Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13 – skl. US, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO, 61/17 – ZUreP-2) ter 15. člena Statuta Občine Šentjur (Uradni list RS, št. 37/11 – uradno prečiščeno besedilo in 54/16) je Občinski svet Občine Šentjur na 21. redni seji dne 22. maja 2018 sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje EUP PL21/1, Planina pri Sevnici
S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev Občinskega prostorskega načrta Občine Šentjur (Uradni list RS, št. 114/13) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za EUP PE21/1 (v nadaljevanju OPPN), izdelovalca AR projekt d.o.o., Planinska cesta 5, 8290 Sevnica, pod št. 21/17.
Določbe tega odloka dopolnjujejo:
I. TEKSTUALNI DEL
II. SMERNICE IN MNENJA NOSILCEV UREJANJA PROSTORA
III. PRILOGE
IV. GRAFIČNE PRILOGE.
II. MEJA OBMOČJA UREJANJA
Predmet občinskega podrobnega prostorskega načrta je ureditveno območje na vhodu v urbano naselje Planina pri Sevnici. Obravnavano območje na severni in vzhodni strani omejuje kmetijske površine, na južni strani občinska cesta JP 896911 Planina–Lipa in na zahodni strani regionalna cesta RC II. reda 1166 Boštanj–Planina. Velikost območja prostorske ureditve znaša 9.895,40 m2. V skladu z veljavnim Občinskim prostorskim načrtom Občine Šentjur (Uradni list RS, št. 114/13) je obravnavano območje, ki se nahaja na vhodu v urbano naselje, opredeljeno kot enota urejanja EUP PL21/1. Podrobnejša namenska raba predvidenega območja je namenjena centralnim dejavnostim v podeželskih naseljih (CUv).
Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta je zemljiški kompleks s parc. štev. 363/16-del, 34 – del, 39/3, 40, 39/2, 36/2, 36/5, 35/4, 38/4, 39/4, vse k.o. Planina.
Skladno s 56.a členom Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13 – skl. US, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO, 61/17 – ZUreP-2; v nadaljevanju ZPNačrt) se na delu območja OPPN spremeni podrobna namenska raba zemljišča iz območja centralnih dejavnosti v podeželskih naseljih (CUv) v območje stanovanjskih površin (SS). Z uveljavitvijo OPN je za navedeni EUP potrebno predhodno izdelati občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljnjem besedilu OPPN). Sprememba podrobne namenske rabe z izvedbo postopka izdelave OPPN znotraj EUP PL21/1 ni v nasprotju s strateškim delom OPN. Na podlagi pobude investitorja, se pripravi OPPN za območja EUP PL21/1, skladno s tretjim odstavkom 2. člena Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta (Uradni list RS, št. 99/07) in 59. členom Odloka o izvedbenem prostorskem načrtu Občine Šentjur (Uradni list RS, št. 114/13). Občina bo po sprejemu OPPN, na podlagi katerega so nastale spremembe podrobnejše namenske rabe, te spremembe vnesla v OPN po postopku, kot je določen s 53.a členom ZPNačrt.
III. POGOJI IN USMERITVE ZA PROJEKTIRANJE IN GRADNJO
Na območju OPPN sta predvideni dve ureditveni območji.
Ureditveno območje CUv (območje centralnih dejavnosti v podeželskih naseljih), kjer so dovoljene naslednje vrste dejavnosti z dopustnim obsegom:
– bivanje, gostinstvo, dejavnost članskih organizacij, poslovne dejavnosti, izobraževanje, kulturne in razvedrilne dejavnosti.
Ureditveno območje SS (območje stanovanjskih površin), kjer je dovoljena naslednja vrsta dejavnosti:
– bivanje (v posamezni stavbi sta dovoljeni največ dve stanovanji).
Na območju OPPN so v obeh ureditvenih območjih dovoljene naslednje vrste gradenj, oziroma drugih del:
– gradnja novih objektov,
– legalizacija,
– redna investicijska in vzdrževalna dela,
– rušitve in nadomestne gradnje,
– dozidave in nadzidave obstoječih objektov,
– rekonstrukcije objektov,
– spremembe namembnosti.
V ureditvenem območju CUv so dovoljene naslednje vrste dopustnih objektov glede na namen:
– večnamenske stavbe,
– gradbeni in inženirski objekti (prometna, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura),
– nezahtevni in enostavni objekti: pomožni objekti v javni rabi, pokrita skladišča za lesna goriva, ograje in podporni zidovi, pomožni infrastrukturni objekti,
– samostojna parkirišča, začasni objekti.
V ureditvenem območju SS so dovoljene naslednje vrste dopustnih objektov glede na namen:
– stanovanjske stavbe,
– gradbeni in inženirski objekti (prometna, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura),
– nezahtevni in enostavni objekti za potrebe bivanja: majhne stavbe (garaže, drvarnice, zimski vrtovi, pokrita skladišča za lesna goriva, savne, fitnesi in podobni objekti), majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave (lope, ute, nadstreški, manjše drvarnice, senčnice, letne kuhinje, vetrolovi in podobni objekti).
