Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08, 108/09, 80/10 43/11, 57/12, 57/12, 109/12, 35/13, 76/14, 14/15, 61/17) in 16. člena Statuta Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 69/12, 22/17) je Občinski svet Občine Braslovče na 4. dopisni seji dne 22. 5. 2018 sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja PA19-Parižlje (Šket)
V skladu s Strategijo prostorskega razvoja občine in Odlokom o prostorskem redu Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 16/08, 46/11, 8/15) se s tem odlokom sprejme občinski podrobni prostorski načrt za del območja PA19-Parižlje (Šket) (v nadaljevanju: OPPN) po projektu, ki ga je izdelalo podjetje Arhitekt Šmid, arhitektura, urbanizem, inženiring, d.o.o., Maribor, pod številko naloge 7-012317 in je sestavni del tega odloka.
Pravna podlaga za pripravo OPPN je v Zakonu o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt; Uradni list RS, št. 33/07, 70/08, 108/09, 80/10, 43/11, 57/12, 57/12, 109/12, 35/13, 76/14, 14/15, 61/17).
S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt (OPPN v nadaljevanju) za del območja PA19-Parižlje (Šket), ki vsebuje:
– ureditveno območje OPPN s prikazom vplivov in povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji,
– zasnove projektnih rešitev prometne, energetske, vodovodne in druge komunalne infrastrukture ter obveznosti priključevanja nanjo,
– rešitve in ukrepe za varstvo okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine in trajnostno rabo naravnih dobrin,
– rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– načrt parcelacije,
– etapnost izvedbe prostorske ureditve ter druge pogoje in zahteve za izvajanje OPPN.
(prostorske ureditve, ki se načrtujejo z OPPN)
Z OPPN se načrtuje prostorska ureditev dela stanovanjskega naselja Parižlje. Znotraj ureditvenega območja OPPN se določijo pogoji glede posegov v obstoječe objekte in pogoji glede nadaljnjega razvoja območja.
Določijo se pogoji za gradnjo novih stavb – stanovanjska dejavnost, pogoji za izvedbo javne gospodarske infrastrukture ter pogoji za ureditev okolice stavb v okviru lastnih parcel.
OPPN je sestavljen iz naslednjih sestavnih delov:
A. TEKSTUALNI DEL | |
1. Odlok o OPPN | |
2. Izvleček iz strateškega akta | |
3. Obrazložitev in utemeljitev OPPN | |
B. KAZALO VSEBINE KARTOGRAFSKEGA DELA |
1. Izsek iz veljavnega prostorskega planskega akta občine | M – 1:2500 |
2. Prikaz območja obdelave OPPN s parcelnim stanjem | M – 1:1250 |
3. Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji | M – 1:500 |
4. Ureditvena situacija | M – 1:250 |
5. Značilni prerez | M – 1:250 |
6. Prikaz ureditve glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro – Situacija prometnega režima | M – 1:250 |
7. Prikaz ureditve glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro – Situacija komunalne in energ. infrastrukture | M – 1:250 |
8. Načrt parcel št. 538/540, 538/541, obe k.o. Spodnje Gorče | M – 1:250 |
C. SEZNAM PRILOG
1. Povzetek za javnost
2. Seznam strokovnih podlag, na katerih temeljijo rešitve z njihovimi povzetki
3. Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
4. Seznam sprejetih aktov o zavarovanju in seznam sektorskih aktov in predpisov, ki so bili upoštevani pri izdelavi OPPN
D. SPLOŠNI DEL:
1. registracija podjetja
2. potrdilo o pridobljenem statusu pooblaščenega prostorskega načrtovalca
3. izjava odgovornega prostorskega načrtovalca.
E. SEZNAM NOSILCEV UREJANJA PROSTORA, KI SO SODELOVALI PRI PRIPRAVI PROSTORSKEGA AKTA
II. UREDITVENO OBMOČJE OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
(ureditveno območje OPPN)
Ureditveno območje OPPN obsega del območja naselja Parižlje. Obsega površine, na katerih so načrtovani trajni objekti, vključno s površinami, potrebnimi za njihovo nemoteno rabo in površine, potrebne v času gradnje.
Meja ureditvenega območja OPPN poteka po parcelnih mejah obeh parcel, ki določata obseg OPPN. Območje OPPN obsega parcele št. 538/541 in 538/540, obe k.o. Spodnje Gorče. Velikost območja je 1854 m2.
III. UMESTITEV NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE V PROSTOR
(opis vplivov in povezav s sosednjimi območji)
Območje OPPN leži v V delu ureditvenega območja naselja Parižlje. Območje se bo prometno napajalo iz lokalne dostopne ceste na vzhodni strani območja. Nova povezovalna cesta ni predvidena.
Javna gospodarska infrastruktura
Predvideni objekti bodo priključeni na javno kanalizacijsko omrežje.
Predvideni objekti bodo priključeni na javno vodovodno omrežje.
Predvideni objekti bodo priključeni na elektro omrežje NN.
Predvideni objekti se bodo priključevali na kabelsko kanalizacijo TK omrežje.
