankini ali pa v skupnem koridorju z ostalimi vodi komunalne infrastrukture. Medsebojni odmik cestnih svetilk znaša cca 40,00 m in mora biti ustrezno definiran v projektni dokumentaciji. V sklopu prve faze izvedbe komunalne infrastrukture se izvede vsaj kanalizacija, v nadaljevanju pa se izvede tudi ostala oprema javne razsvetljave.

(2) Pri postavitvi cestnih svetilk je treba upoštevati predpise glede preprečevanja svetlobnega onesnaženja ter zmanjševanja porabe električne energije.

(3) Vse javne prometne površine morajo biti opremljene z javno razsvetljavo tako, da bo zagotovljen ob zmanjšani naravni svetlobi ali ponoči varen in pravilen potek prometa. Dovozna cesta, ki je predvidena na južnem delo območja mora biti opremljena z javno razsvetljavo. Za dograditev omrežja javne razsvetljave se mora izdelati PGD in PZI načrt v sklopu dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za komunalno opremo območja.

(4) Vsi objekti imajo lahko zunanjo razsvetljavo objekta in parkirišča internega značaja.

(5) Upoštevani morajo biti vsi z zakonom določeni vertikalni in horizontalni odmiki kabla javne razsvetljave od ostalih komunalnih vodov.

(6) Vsa instalacija v cestnem telesu mora biti v zaščitnih ceveh.

(7) Drogovi morajo biti locirani od roba asfaltnega vozišča ceste oddaljeni najmanj 1,00 m.

(8) Zunanja ureditev mora biti urejena tako, da bo dostop do drogov javne razsvetljave neoviran in bo mogoč v primeru okvare ali drugih vzdrževalnih del ob vsakem času za komunalna vozila.

(9) Vsa instalacijska dela na omrežju javne razsvetljave lahko izvaja samo vzdrževalec javne razsvetljave.

(1) Po območju potekajo vodi obstoječega kabelskega omrežja, ki ga je pred začetkom gradnje treba prestaviti oziroma ustrezno zaščititi.

(2) Za potrebe napajanja objektov in prestavitve obstoječega omrežja se lahko izvede kabelska kanalizacija iz PVC cevi z jaški, ki omogočajo naknadno izvedbo kabelskega omrežja.

(1) V sklopu nove soseske se predvidi postavitev ekološkega otoka na utrjeni površini poleg zahodnega uvoza na območje ureditve.

(2) Zbirno mesto za posamezen objekt enostanovanjske gradnje za komunalne odpadke je pri novogradnjah lahko v objektu ali na parceli objekta. Locirano naj bo na utrjeni površini in naj se ustrezno zastre z zelenjem ali primerno ograjo. Zbirno mesto je lahko tudi odjemno mesto.

(3) Vsi objekti morajo imeti urejen prostor za zbiranje in oddajanje odpadkov. Vsi prostori za oddajanje odpadkov morajo imeti zagotovljen ustrezen dostop s komunalnimi vozili in ne smejo ovirati preglednosti, kar se definira v projektni dokumentciji za pridobitev gradbenega dovoljenja za manj zahtevne objekte. V sklopu območja je predviden ekološki otok za ločeno zbiranje odpadkov.

Gradnja objektov, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave v obstoječih objektih ter druge prostorske ureditve so dopustne, če ne povzročajo večjih motenj v okolju, kot so s predpisi dovoljene.

(1) Pri gradnji objektov in drugih prostorskih ureditvah je treba upoštevati predpise s področja varstva zraka.

(2) Za ogrevanje objektov se primarno uporabljajo obnovljivi viri energije.

(1) Pri gradnji objektov in urejanju površin je treba upoštevati področno zakonodajo.

(2) Območje OPPN se ne nahaja na vodovarstvenem območju. V neposredni bližini ni vodotokov, območje ni poplavno ogroženo.

(1) Teden dni pred začetkom pripravljalnih del oziroma pred začetkom izkopov, mora izvajjalec del ali investitor posega o tem obvestiti Zavod RS za varstvo narave, OE Kranj.

(2) V primeru, da investitor ali izvajalec gradbenih del med izvajanjem del najde minerale ali fosile, mora dela začasno ustaviti, najdbo zaščititi in o najdbi nemudoma obvestiti organizacijo, pristojno za ohranjanje narave.