III.1. Arhitektonsko oblikovanje
III.1.1. Ureditveno območje večnamenskega objekta CUv
Lega objekta:
Na parceli št. 34 – del, 35/4, 36/2, 39/2, 39/3 – del, 40 – del, 39/4, 38/4 in 363/16 – del, k.o. 1161-Planina je predvidena gradnja večjega, delno vkopanega objekta, v katerem so predvideni prostori za potrebe Prostovoljnega gasilskega društva Planina pri Sevnici, večnamenska dvorana za kulturne prireditve in druge spremljajoče kulturne in družbene dejavnosti z vsemi servisnimi prostori, prostori za društva lokalne skupnosti, pisarne, stanovanjski prostori, gostinski lokali (bife …) ter parkirne in manipulativne površine. Delno vkopani objekt bo postavljen v osrednjem delu obravnavanega območja vzporedno z vzhodno parcelno mejo parcele 35/4 k.o. 1161-Planina. Na severni, vzhodni, južni in zahodni strani objekta so predvidene manipulativne površine, ki so potrebne za obratovanje objekta. Na južnem delu parcele se izvede uvozni in izvozni priključek na občinsko cesto. Komunikacijsko se bo območje večnamenskega objekta navezovalo tudi na novozgrajeno cesto, ki se na severni strani priključuje na regionalno cesto.
Horizontalni in vertikalni gabarit:
Tloris objekta je podolgovate oblike 15,00 m x 50,48 m. Objekt bo imel delno vkopano pritlično etažo, nadstropje in v delu objekta izkoriščeno mansardo. Etažna višina objekta izhaja izključno iz funkcije objekta in se ji prilagaja. V okviru gradbene parcele naj faktor zazidanosti ne presega 0,4 in 10 % zelenih površin.
Kota pritličja: se prilagaja raščenemu terenu oziroma predvidenemu uvoznemu-izvoznemu priključku iz občinske ceste.
Arhitekturni elementi objekta:
Oblikovanje arhitekturne podobe objekta naj sledi sodobnejšemu arhitekturnemu oblikovanju. Odprtine sledijo funkciji objekta, glede na namembnost objekta tudi v modernih steklenih izvedbah.
Streha:
Naklon strehe je 30º–40º. Možna je izvedba dvokapnic, enokapnic v različnih višinskih nivojih (enotni naklon strehe), ravnih streh in ravnih steklenih streh, ki so lahko konzolno vpete v objekt v ravnini ali naklonu osnovne strešine (nadstreški). Slemena morajo biti postavljena v smeri daljših stranic tlorisa in potekati v smeri sever–jug. Streha je lahko razgibana. Pri osvetlitvi mansardnega dela objekta je možna izvedba sodobnih strešnih oken v ravnini strešin.
Kritina: opečna, betonska ali kovinska v opečni, temno rjavi ali črni barvi.
Fasada:
Horizontalna in vertikalna členitev fasad, razmestitev fasadnih odprtin ter oblikovanje drugih fasadnih elementov morajo biti enostavni. Fasada je lahko klasično ometana ali obložena s fasadnimi prefabriciranimi elementi iz armiranega betona, vlaknasto cementnih plošč, lesa in stekla. Objekti se lahko obložijo s prefabriciranimi fasadnimi paneli iz jeklene profilirane pločevine. Možna je tudi kombinacija navedenih fasadnih oblog. Barve fasad, ki so v prostoru izrazito moteče in neavtohtone (npr. citronske in druge živo rumene, vijolične, živo zelene, živo, temno in turkizno modre, živo rdeče ipd. ter kombinacije le-teh) niso dovoljene. Barva fasade mora biti v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja določena. Osvetlitev fasad mora biti projektirana in izvedena skladno z veljavno zakonodajo, z namenom preprečevanja svetlobnega onesnaževanja okolja.
Zunanja ureditev parcele:
Površine parkirišč so lahko iz travnih tlakovcev, tlakovana ali asfaltirana. Manipulativne površine in poligon se asfaltirajo. Ostali del parcele se hortikulturno uredi. Pri urejanju zunanjih površin v ureditvenem območju CUv je potrebno uporabiti avtohtono listopadno vegetacijo. Nepozidane dele parcele je potrebno utrditi in modelirati skladno z konfiguracijo terena. Če se pri zunanji ureditvi izkaže potreba po gradnji opornih zidov je možna gradnja le-teh.
III.1.2. Ureditveno območje stanovanjskih hiš SS
Lega objekta:
Na parceli št. 34 – del, 39/3 – del, 40 – del, in 363/16 – del k.o. 1161-Planina je predvidena gradnja treh enodružinskih stanovanjskih hiš. Objekti bodo postavljeni v severovzhodnem delu obravnavanega območja. Komunikacijsko se bo območje stanovanjskih hiš navezovalo na novozgrajeno cesto, ki se na severni strani priključuje na regionalno cesto.
Horizontalni in vertikalni gabarit:
Tlorisni gabarit objekta mora biti pravokotnega tlorisa v razmerju stranic 1:1,4 do 1:2. Velikost posameznih predvidenih stanovanjskih objektov bo natančno definirana z izdelavo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, zato so možna odstopanja od horizontalnih gabaritov določenih v grafičnih prilogah. Dovoljena je izvedba K+P+M, K+P+N ali P+M pri čemer se šteje, da posamezna etaža ne presega višine 3,0 m, da je klet v celoti ali delno vkopana, kolenčni zid v mansardi pa ne presega višine 1,40 m. V okviru gradbene parcele faktor zazidanosti ne sme presegati 0,4 in zagotavljati vsaj 10 % zelenih površin.