Predvidena gradnja ne bo imela negativnih vplivov na varnost pred požarom ter na higiensko in zdravstveno varstvo okolice. Prav tako ne bo vplivala na varnost pri uporabi nepremičnin v okolici. Predvidena gradnja ne bo bistveno vplivala na podobo krajine. Zelene površine znotraj ureditvenega območja OPPN bodo omilile prehod med intenzivno pozidanim območjem in naravno pokrajino, ki obdaja celotno stanovanjsko naselje.
(opis rešitve načrtovanih objektov)
Ureditveno območje OPPN predstavlja zaključeno celoto. Gradnja je predvidena v dveh med seboj neodvisno potekajočih fazah. Gradnjo vsake faze spremlja dograditev javne gospodarske infrastrukture. Vsaka faza (posamezna parcela) je zaključena celota.
(opis načrtovane ureditve zunanjih površin)
Krajinska ureditev v okviru posameznih parcel mora upoštevati krajinske značilnosti prostora, v katerega je ureditveno območje umeščeno.
(lokacijski pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo)
Funkcionalna merila in pogoji
Maksimalna stopnja izkoriščenosti zemljišč se določi s faktorjem izrabe gradbene parcele (FI) 0,8 in s faktor zazidanosti gradbene parcele (FIZ) 0,4.
Vrste dopustnih objektov glede na namen so:
– stavbe za trgovske in druge storitvene dejavnosti
– upravne in pisarniške stavbe
– stanovanjske stavbe
– zeleni pas.
Vrste dopustnih gradenj oziroma drugih del:
– gradnje novih objektov
– dozidava
– rekonstrukcije
– vzdrževalna dela
– odstranitev objektov
– nadomestne gradnje
– spremembe namembnosti objektov.
(oblikovna merila in pogoji)
Tipologija zazidave
Pri posegih v prostor je potrebno upoštevati in ohranjati obstoječo tipologijo naselja – gručasto naselje.
Velikost in oblikovanje objektov
Višina stavb največ K+P+1+M, pri čemer se šteje, da posamezna etaža ne presega višine 3 m, da je klet v celoti vkopana, kolenčni zid v mansardi pa ne presega višine 0,8 m.
Pogoji za oblikovanje zunanje podobe objektov
Pri oblikovanju objektov je treba spoštovati grafične priloge OPPN glede horizontalnih gabaritov, odmikov in toleranc.
Značilnosti objektov naj v čim večji možni meri sledijo značilnostim zunanje podobe sosednjih obstoječih objektov, pri čemer je možno:
– izjemoma možni balkoni in drugi arhitekturni elementi, ki naj bodo skladni s prevladujočimi elementi naselja, fasade bele barve ali v zemeljskih odtenkih
– nakloni strešin od 30° do 45°, zaželene dvokapnice, brez posebnih arhitekturnih elementov streh, z minimalnimi napušči, kritina pretežno opečnata, naravna rdeča barva, možno drugačno oblikovanje streh, ki naj bo skladno s prevladujočimi elementi v naselju, možna uporaba drugačnih materialov in barv kritine, ki naj bo skladna s prevladujočimi elementi naselja
– stanovanjske stavbe praviloma zidane, gospodarski objekti leseni.
Pogoji za ureditev okolice objektov:
– okolica objektov se ozeleni s travo in posameznimi drevesi
– dopustne so manjše zasaditve, ki se lahko med seboj razlikujejo, po velikosti pa ne smejo izstopati, da ne bi tvorile sence sosednjim objektom
– v primeru zasaditve sadnega drevja mora lastnik upoštevati varstvo okolja in ne sme uporabljati škropiv.
Odmiki objektov od mej sosednjih zemljišč
Minimalni odmik za zahtevne in manj zahtevne objekte je 3 m od parcelne meje, pri čemer velja, da je za odmik, ki je manjši od 4 m potrebno pridobiti soglasja lastnikov sosednjih zemljišč.
Medsebojni odmiki zahtevnih in manj zahtevnih objektov
Minimalno 8 m, za manj je potrebno soglasje sosedov.
Merila za postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov
Nezahtevni in enostavni objekti se lahko postavljajo v okviru predpisanega FIZ. Nezahtevni in enostavni objekti se lahko postavijo do parcelne meje, vendar je za odmik manjši od 4 m potrebno pridobiti soglasja lastnikov sosednjih zemljišč.
Medsoseska ograja se lahko postavi največ do meje zemljiške parcele, tako da se ne posega v sosednje zemljišče ali pa lahko stoji na meji, če se lastniki sosednjih zemljišč o tem pisno sporazumejo. Medsoseska ograja je lahko visoka največ 1,8 m, višina parapeta ne sme presegati 0,5 m, proti javni cesti mora biti ograja transparentna ali ozelenjena in postavljena s soglasjem upravljavca ceste. Za postavitev ograje ob javni cesti se upoštevajo tudi pogoji, ki so navedeni v 12. členu tega odloka.
(merila glede komunalnega opremljanja zemljišč za gradnjo)
Predvideni objekti bodo priključeni na obstoječo in projektirano komunalno in energetsko infrastrukturo. OPPN obravnava komunalne in energetske priključke do priključnega mesta na komunalno in energetsko infrastrukturo, četudi le ti segajo izven ureditvenega območja OPPN.
