Na podlagi 54. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št, 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 106/10 – popr. ZUPUDPP, 43/11-ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2), Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij (Uradni list RS, št. 99/07) ter 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 24/16 – uradno prečiščeno besedilo) je Mestni svet Mestne občine Ljubljana na 34. seji 28. maja 2018 sprejel
o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana – strateški del
V Odloku o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana – strateški del (Uradni list RS, št. 78/10, 10/11 – DPN, 72/13 – DPN, 92/14 – DPN, 17/15 – DPN, 50/15 – DPN, 88/15 – DPN in 12/18) v šestem odstavku sklopa (A) poglavja 1. Uvodne določbe se v napovednem stavku besedi »naslednje karte« nadomestita z besedilom »naslednje publikacijske karte« in naslov karte 05 spremeni tako, da se glasi: »Karta 05: Usmeritve za urbanistično, krajinsko in arhitekturno načrtovanje in oblikovanje«.
Sedmi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(7) Sestavni del odloka o OPN MOL SD so naslednji grafični prikazi konceptualnih rešitev:
Slika 1: Ljubljana – glavno mesto v odprti in policentrični Evropi
Slika 2: Ljubljana – jedrno mesto v jedrnem omrežju EU
Slika 3: Predlog vizije prostorskega razvoja MOL v okviru Metropolitanskega evropskega območja rasti – MEGA
Slika 4: Načelo zgoščevanja mesta znotraj avtocestnega obroča z ohranjanjem zelenih klinov
Slika 5: Načelo okrepljenega razvoja mesta ob krakih – vpadnicah
Slika 6: Ljubljana kot osrednje gravitacijsko središče v LUR
Slika 7: Gravitacijska območja središč
Slika 8: Območje Urbanističnega načrta
Slika 9: Predvideni posegi v strukturo mesta
Slika 10: Koncept omrežja odprtih javnih prostorov
Slika 11: Usmeritve za urejanje javnih površin in drugih dobrin javnega pomena
Slika 12: Koncept zelenih klinov in povezav med njimi
Slika 13: Parkovno omrežje
Slika 14: Najpomembnejše povezave in parkovne poteze
Slika 15: Opis poškodb in ocena uporabnosti stavb pri posameznih kategorijah poškodovanosti po lestvici EMS za zidane stavbe (levo) in del modela razporeditve pričakovane poškodovanosti za opečne stavbe v MOL (desno)
Slika 16: Načrtovana mreža poklicnih postaj javne gasilske službe MOL z območji različnih dostopnih časov
Slika 17: Omrežje centrov za ravnanje z odpadki
Slika 18: Morfološki model mesta
Slika 19: Silhueta in pogledi
Slika 20: Karakteristična območja mesta«.
Za sedmim odstavkom se doda nov osmi odstavek, ki se glasi:
»(8) Sestavni del odloka o OPN MOL SD so naslednje preglednice:
Preglednica 1: Kriteriji za določanje faznosti posameznih zemljišč
Preglednica 2: Kriteriji za opredelitev faznosti za območja ostalih namenskih rab (kot so proizvodne dejavnosti)
Preglednica 3: Priporočljiva gostota stanovanjske gradnje po tipih zazidave
Preglednica 4: Normativi za določanje stopnje izkoriščenosti zemljišč za gradnjo nad terenom«.
Dosedanji osmi odstavek postane deveti odstavek.
V dosedanjem devetem odstavku, ki postane deseti odstavek, se:
– beseda »centalna« za okrajšavo CČN nadomesti z besedo »centralna«,
– besedilo »Prometni center Ljubljana« za okrajšavo PLC nadomesti z besedilom »Potniški center Ljubljana«,
– črtata zadnji dve okrajšavi in njun pomen.
V prvem odstavku sklopa (B) poglavja 1. se v peti točki besedilo »zavarovani kot registrirana kulturna dediščina, kulturni spomeniki ali varovana območja dediščine« nadomesti z besedilom »varovani kot registrirana kulturna dediščina, kulturni spomeniki ali varstvena območja dediščine.«.
V prvem odstavku sklopa (A) poglavja 2.1. Vodilna izhodišča za opredelitev razvoja MOL se za tretjo alinejo doda nova četrta alineja, ki se glasi:
»– graditi odporno mesto z ukrepi za blaženje in za prilagajanje na podnebne spremembe in ukrepi za sanacijo objektov in območij, ki ogrožajo zdravje ljudi,«.
