Na podlagi tretjega odstavka 463. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 17/14 in 81/15) izdaja Vlada Republike Slovenije
o vzdrževalnih delih v javno korist na področju energetike
Ta uredba določa vrste in načine izvajanja vzdrževalnih del v javno korist na objektih, napravah in omrežjih, ki so potrebna za prenos in distribucijo električne energije, zemeljskega plina, distribucijo toplote in oskrbo z drugimi energetskimi plini (v nadaljnjem besedilu: vzdrževalna dela).
II. VRSTE VZDRŽEVALNIH DEL
(vzdrževalna dela s področja prenosa in distribucije električne energije)
(1) Vzdrževalna dela na objektih, napravah in omrežjih s področja prenosa in distribucije električne energije so:
– vgradnja, nadgradnja, odstranitev, prestavitev in nadomestitev posameznega električnega voda, vključno s priključitvijo v elektroenergetski sistem in njegovo preureditvijo;
– dela na objektih, s katerimi se zagotavlja obnova objekta ali elementov objekta z namenom, da se ohranja ali podaljša življenjska doba objekta, upošteva izboljšave na podlagi napredka tehnike, zmanjša verjetnost okvare ali poslabšanja delovanja, odpravlja pomanjkljivost v delovanju, zagotavlja zahtevana raven delovanja naprave ter preprečuje nastanek večjega tveganja za zdravje in življenje ljudi in živali oziroma premoženje (na primer nadvišanje ali ojačitev stojnih mest, dela na transformacijskih postajah zaradi kabliranja nadzemnih vodov, nadomestitev ali namestitev dodatnih neizoliranih ali izoliranih vodnikov in pripadajočih naprav);
– kabliranje nadzemnih vodov, vključno z izvedbo kabelske kanalizacije in priključkov kabla do obstoječih naprav, objektov in električnih vodov, do nazivne napetosti vključno 110 kV.
(2) Vzdrževalna dela iz prejšnjega odstavka vključujejo tudi izvedbo vseh gradbenih del, ki so potrebna za izvedbo vzdrževalnih del v javno korist (na primer izdelava temeljev, zemeljskih izkopov).
(vzdrževalna dela s področja prenosa in distribucije zemeljskega plina)
(1) Vzdrževalna dela na objektih, napravah in omrežjih s področja prenosa in distribucije zemeljskega plina so:
− vgradnja, nadgradnja, odstranitev, priključitev in prestavitev plinovodov znotraj varovalnega pasu plinovoda, vključno s spremembo dimenzije, materiala in maksimalnega obratovalnega tlaka;
– vgradnja, nadgradnja in odstranitev naprav in inštalacij na, ob in v objektih sistema ali uporabnika sistema z namenom omogočanja transporta plina, čiščenja plina, gretja plina, regulacije in omejevanja pretoka ali tlaka plina, višanja ali nižanja tlaka plina, meritev, prenosa podatkov, katodne zaščite, oskrbe z električno energijo in pitno vodo, odoriranje plina in podobno, z namenom spremembe zmogljivosti objekta in z njo povezane velikosti objekta;
– dela na objektih (na primer kompresorska postaja, merilno regulacijska postaja, mešalna postaja, sprejemna in oddajna čistilna postaja), s katerimi se izpolnijo zahteve, vezane na varstvo pri delu, požarno zaščito, zaščito pred hrupom, zadostno naravno prezračevanje, ravnanje z odpadki in podobno (na primer povečanje prezračevalnih odprtin, vgradnja dušilcev zvoka, vgradnja lovilcev nečistoč);
– dela, izvedena pri polaganju plinovodov z delovnim tlakom do vključno 16 barov v zemljo, vključno s priključki do uporabnikov oziroma do obstoječih naprav, objektov in omrežij ter nad 16 barov za rekonstrukcijo prenosnega sistema in priključitve nanj.
(2) Vzdrževalna dela iz prejšnjega odstavka vključujejo tudi izvedbo vseh gradbenih del, ki so potrebna za izvedbo vzdrževalnih del v javno korist (na primer izdelava temeljev, zemeljskih izkopov).