Kota pritličja: se prilagaja raščenemu terenu oziroma predvidenemu uvoznemu-izvoznemu priključku iz ceste.
Arhitekturni elementi objekta:
Oblikovanje arhitekturne podobe objektov je lahko sodobnejše. Odprtine sledijo funkciji objekta.
Streha:
Naklon strehe je 30º–40º. Možna je izvedba dvokapnic, enokapnic v različnih višinskih nivojih (enotni naklon strehe), ravnih streh, ki so lahko konzolno vpete v objekt v ravnini ali naklonu osnovne strešine (nadstreški). Slemena morajo biti postavljena v smeri daljših stranic tlorisa in potekati v smeri severovzhod–jugozahod. Pri osvetlitvi mansardnega dela objekta je možna izvedba sodobnih strešnih oken v ravnini strešin ali izvedba pultnih frčad. Frčade ne smejo biti višje od osnovne strehe.
Kritina: opečna, betonska ali kovinska v opečni, temno rjavi ali črni barvi.
Fasada:
Horizontalna in vertikalna členitev fasad, razmestitev fasadnih odprtin ter oblikovanje drugih fasadnih elementov morajo biti enostavni. Fasada je lahko klasično ometana ali obložena s fasadnimi prefabriciranimi elementi iz armiranega betona, vlaknasto cementnih plošč, lesa in stekla. Objekti se lahko obložijo s prefabriciranimi fasadnimi paneli iz jeklene profilirane pločevine. Možna je tudi kombinacija navedenih fasadnih oblog. Barve fasad, ki so v prostoru izrazito moteče in neavtohtone (npr. citronske in druge živo rumene, vijolične, živo zelene, živo, temno in turkizno modre, živo rdeče ipd. ter kombinacije le-teh), niso dovoljene. Barva fasade mora biti v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja določena.
Zunanja ureditev parcele:
Zunanje manipulativne površine so lahko iz travnih tlakovcev, tlakovana ali asfaltirana. Ostali del parcele se hortikulturno uredi. Nepozidane dele parcele je potrebno utrditi in modelirati skladno z konfiguracijo terena. Če se pri zunanji ureditvi izkaže potreba po gradnji opornih zidov je možna gradnja le-teh.
III.2. Pomožni objekti
Znotraj gradbene parcele je v posameznem ureditvenem območju možna gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov skladno s 7. členom odloka. V ureditvenem območju SS se lahko gradijo kot prizidek k osnovnemu objektu ali samostojno. Oblikovani morajo biti usklajeno z osnovnim objektom. Gradnja manj zahtevnih in enostavnih objektov vključno z osnovnim objektom ne sme preseči faktorja zazidanosti 0,4. V okviru gradbene parcele naj bo vsaj 10 % zelenih površin. Medsosedske ograje za ograjevanje parcele do max. višine 1,80 m so lahko postavljene do posestne meje zemljiških parcel, razen v primerih, ko je sosednje zemljišče javna cesta in je potrebno upoštevati predpise s področja varnosti v cestnem prometu. Ograje se lahko gradi tudi na meji parcel, če se lastniki zemljišč, ki jih razmejuje, o tem medsebojno pisno sporazumejo (overjena soglasja).
III.3. Gradbeno inženirski objekti
Gradbeno inženirski objekti obsegajo vse objekte in naprave vezane na prometno, komunalno energetsko infrastrukturo (ceste, pešpoti, parkirišča, ekološki otok in podobno), postavitev cestne in ostale urbane opreme (ograje, prometna signalizacija, svetilke) ter objekte in naprave zvez in telekomunikacij.
Oblikovanje gradbeno inženirskih objektov je svobodno, če s tem odlokom ni določeno drugače:
– cesta se asfaltira, manipulativne površine se asfaltirajo in parkirišča se tlakujejo,
– cestna in urbana oprema se lahko gradi na podlagi obstoječih predpisov.
IV. POGOJI ZA INFRASTRUKTURNO UREJANJE OBMOČJA
IV.1. Prometno omrežje
Območje obravnave OPPN se nahaja v varovalnem pasu državne ceste oziroma regionalne ceste II. reda št. 424 na odseku 1166 Boštanj–Planina parcela št. 365/1, k.o. 1161-Planina. Na južni strani obstoječ cestni priključek občinske ceste JP 896911 Planina–Lipa parcela št. 38/2, k.o. 1161-Planina na RII-424/1166 je potrebno rekonstruirati za obstoječi dvosmerni promet ustrezne širine v dolžini vsaj do predvidene nove dovozne ceste, ki vodi na območje OPPN. Priključek na regionalno cesto se utrdi za pričakovano vozno obremenitev. Prečni sklon priključka se prilagodi niveleti vozišča regionalne ceste. Priključek se opremi s prometno signalizacijo »Ustavi«. V okolici ceste in javnih površin ni dovoljeno postavljati objektov, ograj, opornih zidov, nasipov ali saditi rastline, ki bi karkoli poslabšale preglednost ceste in priključkov, ovirale promet oziroma poškodovale ali poslabšale urejenost ceste.
