Na podlagi 57. in 61.a člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13 – skl. US, 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO), 8. in 18. člena Statuta Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 46/15 – UPB, 17/17) je Občinski svet Občine Sevnica na 30. redni seji dne 23. 5. 2018 sprejel
o spremembah in dopolnitvah Odloka o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za poslovno cono Blanca
S tem odlokom se spremeni in dopolni Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za poslovno cono Blanca (Uradni list RS, št. 16/11) (v nadaljevanju: odlok).
Določbe tega odloka dopolnjujejo:
A) TEKSTUALNI DEL:
1. Opis prostorske ureditve;
2. Usmeritev načrtovane ureditve v prostor;
3. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro;
4. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine;
5. Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave;
6. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom;
7. Etapnost izvedbe prostorske ureditve;
8. Načrt parcelacije;
9. Dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev;
10. Drugi pogoji in zahteve za izvajanje načrta;
11. Grafične priloge;
12. Seznam prilog;
13. Izjava odgovornega prostorskega načrtovalca.
B) GRAFIČNI DEL:
1. Prikaz namenske rabe iz prostorskega akta | M 1:5000 |
2. Območje SD OPPN 1 z obstoječim parcelnim stanjem | M 1:1000 |
3. Geodetski načrt | M 1:500 |
4. Ureditvena situacija | M 1:500 |
5. Prikaz prometne, komunalne in energetske infrastrukture | M 1:500 |
6. Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami vključno z varstvom pred požarom | M 1:500 |
7. Načrt parcelacije | M 1:500 |
8. Geodetsko zazidalna situacija | M 1:500 |
9. Prerezi | M 1:500 |
(1) Predmet tega Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za poslovno cono Blanca (v nadaljevanju: SD OPPN 1) je območje spodnjega dela poslovne cone Blanca ob regionalni cesti, v lasti Varilstva Bizjak, Dejan Bizjak s.p., Arto 8, 8293 Studenec, 3PK, d.o.o, Blanca 6, 8283 Blanca in Občine Sevnica, Glavni trg 19a, 8290 Sevnica.
(2) Površina območja prostorske ureditve SD OPPN 1 znaša 6.663,00 m².
(3) SD OPPN 1 se pripravi za območje, ki sega na zemljišča s parc. št.: 557/5, 557/4, 537/2, 557/6, vse k.o. 1377 Blanca.
V 15. členu odloka se dodajo novi šesti, sedmi in osmi odstavek, ki se glasijo:
»(6) Na območju SD OPPN 1 pri gradnji novih zahtevnih in manj zahtevnih objektov nad in pod terenom, mora biti najbolj izpostavljeni del objekta od gradbenih parcel oddaljen najmanj 4,00 m, nezahtevni in enostavni objekti pa 2,00 m, razen gradbene parcele N4, kjer je dovoljen 2,00 m odmik vseh objektov brez soglasja lastnika.
(7) Manjši odmiki so dovoljeni ob pridobitvi soglasja lastnika sosednje gradbene parcele.
(8) Novi gradbeno inženirski objekti (parkirišča, manipulacija, ograje, oporni zidovi, vodovod, kanalizacija, elektrika, TK kabel) se lahko gradijo do parcelne meje sosednjega zemljišča.«
(1) Spremeni se naslov 16. člena odloka, tako da se glasi:
»prostorsko izvedbeni pogoji glede velikosti in oblikovanja«.
(2) V 16. členu se v prvem odstavku za objekte št. 1., 2. in 3., črtajo navedeni prostorsko izvedbeni pogoji glede velikosti.
