Na podlagi 44. člena Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti (Uradni list RS, št. 61/17) in za izvajanje 14. člena Gradbenega zakona (Uradni list RS, št. 61/17) je Skupščina Inženirske zbornice Slovenije na svoji 42. seji dne 24. maja 2018 sprejela naslednji
D I S C I P L I N S K I P R A V I L N I K
Inženirske zbornice Slovenije
S tem pravilnikom se opredeljujejo dejanja, ki predstavljajo disciplinske kršitve članic in članov Inženirske zbornice Slovenije (v nadaljevanju: člani zbornice), začasnih članov zbornice, prostovoljnih članov zbornice, vodij del ter kandidatk in kandidatov za pooblaščenega inženirja (v nadaljevanju: kandidati), disciplinsko odgovornost, delovanje disciplinskih organov zbornice, disciplinski postopek in sankcije za disciplinske kršitve.
Disciplinski organi so pri svojem delu neodvisni, samostojni in odločajo v skladu z veljavno zakonodajo, tem pravilnikom, kodeksom ter ob upoštevanju drugih splošnih aktov zbornice in ostalih predpisov ter standardov.
(1) Disciplinski organi pri svojem delu smiselno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku, če ni s tem pravilnikom drugače določeno.
(2) Glede načela materialne resnice, vročanja ter dokončnosti in pravnomočnosti sklepov disciplinskih organov se smiselno uporabljajo določbe Zakona o splošnem upravnem postopku.
(1) Član zbornice, začasni in prostovoljni član zbornice, vodja del ali kandidat ne more biti disciplinsko sankcioniran za ravnanje, če to ravnanje ni bilo že prej določeno kot disciplinska kršitev in če ni bila zanj določena tudi disciplinska sankcija.
(2) Član zbornice, začasni in prostovoljni član zbornice, vodja del ali kandidat, zoper katerega se vodi predhodni postopek ali disciplinski postopek v skladu s tem pravilnikom (v nadaljevanju: domnevni kršitelj), velja za nedolžnega, dokler njegova krivda ni ugotovljena s pravnomočnim sklepom.
Disciplinski postopek se vodi v slovenskem jeziku. V tem jeziku se vlagajo vloge, pišejo odločbe, zapisniki in druga pisanja ter opravljajo vsa dejanja v postopku.
(1) Domnevni kršitelj ima pravico, da se brani sam ali s pomočjo pooblaščenca, ki si ga izbere sam. Pooblaščenec je lahko drug član zbornice, odvetnik ali odvetniški kandidat.
(2) Domnevnemu kršitelju se mora omogočiti, da se izjavi o vseh dejstvih in dokazih, ki ga obremenjujejo, in da navede vsa dejstva in dokaze, ki so mu v korist. Disciplinski organi so dolžni enako preizkusiti dejstva in dokaze, ki domnevnega kršitelja obremenjujejo, kot dejstva in dokaze, ki so mu v korist.
(3) V disciplinskem postopku imata domnevni kršitelj in disciplinski tožilec položaj enakopravnih strank.
Zoper domnevnega kršitelja se ne sme voditi predhodni postopek ali disciplinski postopek v skladu s tem pravilnikom ter ne sme biti spoznan za krivega zaradi disciplinske kršitve, zaradi katere je bil s pravnomočno odločbo oproščen ali že spoznan za krivega ali je bila zahteva za uvedbo disciplinskega postopka zoper njega zavržena.
(1) Določbe tega pravilnika veljajo za vse člane zbornice, začasne ali prostovoljne člane zbornice, vodje del ali kandidate, ne glede na to, ali je bila disciplinska kršitev storjena na ozemlju Republike Slovenije ali v drugi državi.
(2) Če je bil član zbornice, začasni ali prostovoljni član zbornice, vodja del ali kandidat v drugi državi za isto dejanje že v postopku, ki je primerljiv disciplinskemu postopku v skladu s tem pravilnikom, se uporabi določba prejšnjega člena.
II. DISCIPLINSKA ODGOVORNOST
Član zbornice, začasni ali prostovoljni član zbornice, vodja del ali kandidat je odgovoren za kršitev, če je podana njegova krivda v obliki naklepa ali malomarnosti.
Član zbornice, začasni ali prostovoljni član zbornice, vodja del ali kandidat naklepno krši svoje dolžnosti, če se zaveda, da bo zaradi njegovega dejanja ali opustitve nastala prepovedana posledica ter tudi hoče, da ta posledica nastane oziroma kadar se zaveda, da zaradi njegovega dejanja ali opustitve lahko nastane prepovedana posledica, pa dopusti njen nastanek.
(1) Član zbornice, začasni ali prostovoljni član zbornice, vodja del ali kandidat krši svoje dolžnosti iz malomarnosti, če se ne zaveda, da zaradi njegovega dejanja ali opustitve prepovedana posledica lahko nastopi, pa bi se glede na svoje osebne lastnosti, okoliščine, v katerih je bilo dejanje storjeno, in glede na svojo usposobljenost za opravljanje določenega dela moral zavedati, da prepovedana škodljiva posledica lahko nastopi.
(2) Član zbornice, začasni ali prostovoljni član zbornice, vodja del ali kandidat krši svoje dolžnosti iz malomarnosti tudi če se je zavedal, da zaradi njegove storitve ali opustitve lahko nastane prepovedana posledica, pa je lahkomiselno mislil, da jo bo lahko preprečil ali da ne bo nastala.
(1) Kršitev obveznosti nastane s storitvijo, opustitvijo oziroma dopustitvijo.
(2) Kršitev obveznosti z opustitvijo nastane, če član zbornice, začasni ali prostovoljni član zbornice, vodja del ali kandidat ne opravi dejanja, ki ga je dolžan storiti.
(3) Kršitev obveznosti z dopustitvijo nastane, če član zbornice, začasni ali prostovoljni član zbornice, vodja del ali kandidat ne stori ničesar, pa čeprav opazi oziroma bi moral opaziti, da nekdo stori neko dejanje ali opustitev, ki je s tem pravilnikom določeno kot disciplinska kršitev.
Kazenska odgovornost ali odgovornost za prekršek za isto dejanje ali opustitev člana zbornice, začasnega ali prostovoljnega člana zbornice, vodje del ali kandidata, ne izključuje odgovornosti za disciplinsko kršitev po tem pravilniku.