(3) Organizacija, pristojna za varstvo narave, mora v zakonsko predpisanem roku po prejemu obvestila izdati varstvene usmeritve za nadaljnja ravnanja. V primeru, da varstvene usmeritve v predpisanem roku niso podane, se šteje, da varstvene usmeritve niso potrebne.

(1) V grafičnem delu so prikazane enote kulturne dediščine, ki se nahajajo v neposredni bližini območja OPPN oziroma v območju OPPN. Na SZ delu se nahaja enota dediščine Kamnik – znamenje ob cesti proti Tunjicam EŠD 12532.

(2) Infrastrukturne ureditve naj čim manj posegajo v območja ureditev enot kulturne dediščine. V primeru poseganj v območja kulturne dediščine je treba obvezno pridobiti kulturovarstvene pogoje in kulturovarstveno soglasje v skladu z veljavno zakonodajo.

(3) V okviru urejanja gospodarske javne infrastrukture je treba območje dediščine ohranjati in mu zagotavljati primeren prostor za ureditev njegove okolice.

(4) Zaradi varstva arheoloških ostalin je treba Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Lastnik zemljišča ali izvajalec del naj o dinamiki gradbenih del obvesti pristojno območno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije vsaj 10 delovnih dni pred začetkom zemeljskih del.

Gradnje in prostorske ureditve morajo biti izvedene tako, da zagotavljajo pogoje za varen umik ljudi in premoženja ter zadostne prometne in delovne površine za intervencijska vozila v primeru naravne ali druge nesreče.

(1) Objekti morajo biti protipotresno grajeni, v skladu z veljavno zakonodajo. Pri projektiranju je treba upoštevati projektni pospešek tal v 0,225 g in projektno dokumentacijo pripraviti v skladu z veljavno zakonodajo, ki upošteva pravila evrokodov.

(2) Gradnja zaklonišč na območju OPPN ni predvidena.

(3) Na obravnvanem območju ni predvidena gradnja objektov, pri katerih bi lahko prišlo do razlitja nevarnih snovi.

Po opozorilni karti erozije območje ni erozijsko ogroženo.

(1) V sklopu gradnje vodovodnega omrežja se izvedejo tudi hidranti za zagotavljanje požarne varnosti nove soseske.

(2) Pri gradnjah objektov in pri urejanju prostora je treba upoštevati prostorske, gradbene in tehnične predpise, ki urejajo varstvo pred požarom, zato je treba zagotoviti:

– odmike med objekti oziroma uporabo ustreznih materialov, predpisanih z zasnovo požarne varnosti,

– manipulacijske poti oziroma površine za intervencijska vozila in

– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.

(3) Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu zasnova požarne varnosti, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu študija požarne varnosti.

Vse nove ceste ter hodnik za pešce (pločnik) se izvede tako, da bo zagotovljen dostop, vstop in uporaba funkcionalno oviranim osebam.

(1) Obravnavano območje sodi v III. stopnjo varstva pred hrupom.

(2) Mejne in kritične vrednosti kazalcev hrupa za posamezna območja varstva pred hrupom so določene s predpisom, ki ureja hrup v okolju.

(1) Prvo fazo predstavlja izgradnja komunalne infrastrukture (z morebitnimi rekonstrukcijami, prestavitvami in obnovami obstoječe infrastrukture) s cesto, parkirnimi prostori, hodnikom za pešce, obračališči ter ekološkim otokom. Prva faza se lahko izvede v dveh delih, od katerih vsak del predstavlja zaključeno celoto:

– v prvem delu prve faze se izvede vodovod, meteorna kanalizacija, fekalna kanalizacija, telekomunikacijsko in elektro energetsko omrežje s kanalizacijo za javno razsvetljavo,

– v drugem delu prve faze se izvede asfaltiranje in oprema javne razsvetljave.

(2) V drugi fazi se izvedejo posamezni enostanovanjski objekti v območju B, gradnja je lahko časovno ločena in fazno neodvisna. Zaključeno fazo pomeni gradnja individualnega enostanovanjskega objekta z vso pripadajočo zunanjo ureditvijo ter prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo, ki je potrebna za funkcioniranje tega objekta.

(3) V primeru, da bo sklenjena pogodba o opremljanju, faznost izvajanja del v prvem in drugem odstavku 33. člena ni zavezujoča in se izvaja v skladu z veljavno zakonodajo.

(1) Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s to ureditvijo, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, geomehanskih in drugih razmer ter na podlagi podrobnejših programskih in oblikovalskih izhodišč najdejo tehnične rešitve, ki so racionalnejše in primernejše z oblikovalskega, prometno tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji.