Potek posameznih vodov komunalne in energetske infrastrukture je razviden iz karte »Prikaz ureditve glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro – Situacija komunalne in energetske infrastrukture«.
Komunalni priključki so predvideni za vse parcele v ureditvenem območju OPPN.
Obvezna je priključitev na:
– vodovodno omrežje
– javno kanalizacijsko omrežje oziroma – če to ni mogoče – na individualno čistilno napravo
– energetsko omrežje – električno omrežje
– javno prometno omrežje.
Podatki o obstoječi infrastrukturi so pridobljeni od posameznih upravljavcev. Pred izvedbo je treba na terenu natančno določiti lego posameznih obstoječih vodov in jih zakoličiti ter po potrebi zaščititi. Predmetni OPPN podaja samo konceptualne rešitve. Natančne rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji, ki mora upoštevati pogoje posameznih upravljavcev in usmeritve tega OPPN. Zaradi tega so dopustna odstopanja od rešitve v lokacijskem načrtu (trase, zasnove), ki so strokovno in ekonomsko utemeljena in se z njimi strinjajo posamezni upravljavci.
IV. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
(pogoji za prometno urejanje)
Ceste
Priključevanje na javno cesto
Prometno se bo območje OPPN-ja napajalo preko obstoječe občinske ceste, kategorizirane kot javna pot, odsek JP990367 – Ob Savinji, ki delno poteka po privatnih zemljiščih, zato je potrebno na odsekih, ki niso v lasti Občine Braslovče pridobiti služnostne pravice. Treba pa je tudi predvideti, da se bo občinska cesta prenesla v javno dobro v last Občine Braslovče kot lastnika in upravljavca občinske ceste.
Pri individualnem cestnem priključku na občinsko cesto JP990367 je potrebno upoštevati, da se os stranske prometne smeri priključuje na os glavne prometne smeri pod kotom 90° +1- 15°, na zaključnem delu pred samim priključevanjem mora biti os stranske prometne smeri v premi (10. člen Pravilnika o cestnih priključkih na javne ceste).
Upoštevati je treba, da mora biti pri individualnem cestnem priključku izveden preko bankine ali s pogreznjenim robnikom:
– širina priključka od 3 do 5 m z razširitvijo v območju bankine pod kotom 45°
– v območju pogreznjenega robnika se širina priključka na vsako stran poveča za 1 m
– v naselju se prehod med pogreznjenim in dvignjenim robnikom izvede na dolžini enega metra (11. člen Pravilnika o cestnih priključkih na javne ceste).
Priključevanje individualne dovozne ceste na občinsko cesto mora biti varno in pregledno. Zagotovljeno mora biti polje preglednosti v križišču z občinsko cesto v ravnini z dovozno cesto v ravnini.
Zaradi zagotavljanja prometne varnosti je treba zagotoviti zadovoljivo preglednost na območju cestnega priključka (27. člen Pravilnika o cestnih priključkih na javne ceste), zato znotraj meja cestnega telesa in preglednega trikotnika ni dovoljena zasaditev, postavitev skulptur, likovnih del, in podobnega na način, ki bi oviral preglednost na območju priključkov ali bi lahko kako drugače vplival na zmanjšanje pretočnosti ali prometne varnosti na območju priključkov.
Od roba cestnega telesa morajo biti ograje oziroma razraščene grmovnice odmaknjene minimalno 1 meter in ne smejo biti višje od 1,80 m. Ograje ne smejo zmanjševati preglednosti na cesti ter ovirati pluženja in opravljanja drugih komunalnih dejavnosti. Na križiščih, kjer je zahtevana preglednost, ne smejo presegati višine 0,80 m.
Odtekanje vode z občinske ceste ne sme biti ovirano. Meteorna in druga voda s parcele, objekta in priključka ne sme pritekati na cesto ali na njej celo zastajati. Za padavinsko oziroma meteorno vodo, ki je posledica padavin in odteka s streh in iz utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom pokritih površin, mora biti urejeno ponikanje v podtalje na parceli.
Na kompleksu zemljiške parcele je treba zagotoviti prostor za obračanje vozil in zagotoviti zadostno število parkirnih mest, tako da se prepreči vzvratno vključevanje vozil na cesto, skladno s 43. členom Zakona o pravilih cestnega prometa (Uradni list RS, št. 109/10).
(pogoji za komunalno in energetsko infrastrukturo)
Elektroenergetsko omrežje
Na obravnavanem območju OPPN poteka obstoječi SN nadzemni el. en. vod, ki ga je treba upoštevati kot omejitveni faktor v smislu varovalnega pasu, ki znaša minimalno 10 m od osi SN nadzemnega el. en. voda. Izgradnja pomožnih objektov (nadstrešek) v varovalnem pasu je dovoljena pod pogojem, da je skrajni del objekta odmaknjen od osi SN nadzemnega el. en. voda minimalno 5 m, s tem, da je pred začetkom del potrebno obstoječemu SN nadzemnemu el. en. v križnih razpetinah (oporišča št. 14, 15 in 16) povečati stopnjo električne in mehanske izolacije. Povečanje stopnje el. in mehanske izolacije bo na svoje stroške izvedlo Elektro Celje, d.d.