(vzdrževalna dela s področja distribucije toplote)
(1) Vzdrževalna dela na objektih, napravah in omrežjih za distribucijo toplote na območju izbirnih lokalnih gospodarskih javnih služb so:
– vgradnja, nadgradnja, odstranitev in priključitev naprav za proizvodnjo tople in vroče vode ter hlajenja, ki so vključene v sistem opravljanja javne gospodarske službe na področju distribucije toplote, vključno s povezanimi priključitvenimi deli;
– dela na objektih vročevodnega, parovodnega, toplovodnega, kondenzacijskega omrežja ali razvoda hladu, ki so vključeni v sistem opravljanja javne gospodarske službe na področju distribucije toplote in s katerimi se izpolnijo zahteve, vezane na varstvo pri delu, požarno zaščito, zaščito pred hrupom, zadostno naravno prezračevanje, ravnanje z odpadki in podobno;
– postavitev, zamenjava, prestavitev, nadgradnja in odstranitev omrežja glavnih in priključnih vročevodov, parovodov, toplovodov, kondenzacijskega omrežja ali razvodov hladu, ki so vključeni v sistem opravljanja javne gospodarske službe na področju distribucije toplote, vključno s potrebnimi gradbenimi in zemeljskimi deli.
(2) Vzdrževalna dela iz prejšnjega odstavka vključujejo tudi izvedbo vseh gradbenih del, ki so potrebna za izvedbo vzdrževalnih del v javno korist kot izdelava temeljev, zemeljskih izkopov in podobno.
(vzdrževalna dela s področja oskrbe z drugimi energetskimi plini)
Za vzdrževalna dela na objektih, napravah in omrežjih s področja oskrbe z drugimi energetskimi plini se smiselno uporablja določba 3. člena te uredbe.
III. POGOJI ZA IZVAJANJE IN NAČIN IZVAJANJA VZDRŽEVALNIH DEL
(pogoji za izvajanje vzdrževalnih del)
(1) Za vzdrževalna dela v javno korist se štejejo dela, ki jih je mogoče izvesti v okviru stvarnih ali drugih pravic, ki dajejo pravico graditi na nepremičninah, na katerih so zgrajeni oziroma stojijo objekti, naprave in omrežja iz 1. člena te uredbe in če se s temi deli vplivi na sosednje nepremičnine in mejne vrednosti elektromagnetnega sevanja ne povečajo prek zakonsko dovoljenih, pri čemer se lahko izvajajo le v opredeljenem obsegu zemljiškega pasu, ki poteka na vsako stran objekta, voda, plinovoda oziroma od zunanje ograje razdelilne ali transformatorske postaje.
(2) Za področje prenosa in distribucije električne energije prek nadzemnih večsistemskih daljnovodov in nadzemnih vodov lahko potekajo vzdrževalna dela v javno korist v naslednji širini zemljiškega pasu:
− 40 metrov za dela na nadzemnih eno- in večsistemskih daljnovodih ter razdelilnih transformatorskih postajah nazivne napetosti 400 kV in 220 kV;
− 15 metrov za nadzemni eno- in večsistemski daljnovod in razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti 110 kV in 35 kV;
– 10 metrov za nadzemni eno- in večsistemski daljnovod nazivnih napetosti od 1 kV do vključno 20 kV;
− 1,5 metra za nadzemni vod nazivne napetosti do vključno 1 kV ter
− 2 metra za razdelilno postajo srednje napetosti in transformatorsko postajo srednje napetosti.
(3) Za področje prenosa in distribucije električne energije prek podzemnih kabelskih sistemov do nazivne napetosti vključno 110 kV se lahko vzdrževalna dela v javno korist izvajajo tudi zunaj območja zemljiškega pasu iz prejšnjega odstavka, če to za lastnike zemljišč oziroma njihove upravljavce pomeni optimalnejšo rešitev.