Obstoječ poljski priključek na severni strani preko katerega se bodo napajali predvideni stanovanjski objekti je potrebno ustrezno rekonstruirati (ustrezna širina, radii, protiprašna ureditev itd.). Vsi posegi morajo biti usklajeni z obstoječo in bodočo ureditvijo državne ceste.
Na obravnavanem območju je potrebno predvideti zadostno število parkirnih mest, in sicer:
– 1 parkirno mesto na 5 sedežev za večnamensko dvorano,
– 1 parkirno mesto na 4 sedeže za gostinski lokal + 1 PM na 2 zaposlena,
– 1 parkirno mesto 30 m² neto pisarniških površin,
– 2 parkirni mesti na stanovanje.
Pred pričetkom gradnje je obvezna zakoličba vse komunalne infrastrukture na mestu samem in jo po potrebi ustrezno zaščititi oziroma prestaviti v soglasju z upravljalcem.
IV.2. Kanalizacijsko omrežje
Fekalna kanalizacija:
Na obravnavanem območju je v izgradnji sistem kanalizacije v vodotesni izvedbi. Priključevanje fekalne kanalizacije na javni sistem kanalizacije se izvede pod pogoji JKP Šentjur d.o.o. Možnost priključka na predvideno javno fekalno kanalizacijo je na jugozahodni strani območja OPPN. Obvezna je priključitev objektov na javno fekalno kanalizacijo. Odvajanje in čiščenje padavinskih in komunalnih odpadnih vod mora biti usklajena z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15), Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15). Pred pričetkom gradnje je obvezna zakoličba vse obstoječe komunalne infrastrukture na mestu samem in jo je po potrebi ustrezno zaščititi oziroma prestaviti v soglasju z upravljavcem.
Meteorna kanalizacija:
Čiste meteorne vode se preko peskolovov in revizijskih jaškov zbirajo v zadrževalniku meteornih vod (velikost le tega se določi pri izdelavi projektne dokumentacije) na parcelah investitorjev. Višek meteornih vod se vodi v sistem skupne meteorne kanalizacije območja OPPN, ki se na jugozahodni strani preko obstoječega cestnega propusta odvajajo v obstoječ meteorni kanal ter dalje v odprt meteorni odvodnik. Onesnažene meteorne vode iz asfaltnih površin se pred izpustom v meteorno kanalizacijo očistijo v lovilcu olj in maščob.
IV.3. Vodovodno omrežje
Oskrba objektov bo možna preko zgrajenega javnega vodovoda. Za predvidene objekte je potrebno zgraditi sekundarno vodovodno omrežje, ki se bo navezovalo na obstoječi javni vodovod.
V primeru, ko se jašek nahaja na območju povoznih površin, mora biti jašek opremljen s povoznim pokrovom. Na trasi vodovoda ni dovoljena gradnja nadzemnega in podzemnega objekta, saditi dreves in drugih trajnih nasadov ter postavljati škarpe, ograje ali drogove. Vodovod je potrebno vgraditi najmanj 1,2 m pod koto terena. Pod utrjenimi površinami je obvezna uporaba materialov iz modularne litine. Minimalni odmik novih objektov od javnega vodovoda znaša več kot 4,00 m. Predviden objekt se navezuje na obstoječe hidrantno omrežje na tem območju.
IV.4. Električno omrežje
Električna energija je na razpolago na NN zbiralnicah (nov NN izvod) v transformatorski postaji TP 20/0,4 kV Planina šola. Nizkonapetostno kabelsko omrežje bo v urbanem območju zgrajeno kot kabelsko omrežje položeno v PVC kabelski kanalizaciji v težki radialni izvedbi s povezovanjem prostostoječih razdelilnih omar. Priključne merilne omarice se namestijo na stalno dostopna mesta. Pri gradnji objektov v varovalnem pasu elektroenergetskih vodov in naprav je potrebno izpolniti zahteve glede elektroenergetskega sevanja in hrupa (Uradni list RS, št. 70/96) in zahteve Pravilnika o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij (Uradni list RS, št. 101/10).
IV.5. TK omrežje
Za predvidene pozidave znotraj OPPN je potrebno izvesti novo telekomunikacijsko omrežje z navezavo na najbližji TK kabelski jašek ZK kabelske kanalizacije Telekoma Slovenije. V primeru, da se izvede telekomunikacijsko omrežje v telekomunikacijskih kabelskih ceveh in jaških ne smejo potekati vodi drugih komunalnih naprav brez soglasja Telekom Slovenije d.d. Za trase novih telekomunikacijskih vodov se predvidi kabelska kanalizacija s PVC cevmi premera 110 mm ali 125 mm s pomožnimi jaški in stebrički ter PE-HD cevmi premera 50 mm.
IV.6. KKS
Na območju urejanja ni naprav in kabelskih razvodov KKS omrežja.