Dosedanji četrta in peta alineja, ki postaneta peta in šesta alineja, se spremenita tako, da se glasita:
»– trajnostno širiti poselitev, gradnjo izven že opredeljenih območij dovoliti le v izjemnih primerih, kjer je to za razvoj MOL nujno potrebno,
– spodbujati trajnostno rabo prostora tako, da bodo pri vseh novih prostorskih ureditvah in prenovah že obstoječih mestnih območij upoštevana načela racionalne rabe prostora, dolgoročne varne oskrbe z naravno pitno vodo, učinkovite rabe energije, spodbujanja trajnostne mobilnosti in uporabe javnega mestnega prometa, ohranjanja zelenih površin, uveljavljanja so-naravnih rešitev in spodbujanja lokalne samooskrbe.«.
V drugem odstavku se drugi stavek spremeni tako, da se glasi: »Ohranjanje in razvijanje kakovosti urbanega okolja in njegove identitete sta pogoja za uspešen gospodarski razvoj in konkurenčnost, zdravje in dobro počutje prebivalcev ter kulturni pomen vsakega evropskega mesta.«.
V četrtem odstavku se v tretjem stavku pred piko na koncu doda besedi »in turizma«.
Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(5) Na področju gospodarstva mora MOL izkoristiti dobro strateško lego (kot središče Slovenije z dobrimi povezavami s sosednjimi regijami in s tujino) skupaj z razpoložljivimi raziskovalnimi, izobraževalnimi in kulturnimi potenciali, ugodnimi življenjskimi razmerami in z relativno nižjimi stroški dela kot v konkurenčnih regijah Evropske unije. Slovenija in tudi Ljubljana se s svojo gospodarsko javno infrastrukturo vključujeta v evropska infrastrukturna omrežja, in sicer v Vseevropsko transportno omrežje TEN – T (Trans European Transport Network), v okviru katerega preko Slovenije potekata dva jedrna multimodalna prometna koridorja, Baltsko-jadranski in Mediteranski, ki povezujeta območje osrednje Evrope z Jadransko-jonskim morskim prometnim koridorjem v okviru Pomorskih avtocest jugovzhodne Evrope (Motorways of the Sea of south-east Europe), in energetske koridorje Vseevropskih energetskih omrežij TEN – E (Trans European Networks for Energy).«.
Šesti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(6) Eno od pomembnih razvojnih načel trajnostnega mesta je varstvo okolja (tal, vode, zraka, naravnega okolja, zvočnega okolja). MOL ima še sorazmerno visoko kakovost bivalnega okolja, ki ga je potrebno ohranjati z uravnoteženim in trajnostnim razvojem.«.
Sedmi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(7) Pri prostorskem načrtovanju je treba upoštevati predvsem javno korist, javno dobro in blaginjo uporabnikov mesta. Temeljito je treba pretehtati nasprotujoče si pobude in interese, tako z vidika sorazmernosti posega v prostor kot izboljšave obstoječega stanja ter konfliktnost rabe prostora in koristi za mesto. V načelu mora javna korist prevladati nad zasebno.«.
Prvi odstavek sklopa (B) poglavja 2.1. se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Pomen MOL in Ljubljane kot državnega središča in najpomembnejšega državnega prometnega vozlišča, ki naj se razvije v mednarodno konkurenčno glavno mesto države, poudarjajo temeljni slovenski strateški dokumenti: Odlok o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04, v nadaljevanju: SPRS), Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih 2007–2023 (Služba vlade RS za razvoj, Ljubljana 2006, v nadaljevanju: RESOL), Partnerski sporazum med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje 2014-2020, Operativni program Republike Slovenije za tekoče programsko obdobje.«.
V drugem odstavku se pika na koncu zadnjega stavka nadomesti z vejico in doda besedilo »pri čemer ključno vlogo igra omrežje 11 mestnih občin in 14 regionalnih centrov regionalnih razvojnih agencij.«.
V tretjem odstavku se besedi »makro regij« nadomestita z besedo »makroregij«.
Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Slovenija in tudi MOL se s svojo gospodarsko javno infrastrukturo vključujeta v evropska jedrna infrastrukturna omrežja (TEN), ki v okviru TEN – E povezujejo energetske koridorje, v okviru TEN – T pa prometne koridorje kot sta Baltsko-jadranski in Mediteranski, ki preko Slovenije povezujeta osrednjo Evropo z Jadransko-jonskim morskim prometnim v okviru transportnih navezav in projektov makroregionalne Strategije EU za Jadran in Jonijo (EU Strategy for the Adriatic and Ionian Region – EUSAIR), pri kateri Slovenija proaktivno sodeluje skladno s sprejetimi nacionalnimi strategijami in programi s področja prometa.«.
V petem odstavku se v prvem stavku besedilo »(2007–2013) utrditi« nadomesti z besedilom »(2014–2020 in nadaljnjih letih) utrjevati«.
Za petim odstavkom se dodata novi sliki »Slika 1: Ljubljana – glavno mesto v odprti in policentrični Evropi« in »Slika 2: Ljubljana – jedrno mesto v jedrnem omrežju EU«:
»
Slika 1: Ljubljana – glavno mesto v odprti in policentrični Evropi
(vir: Vizije in scenariji za teritorij Evrope do leta 2050, ESPON 2014)
Slika 2: Ljubljana – jedrno mesto v jedrnem omrežju EU
(vir: http://maps.optransport.bg/en/content/transeuropean-transport-network)«.
V šestem odstavku se tretji stavek spremni tako, da se glasi:
»Pomembni nacionalni projekti, ki se vežejo na MOL, so na primer: zgraditev Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK II), Centralne tehniške knjižnice (CTK) in vsi prometno-infrastrukturni projekti (Ljubljansko železniško vozlišče z železniško povezavo do letališča Jožeta Pučnika, Potniški center Ljubljana idr.).«.
Sedmi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(7) MOL je središče statistične Osrednjeslovenske regije in Ljubljanske urbane regije (v nadaljevanju: LUR), ki zajema šestindvajset občin in leži v osrednjem delu Slovenije. LUR sodi med prosperitetne slovenske regije z močnimi razvojnimi potenciali, saj ustvari tretjino slovenskega bruto domačega proizvoda. V njej živi četrtina slovenskega prebivalstva, od tega kar štiri petine v njenem osrednjem delu (občine MOL, Domžale, Mengeš, Medvode), v Ljubljani pa je večina vseh delovnih mest v regiji. Na poseljenost LUR so v zadnjem času vplivali predvsem procesi urbanizacije, suburbanizacije in nastajanje somestja. Za obmestna in zunajmestna območja je značilna razpršena poselitev, kjer je z inovativnim komunalnim in prometnim opremljanjem naselij ter optimalno razmestitvijo družbenih dejavnosti potrebno zagotoviti primerljivo bivalno kakovost.«.
Dosedanja slika 1 za sedmim odstavkom se preštevilči v sliko 3.
Osmi odstavek se črta.
Deveti odstavek, ki postane osmi, se spremeni tako, da se glasi:
»(8) MOL kot osrednja občina LUR si bo prizadevala uresničevati tudi naslednje razvojne cilje:
– razvijati delujoče somestje, v katerem bo hkrati omogočena dobra dostopnost javnih storitev ter bližina ohranjene naravne in kulturne dediščine vsem prebivalcem regije,
– zagotavljati dolgoročno blaginjo v regiji in konkurenčnost v svetu s pospešenim razvojem človeških virov in gospodarstva,
– razvijati podjetništvo s prestrukturiranjem podjetniškega sektorja in z načrtnim spodbujanjem tehnološkega razvoja,
– povečati mednarodno konkurenčnost Ljubljane, in to ne samo z razvojem podjetništva in povečanjem BDP na prebivalca, temveč tudi z izboljšanjem lokacijskih dejavnikov, ki zagotavljajo visoko raven kakovosti življenja.«.
Dosedanji deseti odstavek postane deveti odstavek.
Dosedanji enajsti odstavek, ki postane deseti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(10) Mednarodno konkurenčnost Ljubljane pa bo MOL povečeval:
– z večanjem mednarodne prepoznavnosti Ljubljane in uveljavljanjem pozitivne kulturne in poslovne podobe,
– z izboljševanjem kakovosti bivalnega okolja,
– z razvijanjem visokega šolstva in Univerze v Ljubljani,
– s povečanjem prepoznavnosti Ljubljane kot univerzitetnega mesta,
– z mednarodnimi turističnimi in športnimi prireditvami ter pozicioniranjem Ljubljane kot evropske turistične destinacije,
– s spodbujanjem priseljevanja visoko kvalificiranih strokovnjakov,
– s spodbujanjem izvoza izobraževalnih in raziskovalnih storitev,
– z oživljanjem specializirane sejemske dejavnosti,
– z izboljšanjem trajnostne železniške infrastrukture na teritoriju MOL in v regiji ter izboljšanju povezav do sosednjih regij ter mednarodnega Letališča Jožeta Pučnika in pristanišča v Kopru,
– z nadaljevanjem projekta mednarodnega Potniškega centra Ljubljana (PCL),
– z rekonstrukcijo in razširitvijo intermodalnega Logističnega centra Ljubljana.«.