V območju uvozov je potrebno zagotoviti ustrezno varnostno višino med obstoječim SN nadzemnim el. en. vodom in predvidenim uvozom, katera mora znašati med najnižjim delom SN nadzemnega el. en. voda in koto predvidenega uvoza minimalno 6,6 m pri maksimalnem povesu, za kar bo treba v fazi izdelave PGD projektne dokumentacije izdelati elaborat križanja.
Navedeni SN nadzemni vod se v skladu z zapisnikom sestanka »investicijska vlaganja« št. DL 46/2017 z dne 30. 11. 2017 med Občino Braslovče in Elektrom Celje, d.d. skablira predvidoma v mesecu aprilu 2019.
Če se bo predvidena gradnja stanovanjskih hiš v skladu z OPPN izvajala po izvedbi kabliranja SN nadzemnega el. en. voda so prej navedeni projektni pogoji brezpredmetni.
Ob zadnjem (zahodnem) delu parcel poteka obstoječi NN podzemni el. en. vod, ki ga je treba upoštevati kot omejitveni faktor v smislu varovalnega pasu, ki znaša minimalno 1 m od skrajnega roba vodnika v obe smeri. Gradnja oziroma kakršna koli ureditev v sklopu zunanje ureditve in zasaditve dreves in podobnega v varovalnem pasu ni dopustna – v nasprotnem primeru je potrebno obstoječi NN podzemni el. en. vod prestaviti izven območja.
V fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja si je pri Elektro Celje, d.d., potrebno pridobiti projektne pogoje, soglasje za priključitev in soglasje k projektu v skladu z veljavno zakonodajo.
Pri načrtovanju in gradnji objektov na območjih, za katera so izdelani prostorski akti, je treba upoštevati veljavne tipizacije distribucijskih podjetij, veljavne tehnične predpise in standarde ter pridobiti upravno dokumentacijo.
V primeru odstranitve objekta na parceli št. 538/540, k.o. Spodnje Gorče, je potrebno naprej odstraniti obstoječo PMO ter obstoječi NN dovodni kabel.
Obstoječi NN el. en. vod (4 x 35 mm2) na parceli št. 538/541, k.o. Spodnje Gorče, se prestavi in se preko sponke podaljša tako, da poteka ob južnem robu parcele št. 538/540, k.o. Spodnje Gorče.
Nove objekte na območju OPPN se napaja iz nove PMO, ki bo skupna za parceli št. 538/540 in 538/541, obe k.o. Spodnje Gorče. Lokacija nove PMO z dvema merilnima mestoma je na meji med parcelama št. 538/540 in 538/541, obe k.o. Spodnje Gorče, ter je prikazana v grafični prilogi (list št. 7).
Pri gradnji objektov v varovalnem pasu elektroenergetskih vodov in naprav je treba izpolniti zahteve glede elektromagnetnega sevanja in hrupa (Uradni list RS, št. 70/96) in zahteve Pravilnika o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območjih varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij (Uradni list RS, št. 101/10).
Najmanj 8 dni pred začetkom del je potrebno obvestiti Elektro Celje d.d., ki bo iz varnostnih razlogov izvršilo zakoličbo vseh obstoječih podzemnih elektroenergetskih vodov, ki potekajo na obravnavanem območju, kar je v skladu s 13. členom Pravilnika o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij (Uradni list RS, št. 101/10).
Pri delih v bližini el. vodov in naprav je treba upoštevati veljavne varnostne in tehnične predpise. Zaradi tega je treba omejiti doseg gradbenih strojev in njihovih delov tako, da ni možno približevanje istih v bližino tokovodnikov na razdaljo manjšo od 3 m. Vsa dela, ki bodo posegala v obstoječe električne vode in naprave jel treba vnesti v gradbeni dnevnik in isto mora biti podpisano s strani pooblaščenega predstavnika Elektro Celje, d.d..
Vodovod in kanalizacija
Splošni pogoji za vodovod in kanalizacijo
Na trasi javnega vodovoda in kanalizacije (tudi na hišnih priključkih) ni dovoljeno postavljati objektov, opornih zidov, ograj, drogov ... in saditi dreves ali drugih trajnih nasadov. Trasa javnega vodovoda in kanalizacije naj se izbira po prometnih površinah (cestah). Že pri projektiranju vodovoda in kanalizacije pa se morajo predvideni hišni vodovodni in kanalizacijski priključki z izvedbo do priključnega mesta predvidoma izven utrjenih površin. Pri projektiranju kanalizacije in vodovoda je potrebno upoštevati veljavne predpise glede odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode oziroma o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo ter predpise glede tehnične izvedbe in uporabe javnih objektov in naprav za odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih ter padavinskih voda. Pri pripravi projektov za projektiranje vodovoda in kanalizacije v območju občinskega podrobnega prostorskega načrta mora projektant sodelovati z upravljavcem javnega vodovoda in kanalizacije. Za ta namen se predvidijo skupni koordinacijski sestanki.