IV.7. Odpadki
Komunalne odpadke je potrebno odvažati na odlagališče komunalnih odpadkov. Tip in velikost zabojnika določi upravljavec odvoza odpadkov. Dostop do zabojnikov mora biti vedno dostopen specialnim smetarskim vozilom za odvoz odpadkov.
Vsi koristniki odvoza komunalnih odpadkov so dolžni ravnati v skladu z Odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Šentjur pri Celju (Uradni list RS, št. 4/98).
V. REŠITVE ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE, VAROVANJE OKOLJA NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE
V.1. Ohranjanje kulturne dediščine
Območje predvidenih posegov leži izven območij, ki so z veljavnimi planskimi in prostorsko izvedbenimi akti Občine Šentjur zavarovani kot kulturni spomenik oziroma kulturna dediščina. Območja in objekti kulturne dediščine so relativno oddaljeni od območja OPPN, zato izvedba ne bo imela neposrednih ali posrednih vplivov. Zasnova območja v prostoru ne predstavlja nove dominante, zato izvedba OPPN ne bo imela vpliva povezanega z vizualnim dojemanjem prostora. Po vzpostavitvi dejavnosti na območju ne pričakujemo kakršnih koli kumulativnih ali sinergijskih vplivov na enote in območja kulturne dediščine v okolici.
V.2. Varstvo arheoloških ostalin
Pri predvidenih gradnjah je potrebno upoštevati le splošne zakonske ukrepe za varstvo arheoloških ostalin. Ob vseh posegih v zemeljske plasti je obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/ odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine izvaja konservatorski nadzor na posegi v dediščino, zato jo je potrebno vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del pisno ali po elektronski pošti o tem obvestiti.
V.3. Varstvo pred hrupom
Raven hrupa mora v naselju ostati v mejah dovoljenega.
Glede na dejansko in namensko rabo prostora v OPPN se ureditveno območje CUv in ureditveno območje SS, skladno s 4. členom Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08, 109/09, 62/10), uvrščata v območje s III. stopnjo varstva pred hrupom.
S predvidenim posegom ne bodo presežene kritične vrednosti kazalcev hrupa LDAN za III. stopnje varstva pred hrupom. Kot omilitveni in zaščitni ukrep med ureditvenima območjema se predvidi zazelenitev z visokoraslo avtohtono vegetacijo.
Omilitveni in zaščitni ukrepi v času gradnje se nanašajo predvsem na izbiro in vzdrževanje strojev in mehanizacije. V smislu monitoringa hrupa je potrebno:
– uporabljati delovne naprave in gradbene stroje, ki so izdelani v skladu z emisijskimi normami za hrup gradbenih strojev. Pri gradnji naj izvajalec uporablja le mehanizacijo, ki je označena z vidno in trajno oznako CE skladnosti z zajamčeno ravnjo zvočne moči ter naj bo opremljena z ES izjavo o skladnosti (Pravilnik o emisiji hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem, Uradni list RS, št. 106/02, 50/05, 49/06),
– zagotoviti, da hrupna gradbena dela potekajo le v dnevnem času med 7. uro zjutraj in 18. uro zvečer,
– lokacije gradbiščnih platojev in transportne poti na območje gradbišča morajo biti izbrane tako, da hrup zaradi gradnje objektov in zaradi transporta materiala ne bo direktno obremenjeval najbližjih stanovanjskih objektov,
– pri predvidenih novih objektih je potrebno ventilacijske in hladilne sisteme na objektih izvesti tako, da bodo s svojim hrupom v najmanjši možni meri obremenjevali okolico, kjer ljudje živijo ali se zadržujejo dlje časa. Kjer taka izvedba ni možna, je potrebno izvesti protihrupno zaščito.
V.4. Varstvo zraka
Snovi, ki se izpuščajo v ozračje, ne smejo presegati mejnih vrednosti, določenih z Uredbo o kakovosti zunanjega zraka (Uradni list RS, št. 9/11 in 8/15) in Uredbo o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 23/11 in 24/13).
Dimnovodne naprave morajo biti zgrajene tako, da zagotavljajo varno, zanesljivo in trajno delovanje kurišča, torej ne smejo presegati maksimalne dovoljene emisije določene v navedeni uredbi.
V.5. Varstvo voda, erozijska ogroženost in plazljivost terena
Odvajanje odpadnih voda iz območja OPPN mora biti načrtovano v skladu z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15), Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05, 45/07, 79/09, 64/12 in spremembe) in načrtovane v skladu z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Uradni list RS, št. 47/05).
Na obravnavanem območju je v izgradnji javni sistem kanalizacije v vodotesni izvedbi. Možnost priključka na predvideno javno fekalno kanalizacijo je na jugozahodni strani območja OPPN. Obvezna je priključitev objektov na javno fekalno kanalizacijo.
Čiste meteorne vode se preko peskolovov in revizijskih jaškov zbirajo v zadrževalniku meteornih vod na parcelah investitorjev. Višek meteornih vod se vodi v sistem skupne meteorne kanalizacije območja OPPN, ki se na jugozahodni strani preko obstoječega cestnega propusta odvajajo v obstoječ meteorni kanala ter dalje v odprt meteorni odvodnik. Onesnažene meteorne vode iz asfaltnih površin se pred izpustom v meteorno kanalizacijo očistijo v lovilcu olj in maščob.