Dosedanji dvanajsti odstavek, ki postane enajsti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(11) MOL si bo prizadeval za dobro medobčinsko sodelovanje, ki je potrebno za uveljavitev številnih regionalnih razvojnih projektov, na primer:
– z regionalnim sistemskim ravnanjem z odpadki za preprečevanje njihovega nastajanja, ponovno uporabo, obdelavo, predelavo in reciklažo ter predvsem povečanje snovne izrabe ter končnega odlaganja ostankov,
– s prometno logističnim terminalom,
– z integriranim javnim potniškim prometom (v nadaljevanju: JPP) in regionalnim modelom poselitve, vezane na postajališča JPP,
– z optimalno mestno in regionalno kolesarsko mrežo s servisnimi postajami,
– z varstvom pred poplavami (planiranimi vodnogospodarskimi ukrepi za zagotavljanje varnosti pred katastrofalnimi poplavami),
– s krajinskimi parki in regionalnim upravljanjem parkov.«.
Dosedanja trinajsti in štirinajsti odstavek postaneta dvanajsti in trinajsti odstavek.
V prvem odstavku poglavja 2.2. Cilji prostorskega razvoja MOL se prvi stavek in drugi, napovedni stavek spremenita tako, da se glasita:
»(1) Cilji prostorskega razvoja so ohraniti in razvijati nacionalno, gospodarsko, socialno in kulturno samobitnost ter širiti gospodarski in ustvarjalni vpliv MOL v širši prostor Evrope in sveta. Pri tem je treba upoštevati načela trajnostnega prostorskega razvoja, ki vključujejo gospodarske, družbene in okoljske parametre in družbeno pravičnost. Temeljni strateški cilji so:«.
V 1. točki se prvi stavek spremeni tako, da se glasi: »Ljubljana kot glavno mesto Slovenije je konkurenčna drugim evropskim glavnim mestom namerava postati središče metropolitanskega evropskega razvojnega območja.«.
5. točka se spremeni tako, da se glasi:
»5. Varno in zdravo mesto
Cilj je celovito izboljšati stanje okolja in spodbujati zdrav način življenja z urejanjem zelenih in rekreacijskih površin in športnih objektov. Prostorski razvoj mora slediti smernicam dostopnosti za vse in upoštevati potrebe vseh meščanov, brez razlikovanja glede na starost, spol, status in zmožnosti in zagotavljati ustrezno dostopnost družbene, storitvene, rekreacijske in gospodarske infrastrukture mesta. Cilj je tudi zmanjševati ranljivost mesta za potres in poplave ter ostale naravne in druge nesreče, zagotavljati dolgoročno varno oskrbo z naravno pitno vodo tudi v primeru nesreč, zagotavljati varnost in učinkovitost družbene in gospodarske infrastrukture mesta in okrepiti sposobnost mesta, da se v kratkem času odzove na nepričakovane spremembe.«.
6. točka se spremeni tako, da se glasi:
»6. Trajnostno načrtovano in upravljano mesto
Mesto se mora urejati in razvijati trajnostno. Cilja sta ohranjati in dograjevati naravne kvalitete in življenjsko okolje v okviru MOL in tudi regije. To velja tudi za podeželje (hribovito zaledje mesta) in območja, kjer se izvajajo dejavnosti kmetijstva in gozdarstva.«.