III. DISCIPLINSKE KRŠITVE
Član zbornice, začasni ali prostovoljni član zbornice, vodja del ali kandidat stori disciplinsko kršitev zoper inženirsko stroko, če:
– krši predpise, tehnične in druge standarde stroke, kodeks, pravila stroke ali akte zbornice,
– svoje poklicne naloge ne opravlja neodvisno v skladu s pravili stroke,
– izdela projektno dokumentacijo, vodi gradnjo ali opravlja storitve nadzora v nasprotju s predpisi ali pravili stroke ter pri tem ne upošteva bistvenih in drugih zahtev,
– potrdi dokazila v projektni dokumentaciji ali dokazilu o zanesljivosti objekta ali v gradbenem dnevniku v nasprotju s predpisi in pravili stroke,
– pri izdelavi projektne dokumentacije ne upošteva standardiziranih popisov del, materialov in opreme, kot je to določeno s predpisi ali pravili stroke, ali neracionalno izdela projektno dokumentacijo,
– v projektni dokumentaciji ne določi ustrezne lastnosti za gradbeni proizvod po predpisih o gradbenih proizvodih in ne načrtuje pravilnega mesta vgradnje,
– po naročilu izdela in potrdi revizijsko ali recenzijsko poročilo v nasprotju s pravili stroke,
– kot vodja nadzora med gradnjo ne zabeleži ugotovljenih nepravilnosti v gradbenem dnevniku, ali ne zabeleži dopustna manjša odstopanja od gradbenega dovoljenja v gradbeni dnevnik oziroma za ta odstopanja niso izdelani novi deli projekta za izvedbo, s katerimi je dokazano izpolnjevanje bistvenih zahtev,
– kot vodja nadzora med gradnjo, tudi ko izvaja nadzor v javnem interesu, ne ugotavlja morebitnih zakonsko določenih nepravilnosti, ali ne ustavi gradnje, ki ni skladna z gradbenim dovoljenjem,
– potrdi začasno ali končno gradbeno situacijo z neresnično navedbo količine, kvalitete ali obsega dejansko opravljenih del ali storitve,
– kot udeleženec pri prostorskem načrtovanju izdela rešitev v nasprotju s predpisi in pravili stroke,
– kot imenovani strokovnjak pri delu komisije za tehnični pregled sprejema ali opušča odločitve in podpisuje zapisnik v nasprotju s predpisi ali pravili stroke,
– kot izvedenec izdela dokumentacijo ali poda izvedeniško mnenje ali poročilo v nasprotju s predpisi in pravili stroke, tudi če je takšna dokumentacija, mnenje ali poročilo izdelana v sodnem ali upravnem postopku, pa se pri tem ne sklicuje na položaj sodnega izvedenca,
– potrdi projektno dokumentacijo, dokumentacijo v postopku izdelave geodetskega elaborata, prostorsko dokumentacijo, dokazilo o zanesljivosti objekta ali gradbeni dnevnik, pri tem pa sam ni neposredno izdelal navedene dokumentacije ali sam ni aktivno sodeloval pri izdelavi dokumentacije ter jo tudi strokovno pregledal in potrdil ali sam ni izvrševal nadzora ali sam aktivno sodeloval pri nadzoru, ali sam ni vodil gradnje ali pri vodenju gradnje aktivno sodeloval,
– pri izdelavi elaborata geodetske storitve vodi postopek v nasprotju z zakonom,
– opravlja poklicne naloge ali vodi dela na nedovoljenem objektu,
– ponaredi javno listino z namenom, da bi se taka listina uporabila kot prava listina.
Vodja del stori disciplinsko kršitev zoper stroko, če:
– vodi gradnjo v nasprotju s PZI,
– ne določi pravilnega načina vgradnje gradbenih proizvodov,
– pravočasno ne obvešča pooblaščenega nadzornika pred vsako pomembno fazo izvajanja gradnje.
Član zbornice, začasni ali prostovoljni član zbornice, vodja del ali kandidat stori disciplinsko kršitev zoper drugega udeleženca, če:
– svoje poklicne naloge ne opravlja dejansko in ni osebno prisoten pri izvajanju poklicnih nalog,
– v izdelavo sprejme ali izvaja poklicno nalogo ali storitev v okviru poklicne naloge, čeprav ni pooblaščen za tovrstno izvajanje poklicne naloge ali ne preveri, če je pooblaščen za izvajanje tovrstne poklicne naloge,
– naročnika ne opozori na vse okoliščine v zvezi z izdelavo poklicne naloge, na katere bi kot strokovnjak moral opozoriti,
– se ne izogiba konfliktu interesov,
– naročnika zavaja ali zlorabi njegovo zaupanje,
– ne varuje zaupnosti informacij naročnika.
Član zbornice, začasni ali prostovoljni član zbornice, vodja del ali kandidat stori disciplinsko kršitev zoper stanovskega kolega, če:
– krši avtorske pravice ali pravice industrijske lastnine drugega člana zbornice ali tretjih oseb,
– stori dejanje nelojalne konkurence ali če je s pravnomočno sodbo ugotovljena storitev dejanja nelojalne konkurence,
– vstopi na mesto drugega pooblaščenega inženirja ali vodje del, ne da bi se predhodno prepričal pri prejšnjem pooblaščenem inženirju ali vodji del, ali je pogodba med udeleženci razveljavljena ali preklicana,
– izroči osebni žig drugi osebi v uporabo,
– v okviru opravljanja dejavnosti uporablja strokovne, znanstvene naslove ali drugačne nazive ali naslove, do katerih ni upravičen, in s tem zavaja ali bi lahko zavajal tretje osebe.
Član zbornice, začasni ali prostovoljni član zbornice, vodja del ali kandidat stori disciplinsko kršitev zoper zbornico, če:
– komisiji zbornice pristojni za strokovni nadzor ne dovoli strokovnega nadzora nad svojim delom v skladu z zakonom,
– ne omogoči ali ne dovoli pristojnim organom zbornice, da ugotovijo, ali in kako spoštuje načela kodeksa oziroma neupravičeno ne posreduje zahtevanih podatkov,
– ne izvrši pravnomočno določene disciplinske sankcije in ne plača denarne kazni ali stroškov disciplinskega postopka, ki so bili izrečeni s pravnomočnim disciplinskim sklepom,
– ne plačuje oziroma neredno plačuje članarino ali druge prispevke zbornici,
– svoje poklicne naloge ne opravlja stalno in trajno,
– kot funkcionar v organih zbornice ali član delovnega telesa daje neresnična ali pristranska mnenja, analize in izjave,
– kot funkcionar v organih zbornice sprejema sklepe ali opušča sprejemanje sklepov, ki bi jih po predpisih moral sprejeti, pri tem pa predhodno ne prouči ustrezne dokumentacije, ki se tiče tega sklepa,
– kot funkcionar v organih zbornice ne varuje zaupnosti informacij zbornice ali organa, v katerem opravlja funkcijo,
– ob predlogu za vpis v evidenco članov zbornice ali imenik pooblaščenih inženirjev ali za opravljanje strokovnega izpita, uporabi prevaro ali ponarejene listine oziroma dokazila,
– v času izbrisa iz imenika zbornice ali medtem, ko mu poklicni naziv miruje, nastopa kot pooblaščeni inženir ali vodja del ali uporablja žig in identifikacijsko številko,
– s svojimi dejanji, opustitvami ali obnašanjem v poslovnem in javnem življenju krni ugled stroke ali podaja neresnične podatke ali se neprimerno ali žaljivo obnaša.
Član zbornice, začasni ali prostovoljni član zbornice, vodja del ali kandidat stori disciplinsko kršitev zoper dolžnost stalnega poklicnega usposabljanja ali pridobivanja praktičnih izkušenj, če:
– se na podlagi letnega programa poklicnega usposabljanja ne usposablja na strokovnem področju in pri tem ne dosega ustreznega števila letnih točk, kot jih določajo interni akti zbornice,
– kot kandidat ne upošteva navodil imenovanega mentorja,
– kot kandidat samostojno opravlja dejavnost poklicnih nalog pooblaščenega inženirja.