(3) Dodata se novi drugi in tretji odstavek 16. člena, ki se glasita:
»(2) Osnovni objekt z dejavnostjo:
– lega objekta: po geodetsko zazidalni situaciji, dovoljene so tolerance v vseh smereh s tem, da se mora upoštevati gradbena linija in predpisani odmik od meja sosednjih gradbenih parcel,
– tlorisni gabarit: po geodetski zazidalni situaciji oziroma se tlorisna zasnova prilagaja tehnološkem načrtu, pri čemer se upošteva faktor zazidanosti, ki znaša 0,6. Objekti se lahko gradijo fazno,
– vertikalni gabarit: objekti bodo etažnosti do K+P+N, max. višine osnovnega kubusa do 10,00 m, sekundarnega do 6,00 m nad koto ± 0,00 m, ki je kota etaže na stiku z zemljiščem. Višina etaž mora biti prilagojena tehnološkemu načrtu, zato etažnost pri teh objektih ni omejena, dovoljena je izvedba medetaž,
– dovoljene so tolerance kote etaže na stiku z zemljiščem ± 50 cm, ki so prikazane v grafični prilogi št. 8, s tem da se kote zunanjih manipulativnih površin prilagajajo cestnem priključku in vzdolžnem naklonu, ki znaša max. 4 %,
– konstrukcija: klasična, montažna in kombinacija klasične in montažne konstrukcije,
– streha: ravna ali enokapna naklona do 6° skrita za fasadnim zidcem. V strehi je dovoljeno vgrajevati svetlobnike, na njo pa postaviti nižje inštalacijske elemente, ki ne presegajo višine fasadnega zidca,
– kritina: PVC membranske kritine in pločevina svetlih zemeljskih tonih. V primeru, da je objekt v celoti vkopan v zemljo, je dovoljena zatravitev strehe z rastlino, ki dobro prenašajo sušo,
– fasada: odvisna od konstrukcije objekta, zato so dovoljene različne fasadne obloge v kombinaciji s kompozicijsko skladno razporeditvijo fasadnih odprtin in kvalitetno oblikovanimi arhitekturnimi detajli. Fasadne površine (obloge) se lahko kombinirajo v največ dveh barvah, pri čemer morajo biti obe nevtralnega barvnega spektra (od umazano bele do pastelno peščenih/sivih barvnih tonov). Uporaba konkretnih barvnih tonov (rumena, oranžna, rdeča, modra, zelena, itd …) ni sprejemljiva.
(3) Osvetlitev fasad mora biti projektirana in izvedena skladno z veljavno zakonodajo, z namenom preprečevanja svetlobnega onesnaževanja okolja,
– oblikovanje odprtin: odprtine morajo biti med seboj dimenzijsko poenotene ter kompozicijsko skladno razporejene,
– zunanja ureditev gradbene parcele: parkirišča so lahko iz travnatih tlakovcev, tlakovana ali asfaltirana, manipulativne površine se asfaltirajo, preostali del gradbene parcele pa se hortikulturno uredi. Višinska razlika se premošča s podpornim zidom ali stabilno brežino po pogojih geomehanskega poročila,
– faznost gradnje objekta: na posamezni gradbeni parceli se objekti lahko gradijo fazno, s tem, da je ena faza konstrukcijska in funkcionalno zaključena celota.«
(4) Nadaljnji odstavki 16. člena se ustrezno preštevilčijo.
V 18. členu se v prvem odstavku za objekte št. 1., 2. in 3. črtajo navedeni prostorsko izvedbeni pogoji glede oblikovanja.
V 33. členu se dodajo novi šesti, sedmi, osmi in deveti odstavek, ki se glasijo:
»(6) Na območju urejanja ter v območju vplivov novih posegov na okolje se nahajajo naslednje enote kulturne dediščine:
ESD | IME | REŽIM | PODREŽIM |
19158 | Blanca – Blanško polje | dediščina | kulturna krajina |
29637 | Blanca – Arheološko najdišče Blanško polje | spomenik | |
Kulturna krajina Blanškega polja zaobjema aluvialno polje ob reki Savi, z robno lociranim naseljem Blanca. Ohranjena parcelacijska zgradba ozkih njivskih pasov, pravokotno na reko in številni kozolci nakazujejo izvirno poljsko razdelitev. Arheološko najdišče na Blanškem polju izpričuje sledove prazgodovinske poselitve, saj so bili tu najdena kamnita orodja in kulturne plasti s številnimi odlomki lončenine. Najdišče je bilo identificirano s topografijo v letu 1981 in dokumentirano s strojnimi testnimi jarki beta 2009.
Za kulturno krajino Blanca – BIanško polje (ED 19158) velja varstveni režim, določen v 36. členu Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Sevnica. Za območja kulturne krajine velja varstveni režim, da se pri posegih ohranjajo varovane vrednote, kot so:
– krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in kulturne prvine),
– odprti prostor pred nadaljnjo širitvijo naselij,
– sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini (tradicionalna raba zemljišč),
– tipologija krajinskih prvin in tradicionalnega stavbarstva,
– odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbno oziroma naselbinsko dediščino.
Na območjih, varovanih po predpisih o varstvu kulturne dediščine, veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor prostorski izvedbeni pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine. Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi v prostor in prostorske ureditve, ki:
– prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti,
– dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ).
Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo, npr. čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za deponije viškov materialov ipd.
Gradnje novih objektov, dozidave objektov, nadzidave objektov in drugi dopustni posegi, določeni s tem odlokom, so na območjih, varovanih s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, dopustni le izjemoma, kadar ni mogoče zagotoviti primernejše lokacije ali v primeru dozidave in nadzidave ni možno najti druge rešitve. Gradnja ali poseg ne sme spreminjati lastnosti, zaradi katerih je območje pridobilo status varovanega območja ob tem mora biti poseg skladen s prostorskimi izvedbenimi pogoji. Odstranitve varovanih objektov ali delov dediščine niso dopustne, razen pod pogoji, kot jih določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine. Novogradnja objekta na mestu prej odstranjenega objekta ali dela objekta kulturne dediščine mora glede velikosti in drugih urbanističnih elementov upoštevati usmeritve, kot jih določi pristojna javna služba ali so določeni v soglasju za raziskavo in odstranitev dediščine.