V prvem odstavku poglavja 3.1.1. Demografske podlage se prvi stavek prvega odstavka spremeni tako, da se glasi: »MOL s svojim četrt milijona prebivalcev (po podatkih Statističnega urada RS je 1. 1. 2016 imela 288.307 prebivalcev) in širše območje LUR s preko pol milijona prebivalcev sta po velikosti primerljiva s srednje velikimi središči razvite zahodne in tudi manj razvite vzhodne Evrope.«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(2) V MOL je velika koncentracija študentov in dnevnih delovnih in šolskih migracij ter turistov. Univerza v Ljubljani ima več kot 40.000 študentov, od katerih je le manjši del upoštevan pri skupnem številu prebivalcev. Upoštevati je treba tudi izstopajoč pozitivni migracijski saldo dnevnih delovnih migrantov (nad 110.000, ki se še zvišuje) in dnevnih šolskih migrantov. Ob upoštevanju še obiskovalcev prireditev, kupcev in turistov je v MOL dejansko več kot 300.000 prebivalcev in ob delavnikih celo nad 400.000 ljudi.«.
V tretjem odstavku se peti stavek spremeni tako, da se glasi: »Skupno število prebivalcev naj bi se po projekcijah gibalo nekje v sedanjih okvirih oziroma se bo nekoliko zmanjšalo.«. Za šestim stavkom se dodajo novi sedmi, osmi in deveti stavek, ki se glasijo: »Projekcije kažejo na spremenjeno starostno strukturo prebivalstva v MOL. V naslednjem obdobju bo potrebno z ustreznim načrtovanjem nameniti posebno pozornost znatnemu porastu starih ljudi. Glede na projekcije prebivalstva po spolu in starosti po naravni rasti je predvideno povečanje števila starejših od 65 let za 62 procentov, število starejših od 75 let pa kar za 86 procentov.«.
V prvem odstavku poglavja 3.1.2. Temeljna načela poselitve se četrta alineja spremeni tako, da se glasi:
»– dopolnitve krakastega morfološkega modela v obmestnem prostoru (povezovanje koncentracij poselitve z JPP in kolesarskim omrežjem, zgoščevanje poselitve ob postajališčih JPP in ohranjanje vmesnih zelenih cezur, gradnja novih koncentričnih povezav med kraki),«.
Dosedanji slika 2 in slika 3 za prvim odstavkom se nadomestita s spremenjenima sliko 4 in sliko 5:
»
Slika 4: Načelo zgoščevanja mesta znotraj avtocestnega obroča z ohranjanjem zelenih klinov
Slika 5: Načelo okrepljenega razvoja mesta ob krakih – vpadnicah«.
V prvem odstavku poglavja 3.1.3. Zasnova poselitve v regiji se tretji stavek spremeni tako, da se glasi: »Prevladujejo tri glavna načela razvoja: regionalne strukture urbane rasti se povezujejo z integriranim razvojem JPP, kolesarskega in peš prometa, consko planiranje nadomesti mešana raba površin, politika urbanističnega oblikovanja pa se usmeri k humanim dimenzijam, peščevim razdaljam in skupnim odprtim prostorom.«.
Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Javni prevoz, predvsem tirni, v povezavi s kolesarskim prometom, je osrednja hrbtenica takega decentraliziranega mestnega modela, ki bo vplival na manjšo uporabo osebnega avtomobila.«
Dosedanja slika 4 za četrtim odstavkom se nadomesti s spremenjeno sliko 6:
»
Slika 6: Ljubljana kot osrednje gravitacijsko središče v LUR«.
V drugem odstavku sklopa (A) poglavja 3.1.4. Zasnova poselitve MOL se četrta alineja črta. Dosedanje peta do deveta alineja postanejo četrta do osma alineja.
V tretjem odstavku se v drugi alineji črta beseda »Dobeno«.
Drugi odstavek sklopa (A) poglavja 3.1.5. Vloga in funkcija mesta Ljubljana in drugih naselij v MOL se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Z razvojem in večanjem mesta Ljubljana so se v preteklosti k njemu priključevala tudi okoliška naselja, ki so po upravno teritorialni razdelitvi postala del naselja Ljubljana in so hkrati del kompaktnega mesta ali obmestja. Izven naselja Ljubljana so ostala naselja Črna vas ter Spodnje, Srednje in Zgornje Gameljne ter druga naselja, ki se ohranjajo, pa so od mesta Ljubljana bistveno manjša in ležijo v obmestju ali hribovitem zaledju. To so: Besnica, Medno, Podgrad, Podmolnik, Sadinja vas (velikost od 200 do 500 prebivalcev). Ohranjajo se tudi naslednja vaška naselja: Brezje pri Lipoglavu, Češnjica, Dolgo Brdo, Dvor, Gabrje pri Jančah, Janče, Javor, Lipe, Mali Lipoglav, Mali Vrh pri Prežganju, Malo Trebeljevo, Pance, Podlipoglav, Prežganje, Rašica, Ravno Brdo, Repče, Selo pri Pancah, Šentpavel, Toško Čelo, Tuji Grm, Veliki Lipoglav, Veliko Trebeljevo, Vnajnarje, Volavlje, Zagradišče, Zgornja Besnica. V omrežju naselij MOL bodo predstavljala oskrbno-storitvena središča ter manjša naselja in vaška naselja.«.