(4) Za področje prenosa in distribucije zemeljskega plina lahko potekajo vzdrževalna dela v javno korist v naslednji širini zemljiškega pasu:
– 12 metrov od osi voda na vsako stran za prenosni vod zemeljskega plina oziroma od ograje merilno-regulacijske postaje in drugih objektov prenosnega sistema;
– 6 metrov od osi voda na vsako stran za distribucijski vod zemeljskega plina.
(5) Za področje distribucije toplote ali drugega energetskega plina lahko potekajo vzdrževalna dela v javno korist v širini 5 metrov od osi voda na vsako stran.
(6) Izvajalec gospodarske javne službe mora pri izvedbi vzdrževalnih del upoštevati naslednje pogoje:
– medsebojni odmiki objektov, naprav in omrežja gospodarske javne infrastrukture, ki se izvajajo kot vzdrževalna dela v javno korist, morajo po izvedbi ostati v okviru zakonsko dovoljenih odmikov od obstoječih ali s pridobljenim gradbenim dovoljenjem predvidenih objektov, naprav in omrežij, ki veljajo za posamezne vrste objektov, naprav in omrežij;
– varnostni odmiki od drugih objektov, naprav in omrežij morajo po izvedbi vzdrževalnih del ostati v okviru zakonsko dovoljenih glede na zahtevane varnostne odmike do drugih objektov, naprav in omrežij pred izvedbo vzdrževalnih del; če je objekt, naprava ali omrežje gospodarske javne infrastrukture ograjen z varovalno ograjo, morajo zahtevani varnostni odmiki novoizvedenih objektov, naprav in omrežij od drugih objektov, naprav in omrežij izven ograje ostati v okviru zakonsko dovoljenih glede na zahtevane varnostne odmike do drugih objektov, naprav in omrežij pred izvedbo vzdrževalnih del;
– izdelati mora podrobnejši načrt tehničnih rešitev in detajlov vzdrževalnih del;
– izkazati mora stvarno ali drugo pravico, ki mu daje pravico graditi na nepremičnini in pridobiti soglasje pristojnega soglasodajalca;
– dela se morajo izvajati v skladu s prostorskim izvedbenim aktom, predpisi, s katerimi se podrobneje določijo bistvene in druge zahteve, ali drugimi predpisi;
– vsaj 10 dni pred začetkom vzdrževalnih del v javno korist mora o začetku izvedbe obvestiti javnost na krajevno običajen način.
(izvajalec vzdrževalnih del)
Kot izvajalec vzdrževalnih del se šteje izvajalec ustrezne gospodarske javne službe s področja energetske dejavnosti ali druga pravna ali fizična oseba, ki v skladu s področnimi predpisi izpolnjuje pogoje za izvajalca vzdrževalnih del in mu taka dela s pogodbo poveri izvajalec gospodarske javne službe s področja energetskih dejavnosti.
(strokovno-tehnični pregled)
(1) Po zaključku izvedbe vzdrževalnih del in pred začetkom rednega obratovanja mora izvajalec gospodarske javne službe opraviti strokovno-tehnični pregled, s katerim se ugotovi, ali so vzdrževalna dela na objektih, napravah in omrežjih izvedena in vzdrževana v skladu s predpisi ter tehničnimi pravili in standardi.
(2) S pregledom iz prejšnjega odstavka se ugotavlja, ali so bila vzdrževalna dela izvedena v skladu s predpisi in tehničnimi pravili, ki se nanašajo na konstrukcijo, opremo, vzdrževanje in oskrbljenost določenega energetskega objekta, naprave oziroma omrežja.
(3) O strokovno-tehničnem pregledu, s katerim se ugotovi stanje določenega energetskega objekta, naprave in omrežja, se izdela zapisnik, katerega priloga so listine, ki dokazujejo navedeno stanje. Zapisnik, iz katerega izhaja, da so vzdrževalna dela izvedena skladno s predpisi, tehničnimi pravili in standardi, pomeni dokazilo o zanesljivosti objekta, naprave oziroma omrežja ter omogoča sledljivost sprememb.