Za vse posege v območju spomenika Blanca – ArheoIoško najdišče BIanško polje (ED 29637) velja varstveni režim določen v 3. členu Odloka a razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju Občine Sevnica.
Zahteve glede varovanja spomenika, to je njegovega rednega vzdrževanja, obnove, uporabe:
a) Redno vzdrževanje:
– redni monitoring s strani pooblaščene osebe.
b) Obnova (poseg pa poškodbi, ki je posledica naravnih procesov ali ekscesnega posega):
– rekonstrukcija konfiguracije terena,
– vzpostavitev v prvotno stanje.
c) Uporaba:
– zemljišče se ohranja v obstoječem stanju,
– ohranjati dosedanji način gospodarjenja,
– prepoved vpeljave novih poljedelskih kultur, ki bi zahtevale globlji poseg v zemljo ali spreminjale konfiguracijo terena,
– prepoved izkopavanja panjev in skal,
– čim bolj omejena uporaba kemičnih sredstev za zatiranje škodljivcev,
– prepoved uporabe za namene, ki niso v skladu z estetsko pojavnostjo, znanstveno, kulturno in pedagoško vsebino spomenika.
Zahteve glede posegov:
– v zemljišče se posega izjemoma, in sicer v procesu znanstvenih proučevanj ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge možnosti umestitve objektov javnega interesa. V takšnem primeru je treba zagotoviti predhodno arheološko raziskavo,
– poseg, ki je v interesu znanstvenih proučevanj, mora biti omejen na minimum, v vsakem primeru pa mora biti del varovanega objekta ohranjen kot kontrolni blok,
– v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin je le-te treba prezentirati »in situ« (in jih primerno vključiti v turistično ponudbo kraja,
– stroški prezentacije odkritih ostalin »in situ« morajo v tem primeru postati jasna razpoznaven ter obvezen del zakonsko določenih postizkopavalnih stroškov arhiva najdišč,
– prepovedano je odkopavati, nasipavati ali drugače posegati v teren,
– prepovedano je graditi vse vrste objektov, vključno z infrastrukturnimi in komunalnimi vadi,
– prepovedana je nepooblaščenim osebam uporabljati iskalce kovin in pobirati površinske arheološke najdbe,
– prepovedana je postavljati reklamne table in druge napise.
Izjemoma je ob predhodni pridobitvi kulturnovarstvenih pogojev in kulturnovarstvenega soglasja ali strokovnih podlag možno po predhodni arheološki raziskavi v robne dele varovanih površin locirati infrastrukturne objekte in komunalne vode, vendar rezultati raziskav Iahko pomenijo spremembe projekta.
Ukrepi za varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in za primer oboroženega spopada:
– na varovana področje je prepovedano usmerjati vodo,
– po izvedbi posegov, ki jih je na varovanem področju dovoljeno opraviti v skladu s pridobljenimi kulturnovarstvenimi pogoji in kulturnovarstvenim soglasjem je treba teren sanirati, da ne pride do plazenja,
– varovanih področij ni dovoljeno vključevati v sistem obrambe ali jih uporabljati za vojaško urjenje.
(7) Za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali območje spomenika, je v skladu z 28., 29. in 30. členom Zakona o varstvu kulturne dediščine (v nadaljevanju: ZVKD-1) na osnovi predložene projektne dokumentacije oziroma skice z opisom predvidenih del potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (v nadaljevanju: ZVKDS) ter kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev dediščine po 31. členu ZVKD-1, ki ga izda ministrstvo, pristojno za kulturo.
(8) Če se na območju ali predmetu posega najde arheološka ostalina, morata investitor in odgovorni vodja del poskrbeti, da ta ostane nepoškodovana ter na mestu in v položaju, kot je bila odkrita, o najdbi pa marata najpozneje naslednji delavni dan obvestiti ZVKDS. Tudi v tem primeru mora investitor v skladu z 31. členom ZVKD-1 pridobiti posebno kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev dediščine, ki ga izda ministrstvo, pristojno za kulturo.
Zavarovano območje je namenjeno:
– trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, likovnih, krajinskih, arheoloških ter zgodovinskih vrednot,
– povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika,
– predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, v tisku in drugih medijih,
– dostopnosti javnosti na način, ki ne ogroža varovanja spomenika,
– učno-demonstracijskemu delu,
– znanstvenoraziskovalnemu delu.