V tretjem odstavku se besedilo »slika 5« nadomesti z besedilom »slika 7«.
V drugem odstavku sklopa (B) poglavja 3.1.5. se na koncu druge alineje beseda »mesta« nadomesti z besedama »mestne občine.«.
V četrtem odstavku se pred piko na koncu drugega stavka doda besedilo »ter njihovem neposrednem, peš dostopnem zaledju«.
Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(5) Tipološko so središča razvrščena v več skupin: mestno središče, četrtno središče, pomembnejše oskrbno-storitveno središče, oskrbno-storitveno središče in vaško naselje. Njihovo razporeditev prikazuje slika 7: Gravitacijska območja središč.«.
V sedmem odstavku se v prvem stavku beseda »regionalnega« nadomesti z besedo »medobčinskega«. Za tretjim stavkom se doda nov zadnji stavek, ki se glasi: »Predvidena je vzpostavitev prepoznavnih in vitalnih četrtnih središč oziroma njihova prenova in revitalizacija.«.
V osmem odstavku se v prvem stavku besedi »lokalnimi središči« nadomestita z besedilom »oskrbno-storitvenimi središči«.
V devetem odstavku se črtata beseda »Dravlje« in vejica.
V desetem odstavku se napovedni stavek spremeni tako, da se glasi: »V četrtna središča sodijo raznovrstne dejavnosti, od mestoslužnih do mestotvornih, pomembni so tudi kvalitetni javni prostori in nova delovna mesta:«.
V enajstem odstavku se prvi do tretji stavek in četrti, napovedni stavek spremenijo tako, da se glasijo: »Pomembnejša oskrbno-storitvena središča so sorazmerno samostojna naselja ali deli naselja Ljubljana, ki zagotavljajo oskrbne in storitvene funkcije na lokalni ravni. Dostopna morajo biti z javnim potniškim prometom. Pomembnejša oskrbno-storitvena središča so pretežno stanovanjska območja z zagotovljeno višjo stopnjo komunalne opreme. V ta območja sodijo:«.
Za enajstim odstavkom se doda nov dvanajsti odstavek, ki se glasi:
»(12) Kot pomembnejše oskrbno-storitveno središče se bodo razvijale Stanežiče (velikost do 6000 prebivalcev) s spodbujanjem razvoja ustreznih storitvenih in oskrbnih funkcij ter delovnih mest. Za krepitev naselja v pomembnejše oskrbno-storitveno središče bodo izpopolnjene tudi zdravniška in socialna oskrba (na primer zdravstveni dom, lekarna, osebna in družinska pomoč) ter možnosti za izobraževalno, športno in kulturno dejavnost.«.
V dosedanjem dvanajstem odstavku, ki postane trinajsti odstavek, se beseda »lokalna« nadomesti z besedilom »oskrbno- storitvena«.
V dosedanjem trinajstem odstavku, ki postane štirinajsti odstavek, se prvi stavek in drugi, napovedni stavek spremenita tako, da se glasita: »Oskrbno-storitvena središča so namenjena predvsem dnevni oskrbi lokalnih prebivalcev. V oskrbno-storitveno središče sodijo:«. V drugi alineji se črtata beseda »nižji« in vejica.
V dosedanjem štirinajstem odstavku, ki postane petnajsti odstavek, se drugi stavek spremeni tako, da se glasi: »V teh območjih so primarne rabe (kmetijstvo in gozdarstvo), s katerimi se povezujejo tudi dopolnilne dejavnosti, obrt ter turizem in rekreacija še vedno pomemben dejavnik gospodarske osnove kraja.«.
Dosedanja slika 5 za petnajstim odstavkom poglavja 3.1.5. se nadomesti s spremenjeno sliko 7:
»
Slika 7: Gravitacijska območja središč«.