IV. DISCIPLINSKE SANKCIJE
Za storjene disciplinske kršitve se sme krivim članom zbornice z aktivnim poklicnim nazivom izreči naslednje disciplinske sankcije:
– pisni opomin,
– obveznost dodatnega poklicnega usposabljanja,
– odvzem pravice do mentorstva,
– odvzem aktivne in pasivne volilne pravice za zbornične volitve,
– denarna kazen,
– izbris iz imenika pooblaščenih članov zbornice.
Za storjene disciplinske kršitve se sme krivim članom zbornice s poklicnim nazivom v mirovanju, začasnim ali prostovoljnim članom zbornice izreči naslednje disciplinske sankcije:
– pisni opomin,
– obveznost dodatnega poklicnega usposabljanja,
– odvzem aktivne in pasivne volilne pravice za zbornične volitve,
– denarna kazen.
Za storjene disciplinske kršitve se sme krivim vodjem del izreči naslednje disciplinske sankcije:
– pisni opomin,
– obveznost dodatnega poklicnega usposabljanja,
– denarna kazen,
– izbris iz imenika vodij del.
Za storjene disciplinske kršitve se sme krivim kandidatom izreči naslednje disciplinske sankcije:
– pisni opomin,
– obveznost dodatnega poklicnega usposabljanja,
– odvzem pravice do opravljanja praktičnih izkušenj,
– denarna kazen.
(1) Poleg pisnega opomina, denarne kazni ali izbrisa iz imenika pooblaščenih članov zbornice sme disciplinsko sodišče članom zbornice z aktivnim poklicnim nazivom hkrati izreči še disciplinske sankcije obveznega dodatnega poklicnega usposabljanja, odvzem pravice do mentorstva in odvzem aktivne in pasivne volilne pravice za zbornične volitve.
(2) Poleg pisnega opomina ali denarne kazni sme disciplinsko sodišče članom zbornice s poklicnim nazivom v mirovanju, začasnim ali prostovoljnim članom zbornice hkrati izreči še disciplinske sankcije obveznega dodatnega poklicnega usposabljanja in odvzem aktivne in pasivne volilne pravice za zbornične volitve.
(3) Poleg pisnega opomina, denarne kazni ali izbrisa iz imenika vodij del sme disciplinsko sodišče vodjem del hkrati izreči še disciplinsko sankcijo obveznega dodatnega poklicnega usposabljanja.
(4) Poleg pisnega opomina ali denarne kazni sme disciplinsko sodišče kandidatom hkrati izreči še disciplinsko sankcijo obveznega dodatnega poklicnega usposabljanja in odvzem pravice do opravljanja praktičnih izkušenj.
(1) Denarna kazen se izreče ob upoštevanju vseh okoliščin primera v razponu od 1.000,00 do 10.000,00 eurov.
(2) Sredstva od denarnih kazni se lahko uporabijo le za naloge, ki jih zbornica izvaja po zakonu in statutu.
Disciplinska sankcija obveznost dodatnega poklicnega usposabljanja, odvzema pravice do mentorstva, odvzema pravice do opravljanja praktičnih izkušenj, odvzema aktivne in pasivne volilne pravice za zbornične volitve in izbrisa iz imenika pooblaščenih članov zbornice se sme izreči v razponu od šest mesecev do največ pet let.
(1) Pri izreku disciplinske sankcije disciplinsko sodišče odmeri sankcijo v mejah, ki so predpisane s tem pravilnikom ter glede na težo storjenega dejanja in krivdo.
(2) Pri tem disciplinsko sodišče upošteva vse okoliščine, ki vplivajo na to, ali naj bo sankcija manjša ali večja (olajševalne in oteževalne okoliščine), zlasti pa:
– stopnjo kršiteljeve krivde,
– nagibe, iz katerih je dejanje storil,
– stopnjo ogrožanja ali kršitve zavarovane vrednote,
– okoliščine, v katerih je bilo dejanje storjeno,
– prejšnje delovanje kršitelja, predvsem ali je bila kršitelju že kdaj prej izrečena disciplinska sankcija,
– njegove osebne in premoženjske razmere,
– njegovo obnašanje po storjenem dejanju, zlasti njegov odnos do posledic kršitve,
– druge okoliščine, ki se nanašajo na kršiteljevo osebnost ter pričakovani učinek sankcije v prihodnosti.
(1) Izvršitev disciplinske sankcije izbrisa iz imenika pooblaščenih članov zbornice ali izbrisa iz imenika vodij del se lahko pogojno odloži za dobo, ki ne sme biti krajša od enega leta in ne daljša od treh let (preizkusna doba), če se v disciplinskem postopku ugotovi, da so za tako odložitev sankcije podani utemeljeni razlogi.
(2) Pogojno odložena izvršitev disciplinske sankcije se prekliče, če kršitelj v preizkusni dobi stori disciplinsko kršitev.
(1) Pisni opomin se izvrši tako, da se pravnomočni sklep disciplinskega sodišča posreduje službi zbornice za javna pooblastila.
(2) Denarna kazen se izvrši tako, da se pravnomočni sklep disciplinskega sodišča posreduje službi zbornice za javna pooblastila in finančno računovodski službi zbornice, slednja pa pozove kršitelja k plačilu denarne kazni v skladu s pravnomočnim sklepom. V primeru neplačila se denarna kazen izterja v skladu z zakonom, ki ureja izvršbo.
(3) Obveznost dodatnega poklicnega usposabljanja se izvrši tako, da se pravnomočni sklep disciplinskega sodišča posreduje službi zbornice za javna pooblastila, ta pa pozove kršitelja k izvedbi dodatnega poklicnega usposabljanja v skladu s pravnomočnim sklepom.
(4) Disciplinske sankcije odvzema pravice do mentorstva, odvzema pravice do opravljanja praktičnih izkušenj, odvzema aktivne in pasivne volilne pravice za zbornične volitve in izbrisa iz imenika pooblaščenih članov zbornice se izvršijo tako, da se pravnomočni sklep disciplinskega sodišča posreduje službi zbornice za javna pooblastila, ki izvede ustrezen vpis ali izbris v skladu s pravnomočnim sklepom.
(5) Služba zbornice za javna pooblastila podatke iz zakona, ki ureja arhitekturno in inženirsko dejavnost, vnese v imenik svojih članov in poskrbi za objavo v internem glasilu zbornice ali na spletni strani zbornice.
(1) Pregon disciplinske kršitve ni več dovoljen, če je od storjene disciplinske kršitve preteklo več kot pet let.
(2) Če je disciplinska kršitev obenem tudi kaznivo dejanje, zastara pregon v enakem roku, kot ga določa zakon za zastaranje pregona za kaznivo dejanje.
(3) Izvršitev disciplinske sankcije ni mogoča, če je minilo več kot dve leti od dneva pravnomočnosti sklepa, s katerim je bila sankcija izrečena.