(9) Predvideni objekti morajo biti oblikovani in v prostor umeščeni tako, da se ohrani prepoznavna prostorska podoba kulturne krajine Blanško polje, tipologija krajinskih prvin in tradicionalnega stavbarstva ter odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbno dediščino.
Poslovni objekti na gradbeni parceli NP3 so lahko predvideni kot dva kompleksa dveh vzporednih (osnovnih kubusov) ali treh med seboj pravokotnih mas pod pogojem, da je notranji atrij ozelenjen z visoko avtohtono drevnino. Na gradbeni parceli NP 1 se lahko gradi objekt vzporedno z državno cesto, tako da dolžina osnovnega kubusa ne sme presegati 45 m, širina pa ne 20 m. K osnovnem kubusu se lahko v drugi fazi prizidajo sekundarni kubusi, ki morajo biti orientirani pravokotno na cesto, ter ne smejo presegati tlorisnega gabarita 15 m x 10 m in so lahko nižji od osnovnega kubusa. Med sekundarnimi kubusi je obvezen notranji atrij enakih dimenzij kot sekundarni kubusi ter obvezna ozelenitev z visoko avtohtono drevnino. Višinski gabariti predvidenih osnovnih kubusov ne smejo presegati višine 10 m.
Posebno pozornost je potrebno nameniti oblikovni zasnovi fasad predvidenih objektov, ki mora biti nevtralno podrejena varovanim vrednotam kulturne krajine. Zato je potrebno težiti k strukturirano oblikovanim fasadnim površinam, v materialih in barvah pa slediti tradiciji stavbarstva tega območja. Strehe naj bodo ravne in naravno ozelenjene.
Okoliški teren mora slediti naravni konfiguraciji terena, torej s severne strani v obliki enakomerno padajočega terena proti cesti, zato je potrebno temu primerno obravnavane objekte predvsem s severne in zahodne strani v večji meri zasuti. Za ureditev okolice novih objektov je potrebno izdelati Načrt krajinske arhitekture, ki bo predvidel zasaditev z visoko avtohtono drevnino BIanškega polja. Južni rob območja, proti cesti, je potrebno ozeleniti z linijo dreves, ki bo zaprla poglede na kompleks objektov v veduti na kulturno krajino.«
40. člen se spremeni, tako da se glasi:
»varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(1) Obravnavana prostorska ureditev ne leži v erozijskem in plazljivem območju.
(2) Kot ukrep varstva pred škodljivim delovanjem visoke podtalnice, se v nadaljnjih fazah projektiranja, skladno s tem odlokom, pridobi mnenje geologa in v skladu z njim prilagodi način gradnje.
(3) Za projektiranje manj zahtevnih in zahtevnih objektov se izdela geomehansko poročilo, ki natančneje določa vrsto temeljenja ter način odvodnjavanja padavinskih voda iz območja urejanja.
(4) Vsi posegi v območju urejanja morajo biti dimenzionirani, projektirani in izvedeni skladno z geomehanskim poročilom.
(5) V nobenem primeru se ne sme spuščati meteorne in drenažne vode nekontrolirano po terenu.
(6) Obravnavana prostorska ureditev se nahaja v VIII. stopnji EMS potresne intenzitete s pospeškom tal 0,175 g. Pri načrtovanju nove zazidave in z njo povezanih ureditev je treba upoštevati projektni pospešek tal 0,175 v skladu z Eurocodom 8.«
V 42. členu se spremeni četrti odstavek, tako da se glasi:
»(4) Izpolnjevanje bistvenih zahtev, varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu »zasnova požarne varnosti« za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu »študija požarne varnosti«. Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti.«
V 43. členu:
– se na začetku prvega odstavka doda nov tekst, ki se glasi:
»Opremljanje stavbnih zemljišč z novo gospodarsko javno infrastrukturo se izvaja na podlagi programa opremljanja, ki ga za območje OPPN s posebnim odlokom sprejme občinski svet.«.
– se spremenita tretji in četrti odstavek, tako da se glasita:
»(3) 1. etapa obsega odstranitev opornih zidov in ostankov nekdanje separacije, izvedbo novega podpornega zidu na gradbeni parceli NP4, rekonstrukcijo regionalne ceste (trikrako križišče, pločnik in kolesarska steza) z istočasno izvedbo javne kanalizacije (komunalne odpadne in padavinske vode), ki je predvidena za izgradnjo v skladu z izdelano projektno dokumentacijo.
(4) V 2. etapi sledi dograditev javnega vodovodnega, elektroenergetskega in telekomunikacijskega omrežja ter gradnja objektov na območju sprememb in dopolnitev OPPN 1.«.
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-0002/2018
Sevnica, dne 24. maja 2018
Srečko Ocvirk l.r.