Vodovod
Oskrba novih in obstoječih objektov z vodo na obravnavanem območju je možna preko izgrajenega javnega vodovoda v izvedbi PE DN 90 mm, ki poteka po južnem delu od obravnavanega območja v cestnem telesu. Oba objekta se že oskrbujeta z vodo preko obstoječih hišnih priključkov. Upoštevati je treba obstoječo poselitev na področju nove pozidave.
Novi objekti se bodo lahko oskrbovali z vodo preko obstoječih hišnih priključkov, ki se po potrebi obnovijo. Raztezanje vode zaradi gretja v bojlerju se zaradi nepovratnega ventila v vodomerni garnituri ne bo kompenziralo v sistem javnega vodovoda, kar mora projektant upoštevati pri projektiranju interne vodovodne instalacije.
Razvodno vodovodno omrežje mora zagotavljati požarno varnost z vgradnjo nadzemnih hidrantov.
Pod utrjenimi površinami je obvezna uporaba materialov iz nodularne litine. Minimalni odmik novih objektov od javnega vodovoda mora znašati 3,0 m. Vsi odcepi in hišni priključki se izvedejo z vgradnjo cestnih zapornih ventilov. Vodomeri se vgradijo v zunanje vodomerne jaške na robu gradbene parcele lastnika priključka na kateri stoji objekt ali največ 5,0 m od nje. Montažo vodovodnega priključka lahko izvrši le JKP Žalec, d.o.o., ali za to registrirano podjetje, ki ga pooblasti JKP Žalec, d.o.o.
Kanalizacija
Na obravnavanem območju je izgrajeno javno kanalizacijsko omrežje, ki se zaključuje s čistilno napravo. Oba obstoječa objekta sta priključena na javno kanalizacijo preko obstoječih revizijskih jaškov. Fekalne vode se odvajajo v javni kanal K8.0, PVC DN 200 mm preko revizijskega jaška RFJ8 in hišnega priključnega jaška HJ8.
Telekomunikacije
Pri vseh posegih v prostor je treba upoštevati trase obstoječega TK omrežja Telekom Slovenije, katerih navidezne trase se vrišejo v arhitektonsko zazidalno situacijo. Trase naročniških TK kablov se določijo z zakoličbo. Glede na pozidavo oziroma komunalno ureditev jih je treba ustrezno zaščititi ali prestaviti, kar se izvede pod nadzorom in po navodilih predstavnika Telekom Slovenije. Za priključitev novih objektov na javno TK omrežje Telekom Slovenije je treba predvideti in vrisati idejne trase TK vodov v idejno dokumentacijo. Uporabita naj se PVC cevi premera 110 mm in PEHD cev premera 50 mm, prav tako jašek ali stebriček na začetku gradbene cone, ki omogoča vgraditev prenosnega medija. Mesto navezave na obstoječe omrežje in ostale karakteristike TK omrežja se določijo glede na potrebe in možnosti v projektnih pogojih po navodilih Telekom Slovenije. Projekt TK priključka na javno TK omrežje se izdela v fazi izdelave PGD dokumentacije in mora biti usklajen s projektom ostalih komunalnih vodov.
V. REŠITVE, UKREPI IN USMERITVE ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE, VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE TER TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN
Med izvajanjem del na ureditvenem območju OPPN je treba upoštevati naslednje ukrepe:
– vlaženje sipkih materialov in nezaščitenih površin v suhem in vetrovnem vremenu,
– preprečevanje nekontroliranega raznašanja materialov z območja urejanja na javne prometne površine,
– upoštevanje emisijskih norm za gradbeno mehanizacijo in vse naprave, ki se uporabljajo pri izvajanju del,
– prepovedano je sežiganje odpadnih materialov, ki nastanejo med gradnjo.
Vse naprave, ki so predvidene za uporabo, naj ustrezajo predpisanim tehničnim in varnostnim zahtevam.
Vsi izpusti iz objekta (klimatski, ostali zračniki) naj se namestijo na strehe objektov (če je to mogoče).
Parkirišča in manipulativne površine ter cestne površine je treba izvesti vodotesno tako, da ni možen iztok v podtalje. Kanalizacija in priključki, lovilci olj in maščob morajo biti izvedeni vodotesno. Pri ravnanju v času gradnje je treba upoštevati predpise s področja varovanja okolja.
Z rodovitno prstjo tal, ki se odstrani z matične podloge, je treba med gradnjo in po izgradnji zagotoviti racionalno ravnanje. Prst se mora odstraniti tako, da se ohranja njena plodnost in količina. Preprečiti je treba mešanje živice in mrtvice. Rodovitna zemlja se začasno odlaga na največ 1.2 m visoke nasipe.
Površine, ki bodo med urejanjem območja OPPN razgaljene, je treba ponovno zasuti, površinsko komprimirati, humusirati in zatraviti, če na teh površinah ni predvidena zazidava (zelene površine).
V primeru razlitja nevarnih snovi v času gradnje naj se izvedejo sanacijski ukrepi s takojšnjim izkopom onesnažene zemljine in z deponiranjem na ustrezno lokacijo.