(4) Glede izterjave denarne kazni in stroškov postopka se upošteva splošni zastaralni rok petih let in druge določbe Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/01, 32/04, 28/06, 40/07, 64/16, 20/18) o zastaranju.
(1) Zastaranje pregona disciplinske kršitve pretrga vsako opravilo v postopku pred disciplinskim sodiščem.
(2) Zastaranje izvršitve disciplinske sankcije se pretrga z dejanji namenjenimi za izvršitev disciplinske sankcije.
(3) S pretrganjem zastaranja začne zastaralni rok teči znova.
(4) Pregon disciplinske kršitve in izvršitev disciplinske sankcije zastarata v vsakem primeru, ko preteče dvakrat toliko časa, kolikor je določeno za zastaranje pregona disciplinske kršitve ali za zastaranje izvršitve disciplinske sankcije.
(1) Disciplinska organa sta:
– disciplinski tožilec pri Inženirski zbornici Slovenije,
– disciplinsko sodišče pri Inženirski zbornici Slovenije.
(2) Sedež disciplinskih organov je na sedežu zbornice.
Disciplinski tožilec in njegovi namestniki, predsednik in člani disciplinskega sodišča ne odgovarjajo za mnenje ali glas, ki so ga dali kot člani disciplinskih organov v disciplinskem postopku.
(1) Disciplinski tožilec, njegov namestnik, predsednik ali član disciplinskega sodišča ne more sodelovati v disciplinskem postopku, če:
– je sam domnevni kršitelj, oškodovanec ali prijavitelj v zadevi, ki se obravnava,
– je ali je bil z domnevnim kršiteljem ali drugimi udeleženci v disciplinskem postopku v zakonski zvezi, zunajzakonski skupnosti, sklenjeni ali nesklenjeni partnerski zvezi ali v krvnem sorodstvu v ravni vrsti do kateregakoli kolena, v stranski vrsti do četrtega kolena ali v svaštvu do drugega kolena, posvojitelj ali posvojenec,
– je zoper njega podana prijava zaradi suma disciplinske kršitve oziroma vložena zahteva za uvedbo disciplinskega postopka,
– v zadevi, ki se obravnava, sodeluje kot priča ali izvedenec,
– je z domnevnim kršiteljem zaposlen v isti organizaciji ali je z njim v podobnem pogodbenem razmerju,
– so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti.
(2) Predsednik ali član disciplinskega sodišča ne more sodelovati v disciplinskem postopku, tudi če je v istem disciplinskem postopku pred tem sodeloval kot disciplinski tožilec ali njegov namestnik.
(1) Takoj ko disciplinski tožilec, njegov namestnik, predsednik ali član disciplinskega sodišča izve za kakšen razlog za svojo izločitev, mora prenehati z delom v posamezni zadevi, ki se obravnava, razen opravljati tista dejanja, ki bi jih bilo nevarno odlašati, in to sporočiti osebi, ki odloča o njegovi izločitvi.
(2) Izločitev lahko zahteva tudi domnevni kršitelj, vendar najkasneje v roku osem dni po tem, ko izve za imena oseb, ki sodelujejo v disciplinskem postopku. Zahteva domnevnega kršitelja za izločitev mora biti poimensko določena, obrazložena in podana pisno osebi, ki odloča o izločitvi.
(1) O zahtevi za izločitev disciplinskega tožilca in predsednika disciplinskega sodišča odloči predsednik zbornice s sklepom.
(2) O zahtevi za izločitev namestnika disciplinskega tožilca odloči disciplinski tožilec s sklepom.
(3) O zahtevi za izločitev člana disciplinskega sodišča odloči predsednik disciplinskega sodišča s sklepom.
(4) S sklepom o izločitvi se določi tudi drugo osebo, ki bo nadomestila izločeno osebo.
(5) Zoper sklep o izločitvi ni posebne pritožbe.
VII. DISCIPLINSKI TOŽILEC
(1) Glavna pravica in glavna dolžnost disciplinskega tožilca je vodenje predhodnega disciplinskega postopka ter vložitev in zastopanje zahteve za uvedbo disciplinskega postopka pred disciplinskim sodiščem.
(2) Disciplinski tožilec je pristojen, da na lastno pobudo, na podlagi prijave ali na podlagi ugotovitvenega zapisnika strokovnega nadzora:
– ukrene vse potrebno v zvezi z odkrivanjem kršitev in kršiteljev ter za usmerjanje predhodnega disciplinskega postopka,
– uvede predhodni disciplinski postopek,
– vloži in zastopa zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka pred disciplinskim sodiščem,
– opravlja tudi druga dejanja, ki so določena v tem pravilniku.
(1) Disciplinski tožilec lahko za vodenje posamezne disciplinske zadeve in opravljanje vseh dejanj v okviru tega postopka imenuje svojega namestnika.
(2) V primeru, če disciplinski tožilec za vodenje posamezne disciplinske zadeve imenuje svojega namestnika, je ta praviloma član tiste matične sekcije, katere član je tudi domnevni kršitelj ali ima pooblastilo istega področja ali stroke kot vodja del.
(3) Disciplinski tožilec lahko kadarkoli tekom disciplinskega postopka odvzame pooblastilo namestniku in sam nadaljuje disciplinski postopek ali imenuje drugega namestnika disciplinskega tožilca.
(1) Disciplinskemu tožilcu in njegovim namestnikom pri opravljanju njegovega dela po potrebi pomaga pravni strokovnjak ali oseba z izobrazbo pravne stroke, ki v funkciji strokovnega sodelavca disciplinskega tožilca ali njegovega namestnika slednjemu svetuje glede poteka disciplinskega postopka in pravilne uporabe določb tega pravilnika ter ostalih predpisov.
(2) Strokovni sodelavec disciplinskega tožilca ali namestnika lahko sodeluje na informativnih razgovorih in obravnavah disciplinskega sodišča ter po potrebi piše zapisnik.
VIII. DISCIPLINSKO SODIŠČE
Disciplinsko sodišče je neodvisni in samostojni organ zbornice, ki obravnava in odloča o disciplinski odgovornosti svojih članov, kandidatov za pooblaščene inženirje in vodij del v zadevah disciplinskih kršitev določenih v tem pravilniku.
Disciplinsko sodišče odloča na obravnavah, ki niso javne. Na obravnavah so prisotne le vabljene osebe.
(1) Senat disciplinskega sodišča odloča v sestavi treh članov.
(2) Vsaj en član senata je vedno član matične sekcije, katere član je tudi domnevni kršitelj, ali ima pooblastilo istega področja ali stroke kot vodja del.
(3) En član senata disciplinskega sodišča je vedno oseba z izobrazbo pravne stroke, ki pazi na zakonito vodenje postopka in pravilno uporabo postopkovnih in materialnopravnih predpisov.
(1) Vloge se podajajo pisno. Vloge morajo biti razumljive in morajo obsegati vse potrebno, da jih je mogoče obravnavati. Vložnik mora vlogo podpisati.
(2) Vsak organ zbornice, ki prejme vlogo, ki po vsebini spada v pristojnost disciplinskega organa, mora tako vlogo odstopiti pristojnemu disciplinskemu organu. Za takšno vlogo se šteje, da je pravočasno vložena, če je v predvidenem roku prispela k nepristojnemu organu.