Za potrebe izdelave OPPN so bile izvedene preliminarne geomehanske raziskave. Namen raziskav je bil ugotoviti osnovne značilnosti terena iz vidika pozidave, oziroma iz vidika temeljenja objektov, ki bodo zgrajeni na tem območju. Geološko-geomehansko poročilo je izdelalo podjetje Geogaia d.o.o. iz Ljubljane pod št. 17G/2016, z dne 5. 2. 2016, ki ga je treba pri nadaljnjem načrtovanju upoštevati, predvsem v naslednjem:
– Hidrološke značilnosti: na površinah namenjenih urejanju prostora se ni zaznalo večjih izvirov, močil ali znakov zastajanja vode. Sondažni jaški (SGDP-1 do SGDP-4) do globine 3,20 m pod površjem niso zaznali podzemne vode. Izjemoma so se znaki manjših vodnih izvirov in občasnega zastajanja površinske vode zasledili na območju sonde SGDP-5 in SGDP-7. Teren je v tem predelu kot naravna zajeda. Pri dodatnih terenskih preiskavah je treba upoštevati bližnja izvira na tem območju, ter v fazi projektiranja ustrezno predvideti ureditev le teh, oziroma predvideti ustrezen način odvodnjavanja izvirov, da ti ne bodod povzročili zdrsov ali ogrožali načrtovanih objektov na tem območju. Grušči so v vmesnih conah razmočeni in kot taki predstavljajo potencialne nevarnosti za plazenje.
– Temeljenje objektov: temelje objektov je potrebno vkopati v sloje nosilnih tal. Ta se po do sedaj znanih podatkih nahaja na globini 5,00 m do 14,00 m pod obstoječim površjem. Sestavo in kvaliteto hribinske podlage je potrebno preveriti v nadaljnjih fazah projektiranja objektov (PGD in PZI).
– Stabilnost izkopov in nasipov: začasna stabilnost plitvih vkopov do globine cca 3 m pod površjem se lahko izvede brez zaščite v sušnem vremenskem obdobju pod dovoljenim začasnim naklonom brežin 1:n=1:1,2 (40 stopinj). Vse globlje vkope in vkope ob prisotnosti pronicujoče talne vode je potrebno geološko in hidrološko detajlneje raziskati, jih načrtovati in po potrebi v fazi gradnje zaščititi z izvedbo začasnega varovanja gradbene jame. Na mikrolokaciji gradnje ni dovoljeno deponirati večjih količin zemeljskega materiala. Vse stalno oblikovane odkopne brežine in druga izpostavljena odkopna pobočja je potrebno oblikovati pod naklonom manjšim 1:n=1:2 (26 stopinj) in se jih ustrezno zavaruje pred erozijo. Nasipi do višine 1,2 m se lahko izvedejo po predhodni odstranitvi humusa in po pregledu temeljnih tal geomehanika. Vse višje nasipe je potrebno projektno geotehnično obdelati.
– Gradnja komunalnih vodov: pri vseh komunalnih vodih vkopanih vzporedno s plastnicami terena ali poševno na plastnice bo zato potrebno vzporedno z gradnjo komunalnih vodov vgrajevati horizontalne drenaže za odvajanje precejne talne vode. V kolikor bodo komunalni vodi vkopani pravokotno na plastnice se bo dreniranje izvajalo gravitacijsko v tamponskem zasipu kanala.
– Gradnja cestne infrastrukture: na zalednem delu vkopanega cestnega telesa je potrebno na koti zemeljskega planuma izvedba plitve drenaže za odvajanje precejene talne vode. Vse novo izdelane nasipe v območju depresije je potrebno bočno zaščititi pred plazenjem (izvedba vzdolžne pilotne stene).
– Ureditev odvodnjavanja: poleg meteornih je potrebno odvajati tudi vode, ki se bodo izcejale iz novo vgrajenih drenažnih krakov. Ti bodo izvedeni za posameznimi objekti, na zalednem delu cestnih teles in pod posamičnimi komunalnimi vodi.
– Zasip dolinskega dna parc. št. 39/4 in 38/4 k.o. Planina: pred nasipavanjem terena je potrebno z globinsko drenažo zajeti tudi vode, ki se izcejajo po dolinskem profilu površja iz smeri vzhoda (pravokotno na nasip). Izvedbo drenažnega zajema mora na terenu spremljati geotehnična stroka. Vse novo izdelane nasipe v območju depresije je potrebno bočno zaščititi pred plazenjem (izvedba vzdolžne pilotne stene). Izvedbo zasipa naravne depresije je potrebno obdelati v samostojnem načrtu nasipavanja (sendvič sistem). Pred nasipavanjem terena je potrebno z globinsko drenažo zajeti vode, ki se izcejajo po dolinskem profilu površja v smeri vzhoda (pravokotno na cestni nasip). Predlaga se izvedba kamnito drenažnega rebra v smeri vzhod–zahod (profil 1).
Dela po načrtu mora na terenu kot nadzorni organ spremljati tudi geomehanska stroka.