Pri načrtovanju posegov v prostor je potrebno upoštevati odmik od meje vodnega zemljišča, ki pri vodotoku 1. reda znaša 15 m. Na območju OPPN je vodotok 1. reda Savinja. Pas priobalnega zemljišča v območju ureditve je treba v dokumentaciji označiti in kotirati, skladno z določbami veljavnih predpisov glede določanja meje vodnega zemljišča tekočih voda. V priobalnem pasu vodnega zemljišča posegi niso dovoljeni, razen izjem, ki so določene v 37. členu Zakona o vodah (ZV-1). Posegi, navedeni v 37. členu Zakona o vodah (ZV-1), se načrtujejo tako, da se ne poslabšuje stanja voda, da se omogoča varstvo pred škodljivim delovanjem voda, da se ohranja naravne procese, naravno ravnovesje vodnih in obvodnih ekosistemov, ter se varuje naravne vrednote in območja, varovana po predpisih o ohranjanju narave.
V projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja se mora prikazati način odvajanja in čiščenja odpadnih voda, ki mora biti usklajen s predpisi glede odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode oziroma s predpisi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.
Padavinske vode iz obravnavanega območja (s strehe, parkirišča, ceste ...) je treba prioritetno ponikati, pri tem morajo ponikovalnice biti locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin oziroma morajo biti izvedene na način, ki onemogoča neenakomerno posedanje površin nad ponikalnicami. Način izvedbe ponikanja se predvidi v skladu z geomehanskim poročilom št. 62-04/2018, ki ga je izdelal MBL inženiring, Maribor, april 2018. Iz poročila izhaja, da je ponikanje možno. Podtalna voda seže največ do kote 1,0 m pod nivo terena. Izvedejo se lahko vertikalne ponikovalnice ali pa tudi plitve ponikovalne drenaže.
Mesto vgradnje ponikalnic se predvidi ob jugozahodnem robu parcel, tako da je čimbolj oddaljeno od brežine reke Savinje.
Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja, ki ga, v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja, izda Direkcija RS za vode.
(varstvo naravne dediščine)
Na obravnavanem območju ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij, pomembnih za ohranjanje biotskih raznovrstnosti.
(varstvo kulturne dediščine)
Na obravnavanem območju ni objektov nepremične kulturne dediščine.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
Območje urejanja se nahaja izven območij poplav in erozije oziroma plazovitosti. Na lokaciji je prisotna podtalna voda na globini ca. 2 m. Pri pripravi projektne dokumentacije je potrebno upoštevati naslednje:
– izvedba kleti se predvidi z obodnimi stenami kot armiranobetonska konstrukcija debeline min. 30 cm
– obodne stene podkletenega dela objektov se izolirajo z dvoslojno hidroizolacijo
– talna plošča se zaščiti s slojem hidroizolacije na spodnji strani.
Natančno se ukrepi pred vdorom talne vode in vlage v objekt opišejo v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Pri izdelavi projektne dokumentacije se v skladu s Karto potresne nevarnosti Agencije RS za okolje upošteva projektni pospešek tal 0,150 g (povratna doba 475 let).
Glede na to, da se obravnavana lokacija nahaja v neposredni bižini vodotoka, se pri načrtovanju posegov v prostor v projektni dokumentaciji opredeli ali obstaja možnost razlitja nevarnih snovi. V projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja se predvidi ravnanje z nevarnimi snovmi ter se predvidijo ustrezni varovalni ukrepi. V primeru kmetijske rabe zemljišča ni dovoljena uporaba za okolje nevarnih snovi (škropila, gnojila ipd.).
Obvezni sestavni del projektne dokumentacije za požarno manj zahtevne in požarno zahtevne objekte je zasnova oziroma študija požarne varnosti, kjer se predvidijo ukrepi zaradi požarne ogroženosti okolja, opredelijo se dopustna požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov v objektih na predvidenem področju, ki je namenjeno poslovni in storitveni dejavnosti ter možnosti širjenja požara na morebitna sosednja poselitvena območja ter požarna tveganja zaradi požarne ogroženosti naravnega okolja.
Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti se določajo v skladu s predpisi o zasnovi in študiji požarne varnosti.
V skladu s predpisi glede požarne varnosti v stavbah se za zagotovitev neoviranih in varnih dovozov, dostopov ter delovnih površin za intervencijska vozila uporablja dostopna javna pot ob vzhodni strani obravnavane lokacije. Zaradi možnosti neoviranega dostopa do lokacije je prepovedano zaustavljanje in parkiranje na dostopni poti.
Glede na določila predpisov o požarni varnosti v stavbah se določijo potrebni odmiki od meje parcel in med objekti ter potrebnih protipožarnih ločitev z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte.
V skladu s predpisi o požarni varnosti v stavbah in z zahtevami glede tehničnih normativov za hidrantno omrežje za gašenje požarov se voda za gašenje zagotavlja preko javnega hidrantnega omrežja na južni strani območja.
Za vsak objekt je treba zagotoviti zbirno mesto in odjemno mesto za odpadke. Zbirno mesto je urejen prostor v ali ob objektu, kamor se postavijo zabojniki za mešane komunalne odpadke. Na odjemnem mestu izvajalec javne službe odpadke prevzame. Odjemno mesto je lahko tudi zbirno mesto, če je zagotovljen nemoten dovoz vozilom za odvoz odpadkov. Predvideni način odvoza odpadkov mora ustrezati tehnologiji zbiranja in odvažanja odpadkov, ki jo uporablja izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.