(1) Vloga je vložena pravočasno, če jo disciplinski organ prejme, preden izteče rok. Če je vloga poslana po elektronski pošti, se šteje za pravočasno, če jo je pred iztekom roka disciplinski organ prejel.
(2) Če se vloga pošlje priporočeno po pošti, se za dan, ko je disciplinski organ prejel vlogo, šteje dan oddaje na pošto.
(1) Vsi dokumenti, za katere je določeno, da jih je treba vročiti domnevnemu kršitelju, se mu vročajo na njegov zadnji znani naslov, ki je razviden iz imenika članov zbornice, začasnih ali prostovoljnih članov zbornice ter vodij del ali na zadnji znani sedež, kjer opravlja svojo inženirsko dejavnost, vodenje del ali kandidaturo.
(2) Če član zbornice, začasni ali prostovoljni član zbornice ali vodja del ali če domnevni kršitelj ne sporoči naslova ali sedeža ali spremembe naslova ali sedeža tekom disciplinskega postopka Inženirski zbornici Slovenije ali disciplinskim organom, se vse vročitve v disciplinskem postopku opravljajo tako, da se domnevnemu kršitelju vročijo preko njegovega zadnjega znanega elektronskega naslova.
(3) Če disciplinski organi ne razpolagajo niti z elektronskim naslovom, se vročitve opravijo z objavo na oglasni deski na sedežu disciplinskih organov. S potekom petnajst dnevnega roka od objave na oglasni deski se šteje vročitev za opravljeno.
(1) Vabilo, zahteva za uvedbo disciplinskega postopka, sklep disciplinskega sodišča ter drugi dokumenti, od katerih vročitve začne teči rok, se morajo vročiti osebno tistemu, kateremu so namenjeni, tako da ta podpiše vročilnico ali izvirnik dokumenta.
(2) Kadar ima domnevni kršitelj pooblaščenca, se vročajo pisanja zgolj njemu. Če ima domnevni kršitelj več pooblaščencev, zadostuje, da se pisanje vroči enemu izmed njih.
(1) Stroški postopka so izdatki, ki so potrebni za izvedbo disciplinskega postopka po tem pravilniku in obsegajo stroške dela disciplinskega tožilca, senata disciplinskega sodišča ter druge stroške določene s tem pravilnikom.
(2) Stroški disciplinskega postopka se določijo kot povprečnina, in sicer:
– stroški predhodnega postopka v višini 550,00 eurov,
– stroški posamezne obravnave pred senatom disciplinskega sodišča v višini 1.500,00 eurov,
– stroški izvedencev po tarifi, ki ureja področje njihovega delovanja,
– stroški prič v višini dejanskih stroškov (prevoz, stroški odsotnosti z dela),
– stroški administrativno-strokovnih opravil v višini 100,00 eurov.
(3) Stroški domnevnega kršitelja z udeležbo v disciplinskem postopku in morebitni stroški njegovega pooblaščenca ali tolmača niso stroški disciplinskega postopka. Domnevni kršitelj ne glede na izid disciplinskega postopka ni upravičen do povračila teh stroškov.
(4) Kadar okoliščine posameznega primera to utemeljujejo, lahko disciplinski organi izjemoma odmerijo tudi stroške, nižje od predpisanih v tem členu.
(1) Disciplinski organ, ki vodi predhodni disciplinski postopek ali disciplinski postopek, izplačuje stroške najprej iz sredstev Inženirske zbornice Slovenije.
(2) Stroške disciplinskega postopka mora plačati kršitelj, če je spoznan za krivega očitane mu kršitve, in sicer v višini, ki jo odmeri v skladu s tem pravilnikom disciplinsko sodišče s sklepom, s katerim se konča disciplinski postopek. Če se o stroških postopka odloča naknadno, lahko sklep o stroških postopka izda predsednik senata disciplinskega sodišča.
(3) O povrnitvi stroškov v disciplinskem postopku se odloča na zahtevo upravičenca do povrnitve stroškov.
(4) Kršitelj mora stroške disciplinskega postopka plačati v petnajstih dneh po pravnomočnosti sklepa, s katerim je bilo odločeno o stroških.
(5) Stroške disciplinskega postopka evidentira finančno računovodska služba zbornice v poslovnih knjigah zbornice in se v primeru neplačila izterjajo kot izvršilni naslovi v skladu z zakonom, ki ureja izvršbo.
(6) V primeru zavrženja prijave, oprostitve ali ustavitve disciplinskega postopka nosi stroške disciplinskega postopka zbornica.
Disciplinski postopek se deli na naslednji fazi:
– predhodni disciplinski postopek,
– disciplinski postopek pred disciplinskim sodiščem.
Predhodni disciplinski postopek se prične, ko disciplinski tožilec prejme prijavo disciplinske kršitve, ugotovitveni zapisnik o strokovnem nadzoru ali po uradni dolžnosti, če sam zazna tako kršitev.
(1) Prijavo za uvedbo disciplinskega postopka lahko da vsakdo, ki zazna disciplinsko kršitev.
(2) Prijava se vloži pisno in mora praviloma obsegati:
– priimek in ime domnevnega kršitelja,
– kraj, čas in opis kršitve,
– dejstva in dokaze, s katerimi se utemeljuje prijava,
– ime, priimek in podpis prijavitelja.
(1) Disciplinski tožilec ali po pooblastilu namestnik disciplinskega tožilca po prejemu prijave, ugotovitvenega zapisnika strokovnega nadzora nad delom pooblaščenega inženirja ali ko sam zazna disciplinsko kršitev, nemudoma prične predhodni disciplinski postopek in v njem oceni prijavo, po potrebi opravi informativni razgovor z domnevnim kršiteljem, zbere listinske in druge dokaze ter izjave prič in opravi dejanja, potrebna za razjasnitev zadeve do stopnje, da je omogočena sestava in vložitev zahteve za uvedbo disciplinskega postopka.
(2) V primeru, če disciplinski tožilec v okviru predhodnega disciplinskega postopka opravi razgovor z domnevnim kršiteljem, se o tem sestavi zapisnik. Glede sestave zapisnika se smiselno uporabljajo določbe o sestavi zapisnika pred senatom disciplinskega sodišča na obravnavi.
(3) Disciplinski tožilec lahko pred vložitvijo zahteve za uvedbo disciplinskega postopka zahteva mnenje upravnega odbora matične sekcije ali je bila v konkretnem primeru po oceni upravnega odbora storjena disciplinska kršitev. Upravni odbor matične sekcije je dolžan na zahtevo odgovoriti v roku trideset dni. Disciplinski tožilec na mnenje upravnega odbora matične sekcije ni vezan in se lahko po svoji presoji odloči ali bo vložil zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka ali bo prijavo zavrgel.
(4) Disciplinski tožilec ni dolžan obravnavati anonimnih prijav, lahko pa po uradni dolžnosti nadaljuje predhodni disciplinski postopek, kot da bi sam zaznal disciplinsko kršitev.