Za vsak posamičen poseg v prostor je potrebno izdelati samostojen geomehanski elaborat. V elaboratih faze PGD je potrebno obdelati pogoje temeljenja, pogoje izvedbe vkopov, pogoji gradnje komunalnih vodov, gradnja cestne infrastrukture, ureditve odvodnjavanja ipd.
Pri načrtovanju OPPN se je izdelal strokovni hidravlični izračun preveritve zmogljivosti meteornega odvodnika. Hidravlični izračun je izdelala Ekologika d.o.o. iz Celja. Iz zaključka poročila je razvidno, da je obstoječi prepust pod regionalno cesto zadošča za obstoječe in predvidene hidravlične razmere na prispevnem območju. Zaradi zagotavljanja enakih razmer dolvodno od predvidene spremembe na območju OPPN se predvidi zadrževanje konic pretoka na lokaciji sami, pred vtokom v obstoječ prepust. Obcestni jarki niso predvideni za odvodnjavanje padavinske vode z novo urbaniziranih površin na območju OPPN.
Vsi posegi v prostor se izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja, ki ga izda Direkcija RS za vode.
V.6. Ukrepi za zmanjšanje odtoka padavinskih vod z urbanih površin
Kot ukrep za zmanjšanje odtoka padavinskih voda z urbanih površin je predvidena izvedba zadrževalnikov meteornih vod (velikost le-tega se določi pri izdelavi projektne dokumentacije, za pridobitev gradbenega dovoljenja) in izvedba manipulativnih parkirnih površin s tlakovci (travne plošče), ki bodo prepuščale padavinske vode v podtalje.
V.7. Ohranjanje narave
Na obravnavanem območju ni vsebin ohranjanja narave (zavarovanih območij, naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij, območje Natura 2000) kot to določa Zakon o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04, v nadaljevanju ZON-UPB), zato pridobivanje naravovarstvenih smernic in mnenja ni potrebno.
V.8. Elektromagnetno sevanje
Pri postavitvi in obratovanju transformatorskih postaj se mora upoštevati Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96, 41/04 – ZVO-1) ter Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu za vire elektromagnetnega sevanja ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96).
V.9. Svetlobno onesnaževanje
Z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07, 62/10) so določeni ukrepi za zmanjševanje svetlobnega onesnaževanja v okolju.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
VI.1. Požar, potres in zaščitni ukrepi
Za zagotovitev požarne varnosti bo zgrajeno hidrantno omrežje v sklopu ureditve območja z vodovodnim omrežjem. Zaščita pred širjenjem požara med objekti, kjer ni možno zagotoviti požarnovarnostnega odmika oziroma med prostori različne namembnosti, se izvede s protipožarnimi zidovi (zidovi brez odprtin), v primeru eventualnih odprtin morajo biti le-te izdelane iz ognjeodpornega materiala. V primeru požara je omogočen dostop gasilskim vozilom neposredno do objektov. Potrebno je zagotoviti dovolj delovnih površin za intervencijska vozila. Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu – zasnova požarne varnosti, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu – študija požarne varnosti. Požarno manj zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti.
Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati določila za potresno odporno gradnjo Pravilnik o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov (Uradni list RS, št. 101/05) EC8 (SIST EN-1998). Ureditveno območje obravnavanega občinskega podrobnega prostorskega načrta se nahaja na območju, ki je na osnovi Ocene potresne ogroženosti RS, marec 2013 (Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje) uvrščeno v VIII stopnjo MCS s pospeškom tal 0,175 g, kar mora biti upoštevano v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja. Vsi posegi v območju prostorske ureditve morajo biti dimenzionirani, projektirani in izvedeni z upoštevanjem geološkega-geotehničinega poročila. V nobenem primeru se ne sme spuščati meteorne in drenažne vode nekontrolirano po terenu.
Skladno s predpisi s področja graditve zaklonišč ni potrebno predvideti zaklonišč, zaklonilnikov ali drugih zaščitnih objektov za zaščito pred vojnimi udejstvovanji. Ureditveno območje obravnavanega občinskega podrobnega prostorskega načrta ne leži na vodovarstvenem območju. Na območju OPPN prav tako ni visoke podtalnice. Obravnavano območje je potencionalno plazljivo. Pred nadaljnjim načrtovanjem je treba pridobiti mnenje geomehanika in zaključke geomehanskega poročila dosledno upoštevati.
Ob izkopu gradbene jame je potrebno odstraniti plodno zemljo, jo deponirati na primernem mestu in uporabiti za ureditev zelenic.
Upoštevati je potrebno Pravilnik o zahtevah za projektiranje objektov brez grajenih ovir (Uradni list RS, št. 92/99 in 97/03). Na vseh javnih komunikacijah in dostopih do objektov in v stavbe, kjer je to zaradi višinske razlike potrebno, se izvede klančina za dostop funkcionalno oviranim osebam naklona 1:15.