Zbirno mesto mora ustrezati naslednjim splošnim zahtevam:
– funkcionalnim, estetskim, higiensko-tehničnim in požarno varstvenim pogojem
– ne sme ovirati ali ogrožati prometa na javnih prometnih površinah
– vzdolžni nagib dostopne poti od zbirnega do odjemnega mesta je lahko največ 15% v strmini oziroma največ 4% v klančini
– med zbirnim in odjemnim mestom ne sme biti stopnice ali robnikov, ti morajo biti poglobljeni
– širina dostopa do zbirnega mesta mora biti za 0,5 m večja, kot je širina najširšega nameščenega zabojnika
– kadar so med zbirnim in odjemnim mestom vrata, naj bodo ta široka vsaj 0,3 m več, kot je širok najširši nameščeni zabojnik. Ista širina velja tudi za poglobljen robnik
– tla zbirnega mesta morajo biti primerno utrjena zaradi prevoza zabojnikov, odporna proti udarcem in obrabi
– zbirno mesto urediti tako, da se prepreči zdrs zabojnika.
Če je zbirno mesto v objektu, mora biti urejeno na naslednji način:
– prostor mora imeti električno razsvetljavo
– prostor naj bo ustrezno prezračevan
– tla v prostoru naj bodo ustrezno utrjena (betonirana, tlakovana …) in nagnjena proti kanalizacijskemu jašku z rešetko in priključkom na javno kanalizacijsko omrežje
– v prostoru ne smejo biti priključki za plin, plinski števci ipd.
V stanovanjskem naselju je treba predvideti utrjen prostor za postavitev zbiralnika ločenih frakcij komunalnih odpadkov dimenzij min. 5 x 2 m. Zagotoviti je treba transportno pot za vozilo za odvoz odpadkov do zbirnega oziroma odjemnega mesta ter do zbiralnice ločenih frakcij. Minimalna širina transportne poti naj bo 3 m.
Higienske in zdravstvene zahteve
Iz objektov ne smejo uhajati strupeni plini, objekti ne smejo povzročati emisij nevarnega sevanja, objekti ne smejo povzročati onesnaženja ali zastrupitve voda in tal. Odvajanje odpadnih voda mora biti urejeno preko individualnih čistilnih naprav ali skupne čistilne naprave.
Seizmološke, hidrološke in druge geotehnične značilnosti
Za vsak poseg v prostor je treba pridobiti geološko mnenje.
Pogoji za varstvo pred hrupom
Upoštevati je treba uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju.
Pogoji za neoviran dostop do objektov funkcionalno oviranim osebam
Pri posegih v prostor je treba zagotoviti neoviran dostop do objektov funkcionalno oviranim osebam, skladno z zakonodajo.
Pogoji za varčevanje z energijo
V čim večji meri je treba izkoriščati možnost pasivnega ogrevanja, pretežno uporabljati obnovljive vire energije, pri posegih v prostor upoštevati pogoje za varčevanje z energijo skladno z zakonodajo.
Ogrevanje
Objekti se bodo ogrevali na UNP ali alternativni vir (toplotna črpalka, bio masa). Za ogrevanje vode je možno na strešine namestiti sončne kolektorje.
Parcelacija zemljišč je razvidna iz karte »Načrt parcelacije – tehnični elementi za zakoličenje novih gradbenih parcel in objektov«.
Dovoljeno je združevanje parcel. Dovoljene so tolerance pri oblikovanju parcel do 5% površine posamezne parcele.
Javno dobro
Zemljišče, ki predstavlja javno dobro, je površina, na kateri so ceste, pločniki in peš poti.
Podatki za zakoličbo parcel
Površine in podatki za zakoličbo parcel so prikazani v karti »Načrt parcelacije – tehnični elementi za zakoličenje novih gradbenih parcel in objektov«.
Mejne točke parcel in objektov so opredeljene po Gauss-Kruegerjevem koordinatnem sistemu in so priloga tega odloka.
VIII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE TER DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN
(etapnost izvedbe prostorske ureditve)
Območje OPPN je možno izgraditi fazno na dva načina:
– prvo etapo izvedbe OPPN predstavlja gradnja javne gospodarske infrastrukture, naslednjo pa posamezni objekti po fazah; ali
– oblikovanje smiselnih sklopov, kjer se javna gospodarska infrastruktura in objekti gradijo vzporedno v posameznih fazah.
Možno je več variant fazne gradnje, zato posamezne faze v OPPN niso natančno opredeljene.
OPPN v tekstu in grafiki prikazuje okvirne tlorisne in višinske gabarite, ki upoštevajo odmike od prometnic in med objekti.
