Na podlagi 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 – ORZVKD39, 90/12, 111/13 in 32/16) ter 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 24/16 – uradno prečiščeno besedilo) je Mestni svet Mestne občine Ljubljana na 34. seji 28. 5. 2018 sprejel

Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi enota dediščine (EŠD 917) Ljubljana – palača Kazina (v nadaljnjem besedilu: spomenik).

Spomenik obsega nepremičnine: stavbo št. 526, katastrska občina 1725 – Ajdovščina, in parceli št. 3186 ter parceli št. 3187, obe katastrska občina 1725 – Ajdovščina.

Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik lokalnega pomena: Z zgraditvijo palače Kazina, leta 1837, je bila formirana severna stranica Kongresnega trga s parkom Zvezda. Palača Kazina je predstavnica stroge klasicistične arhitekture značilne za trideseta leta 19. stoletja. Zgrajena je po načrtih iz leta 1834, pripisanih arhitektu Benediktu Müllerju, med leti 1835 in 1837 pod vodstvom Venceslava Vadnava, mestnega stavbnega mojstra in stavbnih podjetnikov polirjev Matije Dobravca in Antona Brillija. Palača predstavlja enega redkih ohranjenih primerov tipa večnamenske javne palače z ohranjeno veliko dvorano, katere krasitvena dela so se ohranila do danes. Palača je bila cca 100 let kasneje, v 30-tih letih 20. stoletja, celovito prenovljena. Ohranjeni kvalitetno in celovito zasnovani interjerji v duhu funkcionalizma, nam danes nudijo vpogled v navade, okuse in življenjski stil meščanov iz obdobja med obema svetovnima vojnama.

Varovane sestavine spomenika so:

– prepoznavna prostorska pojavnost palače (višina, volumen, gabariti);

– gradbena zasnova (etaže, razporeditev nosilnih sten, stopnišče);

– oblika in podoba strehe nad osnovnim kubusom;

– originalna materialna substanca (ometi, tlaki, leseno stavbno pohištvo);

– ohranjene izvirne arhitekturne prvine palače;

– oblikovane fasade z vsemi prvinami;

– tlorisna zasnova notranjosti z osrednjo večnamensko dvorano, ki volumensko zajema prvo in drugo nadstropje stavbe s krasitvenimi deli;

– jugovzhodni del kleti s krasitvenimi deli iz prve četrtine 20. stoletja;

– interjerji iz druge četrtine 20. stoletja (veža, stopnišče, hodniki).

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

– celostno ohranjanje varovanih sestavin spomenika iz drugega odstavka prejšnjega člena;

– ohranjanje prepoznavne prostorske pojavnosti palače v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti;

– zagotavljanje ustrezne namembnosti celote in posameznih enot skladno z varovanimi vrednotami spomenika;

– podreditev vseh posegov v spomenik in njegove dele ohranjanju varovanih sestavin v obliki, legi, gabaritih, konstrukciji, materialih, strukturi in barvni podobi;

– redno in strokovno vzdrževanje ter obnavljanje celote in varovanih sestavin spomenika;

– ohranjanje arhitekturne zasnove notranjosti z veliko dvorano ter oblikovanih fasad z vsemi prvinami;

– prepoved spreminjanja varovanih sestavin arhitekturne zasnove zunanjščine in notranjščine z rušenjem in odstranjevanjem, kot tudi z nadzidavo in prezidavo;

– če je spomenik ali njegov varovani del okrnjen, je treba zagotoviti povrnitev v prvotno stanje na stroške povzročitelja;

– za kompleksne posege v spomenik ali za celovito prenovo je potrebna predhodna izdelava konservatorskega načrta.

Lastnik oziroma upravljavec spomenika mora javnosti omogočiti dostopnost spomenika v obsegu, ki ne ogroža osnovnih funkcij ali varovanih sestavin spomenika.

Za vse posege v spomenik, razen če zakon določa drugače, potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: zavod).

Kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje zavod izdaja v skladu z določili tega odloka in veljavnega prostorskega akta, ki ureja območje spomenika.

Pristojno sodišče po uradni dolžnosti zaznamuje v zemljiški knjigi status kulturnega spomenika na nepremičninah iz drugega odstavka 1. člena tega odloka.

Meje spomenika so določene na digitalnem katastrskem načrtu v merilu 1:1000 in vrisane na topografskem načrtu v merilu 1:5000. Izvirnika načrtov, ki sta sestavna dela tega odloka, hranita zavod in Mestna občina Ljubljana.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.