(4) Strokovno-tehnične preglede opravljajo izvajalci gospodarske javne službe ali v njihovem imenu pravne osebe ali fizične osebe, ki jih za to pooblasti izvajalec gospodarske javne službe.
(5) O ugotovitvah strokovno-tehničnega pregleda mora pooblaščena pravna ali fizična oseba obvestiti naročnika pregleda, upravljavca energetskega objekta, naprave oziroma omrežja in organ, pristojen za inšpekcijsko nadzorstvo, ki ga mora obvestiti izvajalec gospodarske javne službe, tudi kadar sam opravlja strokovno-tehnični pregled.
(evidenca vzdrževalnih del in posredovanje podatkov)
(1) Izvajalec gospodarske javne službe mora voditi evidenco izvedenih vzdrževalnih del.
(2) Izvajalec gospodarske javne službe mora zaradi vodenja katastra gospodarske javne infrastrukture in zbirnih podatkov za posamezna omrežja, naprave in objekte gospodarske infrastrukture po zaključku izvajanja vzdrževalnih del posredovati podatke o spremembah zmogljivosti in velikosti objektov, naprav in omrežij gospodarske javne infrastrukture organu, pristojnemu za geodetske zadeve.
IV. INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO
Za nadzor nad izvajanjem določb te uredbe je pristojen inšpektorat, pristojen za energijo.
(1) Z globo od 2.000 do 80.000 eurov se kaznuje za prekršek izvajalec gospodarske javne službe, ki po zaključku izvedbe vzdrževalnih del ne opravi strokovno-tehničnega pregleda iz prvega odstavka 8. člena te uredbe.
(2) Z globo od 5.000 do 15.000 eurov se kaznuje za prekršek izvajalec gospodarske javne službe, ki ne izdela zapisnika o strokovno-tehničnem pregledu energetskega sistema iz tretjega odstavka 8. člena te uredbe kot dokazila o zanesljivosti izvedenih vzdrževalnih del.
(3) Z globo od 1.000 do 5.000 eurov se kaznuje za prekršek izvajalec gospodarske javne službe, ki v skladu s prvim odstavkom 9. člena te uredbe ne vodi evidence vzdrževalnih del ter ki v evidenco energetske infrastrukture ne vnese podatkov o izvedenih vzdrževalnih delih in posegih v infrastrukturo.
(4) Z globo od 1.000 do 5.000 eurov se kaznuje za prekršek izvajalec gospodarske javne službe, ki v skladu z drugim odstavkom 9. člena te uredbe ne posreduje podatkov o spremembah zmogljivosti in z njo povezane spremembe velikosti objektov, naprav in omrežij gospodarske javne infrastrukture organu, pristojnemu za geodetske zadeve.
(5) Z globo od 500 do 5.000 eurov se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba izvajalca gospodarske javne službe, ki stori katero izmed dejanj iz prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena.
V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(dokončanje inšpekcijskih postopkov)
Inšpekcijski postopki, začeti pred uveljavitvijo te uredbe, se dokončajo v skladu z Uredbo o vzdrževalnih delih v javno korist na področju energetike (Uradni list RS, št. 125/04, 71/09 in 17/14 – EZ-1).
(dokončanje vzdrževalnih del v izvajanju)
Vzdrževalna dela, začeta pred uveljavitvijo te uredbe, se dokončajo v skladu z Uredbo o vzdrževalnih delih v javno korist na področju energetike (Uradni list RS, št. 125/04, 71/09 in 17/14 – EZ-1).
Z dnem uveljavitve te uredbe se preneha uporabljati Uredba o vzdrževalnih delih v javno korist na področju energetike (Uradni list RS, št. 125/04, 71/09 in 17/14 – EZ-1).
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00710-18/2018
Ljubljana, dne 30. maja 2018
EVA 2016-2430-0086
Vlada Republike Slovenije
dr. Miroslav Cerar l.r.