Če disciplinski tožilec pri preizkusu prijave ugotovi, da je nepopolna, pozove prijavitelja, da v določenem roku prijavo ustrezno dopolni.
(1) Disciplinski tožilec zavrže prijavo, če na podlagi opravljenega predhodnega disciplinskega postopka ugotovi:
– da domnevni kršitelj ni član zbornice, kandidat ali oseba, vpisana v imenik vodij del,
– da dejanje očitno ni disciplinska kršitev po tem pravilniku,
– da o kršitvi ni zadosti dokazov,
– da je disciplinski pregon zastaran,
– da prijavitelj v določenem roku ni dopolnil prijave in postopka zato ni mogoče uvesti.
(2) Disciplinski tožilec zavrže prijavo tudi, če jo prijavitelj do vložitve zahteve za uvedbo postopka umakne, disciplinski tožilec pa oceni, da postopka po uradni dolžnosti ni smotrno nadaljevati.
(3) Disciplinski tožilec zavrže prijavo tudi, če je podana nesorazmernost med majhnim pomenom disciplinske kršitve (njena nevarnost je neznatna zaradi narave ali teže dejanja ali zaradi tega, ker so škodljive posledice neznatne ali jih ni ali zaradi drugih okoliščin, v katerih je bilo storjeno in zaradi nizke stopnje krivde domnevnega kršitelja ali zaradi njegovih osebnih okoliščin) ter posledicami, ki bi jih povzročil disciplinski postopek.
(4) Če disciplinski tožilec prijavo zavrže, o tem izda sklep, obvesti prijavitelja ali nadzorno komisijo, ki je izdelala ugotovitveni zapisnik, in domnevnega kršitelja, če je bil o prijavi obveščen.
(1) Predhodni disciplinski postopek mora biti končan v enem letu od prejema popolne prijave, v enem letu od prejema ugotovitvenega zapisnika o strokovnem nadzoru oziroma v enem letu od dne, ko se je predhodni disciplinski postopek začel po uradni dolžnosti na podlagi lastne zaznave disciplinskega tožilca, da je podan sum o storitvi disciplinske kršitve.
(2) Predhodni disciplinski postopek se konča z zavrženjem prijave, ki se vpiše v evidenčno knjigo disciplinskih postopkov ter dokumentacijo arhivira, ali z vložitvijo zahteve za uvedbo disciplinskega postopka pri disciplinskemu sodišču.
Disciplinski postopek pred disciplinskim sodiščem se prične z vložitvijo zahteve za uvedbo disciplinskega postopka.
Zahteva za uvedbo disciplinskega postopka obsega:
– označbo naslovnika,
– ime in priimek domnevnega kršitelja z osebnimi podatki in podatki o članstvu v zbornici, začasnem ali prostovoljnem članstvu v zbornici ali podatki v imeniku vodji del,
– opis dejanja, iz katerega izhajajo znaki disciplinske kršitve, čas in kraj kršitve ter druge okoliščine, ki so potrebne, da se kršitev kar najbolj natančno označi,
– označbo disciplinske kršitve z navedbo določb tega pravilnika, ki naj se po predlogu disciplinskega tožilca uporabijo,
– predlog, kateri dokazi naj se izvedejo na obravnavi, z navedbo prič in izvedencev,
– kratko obrazložitev.
(1) Disciplinski tožilec sme do konca obravnave spremeniti, dopolniti ali umakniti zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka, kar lahko na obravnavi stori ustno, prej pa pisno.
(2) V primeru spremembe ali dopolnitve zahteve za uvedbo disciplinskega postopka na obravnavi, je treba domnevnemu kršitelju dati dovolj časa za pripravo odgovora na spremenjeno ali dopolnjeno zahtevo.
(1) Predsednik disciplinskega sodišča mora prejeto zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka v osmih dneh preizkusiti, ali obsega vse zahtevane podatke.
(2) Če zahteva za uvedbo disciplinskega postopka ne vsebuje vseh zahtevanih podatkov, predsednik disciplinskega sodišča zahteva od disciplinskega tožilca, da v postavljenem roku zahtevo dopolni. Če disciplinski tožilec zahteve ne dopolni, predsednik disciplinskega sodišča zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka zavrže, disciplinski postopek pa se zaključi.
(1) Po ugotovitvi, da je zahteva za uvedbo disciplinskega postopka popolna, predsednik disciplinskega sodišča imenuje senat, ki je pristojen za obravnavanje konkretne disciplinske zadeve.
(2) Predsednik senata disciplinskega sodišča pošlje zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka skupaj z morebitnimi prilogami (pisnimi dokazili) domnevnemu kršitelju, ki lahko na zahtevo odgovori v roku osmih dni od vročitve zahteve.
(3) V pozivu na podajo odgovora na zahtevo se domnevnega kršitelja opozori, da lahko v odgovoru na zahtevo navaja dejstva in predlaga dokaze, ki so mu v korist, kasneje pa bo to lahko storil le, če poda utemeljene razloge, zakaj jih ni navedel že v odgovoru na zahtevo.
(1) Predsednik disciplinskega senata razpiše obravnavo v roku petnajst dni po prejemu odgovora domnevnega kršitelja ali po poteku roka za podajo odgovora domnevnega kršitelja na zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka.
(2) Na obravnavo se vabijo domnevni kršitelj in njegov morebitni pooblaščenec ter disciplinski tožilec in njegov strokovni sodelavec. Prav tako se na obravnavo povabijo priče in izvedenci, ki sta jih predlagala disciplinski tožilec v zahtevi za uvedbo disciplinskega postopka in domnevni kršitelj v odgovoru na zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka.
(3) Vabilo se vroči domnevnemu kršitelju tako, da mu ostane med vročitvijo vabila in obravnavo zadosti časa za pripravo obrambe, najmanj pa osem dni.
(1) V vabilu mora biti naveden kraj, dan in ura obravnave ter zadeva, ki bo obravnavana.
(2) Vabilo, ki je poslano domnevnemu kršitelju, mora vsebovati opozorilo, da se bo obravnava opravila v njegovi odsotnosti, če bo neopravičeno odsoten.
(3) Opravičila in utemeljeni razlogi za preložitev obravnave morajo biti senatu disciplinskega sodišča predloženi najkasneje osem dni pred obravnavo, oziroma v primeru okoliščin, ki so nastopile kasneje, najkasneje v roku 48 ur po njihovem nastopu in 24 ur pred obravnavo.
(1) Senat disciplinskega sodišča lahko v primeru, če tega ni izvedel že disciplinski tožilec, zahteva mnenje upravnega odbora matične sekcije ali je bila v konkretnem primeru po oceni upravnega odbora storjena disciplinska kršitev.
(2) Senat disciplinskega sodišča mnenje upravnega odbora matične sekcije po prejemu vroči domnevnemu kršitelju in disciplinskemu tožilcu s pozivom, da se v postavljenem roku o njem opredelita.
(3) Senat disciplinskega sodišča na mnenje upravnega odbora matične sekcije ni vezan in ga obravnava v okviru proste presoje dokazov.