I. etapa: izgradnja prometne, komunalne in energetske infrastrukture za potrebe načrtovanih objektov po etapah (cesta, fekalna in meteorna kanalizacija, vodovod in elektrika),
II. etapa: izgradnja objektov skladno z izvedeno infrastrukturo po etapah – hortikulturna ureditev okolice objekta.
Parcelacija, določitev funkcionalnih zemljišč oziroma gradbenih parcel v OPPN je predpisana. Velikosti parcel v obravnavanem OPPN so:
A | – zazidljiva parcela | del parcel: 40, 363/16, 39/3 in 34 | k.o. 1161- Planina | 602,00 m2 |
B | – zazidljiva parcela | del parcel: 40, 363/16, 39/3 in 34 | k.o. 1161- Planina | 400,00 m2 |
D | – zazidljiva parcela | del parcel 39/3 in 34 | k.o. 1161- Planina | 565,00 m2 |
C | – cesta | del parcel 40, 363/16, 39/3 in 34 | k.o. 1161- Planina | 830,00 m2 |
E | – zazidljiva parcela | del parcel 40, 363/1, 39/3, 34, 36/2 | k.o. 1161- Planina | 6.775,00 m2 |
V okviru gradbenih parcel za gradnjo stanovanjskih objektov in večnamenskega objekta se dovoli faktor zazidanosti max 0,4 in 10 % zelenih površin.
Dovoljuje se združitev in delitev parcel. V grafičnem delu OPPN so v ureditvenem območju obstoječi in predvideni objekti locirani na sedanje lastniško stanje parcel.
Na območju urejanja so dovoljene naslednje tolerance:
– za lego objektov: načrtovani objekti se lahko gradijo z večjim odmikom kot je določeno v grafičnih prilogah, pod pogojem da se upošteva dovoljen odmik od sosednjih parcel in varstveni odmik od regionalne ceste. Za objekte, ki bodo od parcelnih mej oddaljeni manj kot 4,00 m je potrebno pridobiti overjeno soglasje soseda. Nezahtevni in enostavni objekti so od posestnih mej odmaknjeni 1,50 m ali postavljeni na posestno mejo zemljiških parcel, razen v primerih, ko je sosednje zemljišče javna cesta in je potrebno upoštevati predpise s področja varnosti v cestnem prometu. Za primer postavitve na posestno mejo, pri čemer se ne sme posegati na sosednje zemljišče, mora lastnik pridobiti overjeno soglasje lastnika sosednjega zemljišča,
– za vertikalni gabarit: višina etaž mora biti prilagojena tehnološkim potrebam objekta in se definira z izdelavo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja,
– za koto tal pritličja: kota pritličja je največ 30 cm nad koto višje ležečega urejenega terena ob stavbi oziroma se prilagaja kotam pritličja obstoječih objektov. Kote manipulativnih površin se prilagajajo vozišču ceste,
– dovoljena so odstopanja od določitve vhodov v objekt,
– dovoljena je združitev in delitev gradbenih parcel, v funkcionalno zaokroženi enoti pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja,
– pri prometni, komunalni in energetski infrastrukturi je možno odstopanje potekov predvidenih vodov, v kolikor se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč ali ustrezne projektne dokumentacije, če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri in bolj ekonomična investicijska vlaganja ob pogoju, da prestavitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta izvedbenega načrta.
X. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZDELAVO IN IZVAJANJE NAČRTA
Pri pripravi OPPN je potrebno upoštevati naslednje skupne usmeritve:
– zasnova pozidave naj upošteva prostorske danosti (pogledi, prehodi v zeleno) in geomorfološke značilnosti lokacije,
– zasnova parcelacije mora omogočiti smotrno prometno, komunalno in energetsko oskrbo,
– v območju se zagotavljajo zdravi bivalni pogoji, osončenje, prezračevanje, dostopnost zelenih in rekreacijskih površin,
– upoštevati je potrebno potek obstoječih prometnic in v primeru spreminjanja poteka prometne ureditve v okviru dovoljenih toleranc ponovno vzpostaviti obstoječe povezave med posameznimi območji,
– OPPN se lahko izvaja fazno, pod pogojem, da je posamezna faza prostorsko in funkcionalno zaključena celota, ki vključuje predvidene zelene površine in gospodarsko javno infrastrukturo iz 29. člena,
– ureditvena območja se morajo obravnavati celovito z naravovarstvenega, kulturno-varstvenega, okoljskega, prostorskega, infrastrukturnega in drugih vidikov. Pri izvajanju posegov v prostor na obravnavanem območju je izvajalec dolžan zagotoviti dostope do obstoječih objektov in zemljišč v času gradnje, racionalno urediti gradbišča in pri posegih na prometnicah zagotoviti varen promet. Pri urejanju okolice in javnih površin mora investitor
– ob izvedbi posega odstraniti plodno zemljo in jo začasno deponirati;
– po končani gradnji odstraniti začasne objekte, odvečni gradbeni material in urediti okolico ter višino zemljišča na parcelni meji prilagoditi sosednjemu zemljišču;
– pred pričetkom gradnje mora investitor pravočasno obvestiti upravljavce objektov, naprav in vodov gospodarske javne infrastrukture, ki so tangirani pri predmetni gradnji.
Vpogled v OPPN je možen na sedežu Občine Šentjur, na oddelku, pristojnem za okolje in prostor.
Nadzor nad izvajanjem OPPN izvajajo pristojne inšpekcijske službe.
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-0015/2016(261)
Šentjur, dne 22. maja 2018
mag. Marko Diaci l.r.