Maksimalni tlorisni gabarit stanovanjskih in garažnih objektov lahko predpisane maksimalne tlorisne gabarite presega za največ 1,00 m, pri čemer fasada objekta ne sme segati preko gradbene linije. Dopustno je odstopanje kote pritličja objektov do ±1,00 m. Maksimalna višina objektov B1 in B2, merjeno od gotovega tlaka pritličja do slemena lahko znaša 9,50 m. Omejeno je odstopanje od maksimalne višine objekta navzgor do +0,50 m. Izzidki na fasadah objektov lahko segajo preko gradbene linije, vendar ne več kot 2,00 m. Maksimalna višina objektov G1 in G2, merjeno od gotovega tlaka pritličja do vrha strešnega venca lahko znaša 3,50 m. Omejeno je odstopanje od maksimalne višine objekta navzgor do +0,50 m.

(2) Spremembe, dovoljene z odstopanji, ne smejo ovirati realizacije OPPN in morajo biti v skladu z zakonskimi in podzakonskimi predpisi, ki se nanašajo na posege v prostor in varovanje okolja.

(3) Pri prometni ureditvi so možna odstopanja na podlagi ustrezne projektno-tehnične dokumentacije, če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri, ekonomsko primernejša investicijska vlaganja in če prestavitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN.

(4) Pri komunalnem in energetskem urejanju prostora so možna odstopanja tras posameznih vodov in komunalne opreme na podlagi ustrezne projektno-tehnične dokumentacije, če to pogojujejo primernejši obratovalni parameter, ekonomsko primernejša investicijska vlaganja in če prestavitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN pod pogojem, da so spremembe ureditve v soglasju z njihovimi upravljalci. Izven območja OPPN in v območjih priklopov na obstoječo infrastrukturo, so dopustna odstopanja do ±5,00 m. Dovoljena lokacijska odstopanja infrastrukturnih vodov znotraj območja OPPN so lahko tudi večja, vendar ne smejo vplivati na zasnovo stavb, prometnih površin in zunanjo ureditev. Poleg tega morajo biti pridobljena soglasja s strani upravljalca in vzdrževalca infrastrukturnih vodov in naprav.

(1) Gradnjo komunalne opreme v skladu z veljavno zakonodajo zagotavlja občina.

(2) Stroški izgradnje nove opreme, ki odpadejo na posameznega investitorja, bodo določeni v skladu z veljavno zakonodajo.

Pri izvedbi posameznih sklopov objektov imajo za zagotavljanje kakovosti bivalnega okolja med gradnjo in po njej investitor in izvajalci naslednje obveznosti:

– promet med gradnjami morajo organizirati tako, da prometna varnost zaradi gradenj ni poslabšana in da ne prihaja do zastojev na obstoječem cestnem omrežju;

– zagotoviti morajo nemoteno komunalno oskrbo prek vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav. Infrastrukturne vode je treba takoj obnoviti, če so ob gradnji poškodovani;

– v času gradnje ne smejo biti prekoračene kritične ravni hrupa, predpisane za III. stopnjo varovanja pred hrupom;

– zagotoviti morajo sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, pripadajočih ureditev in naprav;

– investitor mora zagotoviti naročilo za prevzem gradbenih odpadkov, preden se začnejo izvajati gradbena dela;

– vse stroške načrtov (IDZ, PGD, PZ) in izvedbe komunalne opreme območja nosi naročnik OPPN za območje KA-23 Kamnik - Poljane;

– za vse novozgrajene komunalne vode mora investitor po končanih delih izdelati vso dokumentacijo v skladu z veljavnimi predpisi in prenesti v upravljanje vzdrževalcu posamezne komunalne opreme. Za prenos mora biti urejena vsa potrebna dokumentacija, podatki o vrednosti del, dokumentacija o ureditvi premoženjsko-pravnih zadev, garancije in izpolnitev obveznosti po veljavnih predpisih.

Predlog parcelacije je izdelan v GK koordinatnem sistemu. Grafični prikaz je na listu 8 »Načrt parcelacije« iz katerega so razvidne mejne točke parcel.

Občinski podrobni prostorski načrt je na vpogled javnosti na sedežu Občine Kamnik, na Upravni enoti Kamnik ter na spletnih straneh Občine Kamnik.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Uradni list RS, št. 33/2018 z dne 18. 5. 2018

1588. Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu KA-23 Kamnik – Poljane, stran 4974.