(1) Senat disciplinskega sodišča lahko za posamezna strokovna vprašanja, ki niso v okviru stroke matične sekcije, katere član je domnevni kršitelj, postavi izvedenca ustrezne stroke.
(2) Izvedencu se pošlje skupaj z vabilom na obravnavo tudi pisni material in potrebni dokumenti, oziroma se ga pozove k ogledu materiala in dokumentacije, obenem pa se mu postavi točno opredeljeno vprašanje, na katerega naj izvedenec odgovori oziroma poda svoje izvedensko mnenje.
(1) Obravnavo vodi predsednik senata.
(2) Na začetku obravnave predsednik senata naznani predmet obravnave in sestavo senata. Nato ugotovi, ali so prišli vsi, ki so bili povabljeni. Če niso, se prepriča, ali so jim bila vabila vročena in ali so svoj izostanek opravičili.
(3) Če predsednik senata ugotovi, da se obravnave ni udeležil domnevni kršitelj, ki je bil pravilno vabljen, pa svojega izostanka ni opravičil ali njegov izostanek ni opravičljiv, lahko disciplinski senat sklene, da se obravnava izvede v njegovi odsotnosti.
(4) Za opravičljiv razlog odsotnosti se šteje bolezen domnevnega kršitelja, ki jo izkaže z ustreznim zdravniškim potrdilom, smrt v ožji družini ali neodložljiv službeni opravek oziroma drug razlog, ki ga disciplinski senat oceni kot objektivno sprejemljivega.
(5) Udeležba prič in izvedencev na obravnavi je obvezna, če so bili pravilno vabljeni in so člani zbornice, začasni ali prostovoljni člani ali vodje del.
(1) Na obravnavi se piše zapisnik, ki ga piše zapisnikar.
(2) Senat disciplinskega sodišča lahko sklene, da zapisnikar pri sestavi zapisnika ne sodeluje. V tem primeru zapisnik piše član senata ali strokovni sodelavec disciplinskega tožilca ali namestnika.
(1) V uvodu zapisnika se mora navesti organ, pred katerim se opravlja obravnava, kraj in čas zasedanja, ime in priimek predsednika senata, članov senata, disciplinskega tožilca ali namestnika disciplinskega tožilca, domnevnega kršitelja in njegovega pooblaščenca ter kršitev, ki je predmet obravnavanja.
(2) V zapisnik o poteku obravnave se po presoji predsednika senata vpišejo pomembne izjave strank, po potrebi tudi bistveni elementi izpovedi domnevnega kršitelja, prič in izvedencev in sicer tako, da predsednik senata pove, katere izjave se zapišejo v zapisnik ali kateri dokumenti se navajajo, te izjave pa se narekujejo na zapisnik oziroma po potrebi prebere dokumente.
Po ugotovitvi istovetnosti domnevnega kršitelja se obravnava nadaljuje s tem, da disciplinski tožilec prebere ali povzame zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka. Če je disciplinski tožilec odsoten, zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka prebere ali povzame predsednik senata.
(1) Po podani zahtevi za uvedbo disciplinskega postopka predsednik senata pozove domnevnega kršitelja, da poda svoj zagovor. Zagovor je praviloma usten, lahko pa ga poda tudi pisno.
(2) Po podanem zagovoru lahko domnevnemu kršitelju postavljajo vprašanja člani disciplinskega senata ter disciplinski tožilec in njegov strokovni sodelavec.
(3) Domnevni kršitelj lahko predloži pisne dokaze ali predlaga zaslišanje novih prič ali izvedencev, če teh novih dokaznih predlogov ni mogel podati že v odgovoru na zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka. O izvedbi teh dokazov odloča senat disciplinskega sodišča s sklepom, zoper katerega ni posebne pritožbe.
(1) Senat disciplinskega sodišča na obravnavi izvaja dokazni postopek, pri tem pa predsednik senata skrbi, da se na obravnavi izvedejo vsi potrebni dokazi.
(2) Senat disciplinskega sodišča lahko neposredno zasliši priče in izvedence, če ni mogoče dobiti njihovih pisnih izjav ali če iz okoliščin primera izhaja, da je neposredno zaslišanje prič in izvedencev nujno za pravilno ugotovitev dejanskega stanja.
(3) Pričam in izvedencem lahko postavljajo vprašanja člani disciplinskega senata, disciplinski tožilec in njegov strokovni sodelavec ter domnevni kršitelj in njegov pooblaščenec. Predsednik senata lahko na obravnavi tudi sooči priče in domnevnega kršitelja.
(4) Če je treba pridobiti nove dokaze ali izvedensko mnenje, predsednik senata preloži obravnavo. Predsednik senata določi, kaj vse mora biti predloženo senatu do naslednje obravnave, in rok ter datum naslednje obravnave, če je to mogoče.
(5) Predsednik senata lahko pisno pred obravnavo ali ustno na obravnavi zahteva od izvedenca, da dopolni izvedensko mnenje in mu pove, v čem izvedensko mnenje ni bilo zadostno.
(6) Senat disciplinskega sodišča lahko sklene, da se v dokazne namene uporabijo zapisniki o izpovedbah sostorilcev, prič, zapisniki o izpovedbah v postopkih pred sodišči, organi zbornice, drugimi državnimi organi, mnenja izvedencev ter drugi listinski dokazi.
(1) Po izvedenem dokaznem postopku da predsednik senata besedo disciplinskemu tožilcu, da se dokončno izjavi o svoji zahtevi in predlaga disciplinsko sankcijo.
(2) Zadnjo besedo ima domnevni kršitelj, ki ima možnost še enkrat povzeti svoj zagovor in pri tem odgovoriti na navedbe disciplinskega tožilca.
(1) Predsednik senata po zadnji besedi domnevnega kršitelja zaključi obravnavo in umakne senat na glasovanje, ki je tajno.
(2) Senat sprejema odločitve z večino glasov. Član senata se ne more vzdržati glasovanja.
(1) Zapisnik o poteku obravnave podpišejo predsednik senata in zapisnikar, disciplinski tožilec ter domnevni kršitelj in njegov pooblaščenec. Če pri sestavi zapisnika zapisnikar ni sodeloval, ga podpiše še strokovni sodelavec disciplinskega tožilca ali namestnika ali član senata.
(2) Zapisnik, v katerem je podana odločitev senata disciplinskega sodišča in razlogi za to odločitev (posvetovalni zapisnik) podpišejo samo člani disciplinskega senata in se vloži v ovojnico, ki se jo zapečati.
(3) Stranke v postopku imajo pravico pregledati končni zapisnik in njegove priloge, razen posvetovalnega zapisnika. Stranke lahko podajo pripombe na vsebino zapisnika preden ga podpišejo in preden se senat umakne na posvetovanje in odločanje.
(1) Senat disciplinskega sodišča s sklepom spozna domnevnega kršitelja za krivega ali pa ga oprosti.
(2) Senat disciplinskega sodišča po koncu obravnave sklep razglasi in ga na kratko obrazloži. V zapletenih zadevah lahko senat disciplinskega sodišča odloči, da bo sklep izdal pisno. V tem primeru se sklep ne razglasi, temveč se pisni odpravek vroči strankam v tridesetih dneh po zaključku obravnave.