Kot tolerance so dovoljene:
– spremembe dimenzij tlorisnih in višinskih gabaritov objektov v skladu s prikazano možno širitvijo v grafičnih prilogah oziroma do 1,0 m (maksimalni tlorisni gabarit), gabariti objektov so lahko manjši od osnovne velikosti,
– preureditev internih parkirnih površin skladno s potrebami investitorjev in ob upoštevanju ostalih pogojev OPPN z zunanjih parkirnih mest v pokrita parkirna mesta ali v garaže ni dovoljeno, dovoljeno je nadkriti po dve parkirni mesti z nadstrešnico pod pogoji, ki so navedeni v 13. členu tega odloka,
– na podlagi ustrezne projektne dokumentacije so dopustne tolerance pri prometnem, komunalnem in energetskem urejanju (tudi na omrežju internih cest v območju OPPN), če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri, bolj ekonomična investicijska vlaganja in če te spremembe oziroma prestavitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN, oziroma če so za izvedbo toleranc pridobljena soglasja vseh pristojnih soglasodajalcev,
– če se v času gradnje ugotovijo neskladja v predloženi komunalni karti zaradi nepravilnih katastrov organov in organizacij, ki le-te izdajajo, so možne spremembe pri izvedbi le-teh,
– OPPN se lahko izvaja v več fazah, ki so med seboj časovno neomejene. Posamezna faza se mora izvesti z vsemi elementi zunanje ureditve,
– dovoljena je fazna gradnja komunalne in energetske infrastrukture in objektov.
Spremembe, dovoljene s tolerancami, ne smejo ovirati realizacije OPPN in morajo biti v skladu s predpisi, zakoni, navodili in pravilniki, ki se nanašajo na posege v prostor in na varovanje okolja. Tolerance se lahko izvajajo le na podlagi predhodne prostorske preveritve.
Odstopanja pri izvedbi komunalnih in energetskih vodov
Odstopanja pri trasah komunalnih in energetskih vodov ter naprav so dovoljena s soglasjem upravljavcev. Dopustne so spremembe tras posameznih komunalnih in energetskih vodov zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora. V skladu s pogoji upravljavcev so dopustne tudi izvedbe komunalnih vodov, ki jih v fazi priprave OPPN ni bilo mogoče predvideti.
Vsi vodi komunalne in energetske infrastrukture naj se izvedejo v cestnem telesu ali pločniku.
Pri načrtovanju in opredelitvi posameznih dejavnosti je treba upoštevati določila vseh veljavnih predpisov s področja varstva voda.
Pri urejanju območja se morajo uporabljati transportna sredstva, ki so brezhibna, stroji in naprave, ki so tehnično brezhibni.
Pri urejanju prostora je dovoljena uporaba samo tistih materialov, za katere obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje.
Vozne in parkirne površine na gradbenih parcelah naj bodo izvedene z vodotesno utrditvijo, ograjene z betonskimi robniki in nagnjenimi proti iztokom, ki naj bodo opremljeni s peskolovi in lovilci olj.
Nevarnih tekočin ni dovoljeno hraniti nad neutrjenimi površinami. Nevarne tekočine v objektih in nad utrjenimi površinami je treba hraniti nad lovilnimi posodami oziroma nad lovilniki razlitih tekočin.
Morebitni nadzemni rezervoarji morajo biti izdelani, postavljeni in opremljeni tako, da je vedno in brez posebnih priprav mogoča kontrola tesnosti.
Padavinske odpadne vode naj se prednostno odvajajo na ponikovanje. Padavinske odpadne vode, ki odtekajo z utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin, je treba speljati v ponikanje ali naravni odvodnik preko lovilca olj, ki ga je treba redno vzdrževati in po potrebi čistiti.
Znotraj OPPN naj se poleg zatravitev na parcelah predvidi zasaditev drevesnih in grmovnih vrst.
Krajinska ureditev območja OPPN mora upoštevati krajinske značilnosti prostora, v katerega je ureditveno območje umeščeno.
(drugi pogoji in zahteve za izvajanje OPPN)
Pred pripravo projektne dokumentacije je treba naročiti geotehnično poročilo o sestavi tal in pogojih gradnje ter temeljenja objektov, v kolikor le to zahteva izdelovalec načrta gradbenih konstrukcij.
Gradnjo je treba načrtovati tako, da območje gradbišča in njegove ureditve ne bo posegalo na zemljišča zunaj ureditvenega območja OPPN. Kadar se bo v času gradnje poseglo na sosednja zemljišča, si mora investitor pridobiti soglasje lastnikov teh zemljišč.
Investitorji sodelujejo pri izvedbi tiste javne gospodarske infrastrukture, ki je potrebna za realizacijo objektov v ureditvenem območju OPPN.
IX. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OPPN
(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN)
Odlok OPPN velja do preklica oziroma do takrat, ko ga nadomesti neki drugi izvedbeni akt, oziroma do izvedbe.
Po prenehanju veljavnosti OPPN so na zgrajenih objektih dovoljena investicijsko – vzdrževalna dela, rekonstrukcije, rušitve objektov ter novogradnje na mestu porušenih objektov.
OPPN je stalno na vpogled pri pristojnih službah Občine Braslovče in na Upravni enoti Žalec, Oddelek za okolje in prostor.
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
Odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 35050-1/2016
Braslovče, dne 22. maja 2018
Branimir Strojanšek l.r.