(3) Senat disciplinskega sodišča ni vezan na predlog disciplinskega tožilca glede pravne presoje dejanja in glede disciplinske sankcije.
(4) Če obsega zahteva za uvedbo disciplinskega postopka več disciplinskih kršitev, se v sklepu izreče, ali se domnevni kršitelj oprosti in glede katerih dejanj, ali se ga spozna za krivega in za katera dejanja.
Disciplinski senat s sklepom domnevnega kršitelja oprosti obtožbe, če:
– dejanje, za katero je obtožen, ni disciplinska kršitev po tem pravilniku,
– ni dokazano, da je domnevni kršitelj storil očitano mu dejanje.
Če disciplinski senat domnevnega kršitelja spozna za krivega, mora v tridesetih dneh po koncu obravnave izdati pisni sklep, ki mora vsebovati:
– imena članov senata, ki so odločali v zadevi,
– podatke kršitelja in njegovega pooblaščenca ter disciplinskega tožilca ali njegovega namestnika,
– kraj in čas obravnave,
– dejanje, katerega je spoznan za krivega,
– označbo disciplinske kršitve,
– izrek o disciplinski sankciji,
– če je izrečena denarna kazen, rok, v katerem mora denarno kazen plačati,
– odločitev o stroških disciplinskega postopka in rok za plačilo stroškov postopka,
– obrazložitev dejanja, katerega je spoznan za krivega, navedbo dejstev in okoliščin, ki so znaki disciplinske kršitve, in tiste, od katerih je odvisna uporaba posamezne določbe tega pravilnika, ter obrazložitev o izreku disciplinske sankcije,
– pravni pouk, da ni dovoljena pritožba, pač pa je dovoljen upravni spor,
– podpis predsednika senata disciplinskega sodišča.
(1) Pisni odpravek sklepa se vroči:
– kršitelju osebno ali njegovemu pooblaščencu,
– disciplinskemu tožilcu ali namestniku disciplinskega tožilca,
– po pravnomočnosti sklepa prijavitelju,
– po pravnomočnosti sklepa strokovni službi zbornice, pristojni za vodenje knjige evidenc v disciplinskih postopkih,
– po pravnomočnosti sklepa strokovni službi zbornice za javna pooblastila,
– po pravnomočnosti sklepa finančno računovodski službi zbornice.
(2) Pisni odpravek sklepa se vloži v disciplinski spis, ki se odda v arhiv strokovne službe zbornice.
(1) Če med disciplinskim postopkom domnevni kršitelj umre ali se ga izbriše iz imenika članov zbornice, začasnih ali prostovoljnih članov zbornice ali vodij del, se disciplinski postopek s sklepom ustavi.
(2) V primeru, če se član zbornice, začasni ali prostovoljni član zbornice ali vodja del med disciplinskim postopkom izbriše iz imenika članov zbornice, začasnih ali prostovoljnih članov zbornice ali vodij del na lastno zahtevo, se disciplinski postopek nadaljuje po pravilih tega pravilnika.
(1) Če domnevni kršitelj med disciplinskim postopkom zboli za kakšno hudo boleznijo, zaradi katere se dalj časa ne more udeleževati postopka, se postopek za čas njegove bolezni prekine in po končanem zdravljenju nadaljuje.
(2) Če zoper domnevnega kršitelja istočasno teče postopek pred drugimi državnimi organi, kazenski, prekrškovni ali upravni pregon, se disciplinski postopek lahko prekine za čas, dokler traja postopek pred navedenimi organi.
(1) Prijavitelj in oškodovanec nista stranki v disciplinskem postopku.
(2) Disciplinskega postopka se lahko udeležujeta le, če ju disciplinski organ povabi.
XV. OBNOVA DISCIPLINSKEGA POSTOPKA
(1) Pravnomočno končan disciplinski postopek je mogoče obnoviti zgolj v korist kršitelja najkasneje v treh letih od pravnomočno končanega disciplinskega postopka in v tridesetih dneh od tedaj, ko je kršitelj zvedel za enega od obnovitvenih razlogov, navedenih v nadaljevanju.
(2) Postopek se obnovi, če:
– se dokaže, da je bila disciplinska sankcija izrečena zaradi krive izjave ali izpovedbe priče, izvedenca ali na podlagi lažnih podatkov ali neresnične ali ponarejene listine,
– kršitelj izve za nova dejstva in nove dokaze, ki jih brez svoje krivde ni mogel prej predložiti do konca obravnave pred senatom disciplinskega sodišča, bi pa obravnava teh dejstev in dokazov bistveno vplivala na izrek disciplinske sankcije v njegovo korist,
– je bila zaradi iste disciplinske kršitve kršitelju že izrečena disciplinska sankcija pred disciplinskim sodiščem.
(1) Obnovo disciplinskega postopka smejo predlagati kršitelj, njegov pooblaščenec ali disciplinski tožilec.
(2) Predlog za obnovo postopka se obravnava pred disciplinskim sodiščem, vendar pri odločanju ne smejo sodelovati člani, ki so sodelovali v prvotnem postopku.
XVI. EVIDENCA DISCIPLINSKIH POSTOPKOV
(1) Strokovna služba zbornice za disciplinska organa vodi Evidenčno knjigo disciplinskih postopkov, ki se lahko vodi tudi v elektronski obliki in iz katere morajo biti razvidni:
– dan vložitve vloge,
– predmet vloge,
– vložnik in naslovnik vloge,
– potek obravnave zadeve,
– končna rešitev zadeve.
(2) V prejšnjem odstavku navedeni podatki se morajo voditi ločeno po rubrikah:
– »postopek pred disciplinskim tožilcem«,
– »postopek pred disciplinskim sodiščem«,
– »postopek pred upravnim sodiščem«.
(3) Strokovna služba zbornice za disciplinska organa vodi celoten arhiv obravnavanih disciplinskih zadev po pravilih, kot veljajo za vodenje druge poslovne dokumentacije zbornice. Končani disciplinski spisi se hranijo deset let od pravnomočnega zaključka. Disciplinska evidenca se hrani trajno.
XVII. PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI
(1) Za disciplinske kršitve, ki so bile storjene pred uveljavitvijo tega pravilnika, se glede disciplinskih kršitev, disciplinske odgovornosti, disciplinskih sankcij in zastaranja uporabljajo določbe Disciplinskega pravilnika IZS z dne 15. 6. 2010, razen če so določbe tega pravilnika za domnevnega kršitelja milejše.
(2) Disciplinski postopki začeti pred uveljavitvijo tega pravilnika, se končajo po določbah Disciplinskega pravilnika IZS z dne 15. 6. 2010.
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Disciplinski pravilnik IZS z dne 15. 6. 2010.
Ta pravilnik se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati naslednji dan po objavi.
Št. 2680/18/VOD-ČR
Ljubljana, dne 24. maja 2018
EVA 2018-2550-0069
Predsednik Inženirske zbornice Slovenije
Mag. Črtomir Remec l.r.
K temu pravilniku je dala mnenje ministrica za okolje in prostor pod št. 007-256/2018/3 z dne 29. 5. 2018.