Poglavje 3.2. Temeljne usmeritve prometnega povezovanja naselij v MOL in LUR se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Osnovne ugotovitve na področju prometnega povezovanja naselij v MOL so:
1. Ljubljana je mesto, v katerem se združujejo prometni interesi evropske regije, Republike Slovenije, Ljubljanske urbane regije in posameznih mestnih četrti. Interese je treba uskladiti in poiskati ustrezne rešitve skladno s principi trajnostne mobilnosti. Cilj je, da se do leta 2027 dve tretjini poti opravi na trajnosten način (JPP, kolo, hoja) in ena tretjina z osebnim motornim prometom.
2. Ljubljana ni samo glavno mesto, ampak je tudi središče države, skozi katerega potekajo vse najpomembnejše prometne poti. Tem potem je treba zagotoviti neoviran pretok.
3. Ljubljana je tudi regijsko središče, v katerem morajo prometne razmere omogočati zelo veliko število dnevnih potovanj v mesto. Potrebe po parkiranju je treba zmanjševati s ponudbo kakovostne alternative – JPP (že pri izvoru potovanja in ne šele v mestu). Predvsem pa mora biti MOL soorganizator omogočanja in urejanja prometa v regiji.
4. Temeljito izboljšanje kakovostne ponudbe JPP je osnovno vodilo pri urejanju prometnih razmer v MOL. Izvedba pasov na vpadnicah, rezerviranih za JPP, je prioriteta MOL.
5. Stališča in odločitve je treba oblikovati tudi z vidika zmanjševanja obremenitve prostora in okolja.
6. Prometno omrežje in površine za mirujoči promet so odvisni od načina in vrste namenske rabe površin v prostoru. Zato jih je treba načrtovati hkrati z načrtovanjem te rabe ter jim določiti potek in dimenzije v skladu z velikostjo in intenzivnostjo dejavnosti v prostoru, kateremu so namenjene, ter skladno s principi trajnostne mobilnosti. To pomeni, da je treba prometne površine za motorni promet upoštevati tudi kot omejitveni pogoj razvoja oziroma razvoj temeljiti na zagotavljanju trajnostnih oblik mobilnosti.
7. Ljubljana je obvodno mesto, zato je treba kot zanimivo obliko JPP in atrakcijo za turistične namene izkoristiti tudi možnost opravljanja javnega prevoza oseb in blaga s plovili po reki Ljubljanici (vključno z Gruberjevim prekopom).
8. Ljubljana je zaradi ugodnih klimatskih in reliefnih razmer ter merila mesta zelo primerna za kolesarjenje, zato je treba razvijati ustrezno kolesarsko infrastrukturo.
(2) Osnovne usmeritve za prometno povezovanje naselij v MOL so:
1. Za trajnostni razvoj MOL je treba zagotoviti uvedbo sodobnega, zmogljivega in kakovostnega JPP, ki bo deloval kot celovit sistem z enotno tarifno politiko in uporabniku omogočal enostavno kombiniranje in prestopanje med sistemi.
2. Sistem regijske železnice mora postati osnovni nosilec JPP v regiji, pretežno na obstoječih moderniziranih progah in dodani smeri proti Vrhniki (obnova stare proge).
3. Glavne linije JPP je treba v sodelovanju s sosednjimi občinami podaljšati do regijskih središč in sočasno urediti intermodalne točke P&R.
4. Poleg ustrezne posodobitve glavne železniške potniške postaje v Ljubljani je treba, predvsem na stičnih točkah železniških prog in linij JPP, urediti dodatna postajališča za regijske potniške vlake.
5. Z novo železniško progo do Brnika je treba omogočiti, da bo Ljubljana neposredno vključena tudi v sistem zračnega prometa, s kvalitetno povezavo do pristanišča v Kopru pa v sistem pomorskega prometa.
6. Potek linij JPP v Ljubljani je treba organizirati tako, da bodo posamezni deli mesta med seboj dosegljivi brez večkratnega prestopanja.
7. Železniške proge je treba umeščati v Ljubljani tako, da mesta ne bodo »prerezale« in obremenjevale s hrupom.
8. Mednarodni tovorni promet je treba posodobiti z zgraditvijo prometno logističnega terminala (v nadaljevanju: PLT).
9. Dokončati je treba že načrtovana dela pri gradnji manjkajočih cestnih povezav in križišč.
10. Regijski cestni tranzitni promet je treba voditi mimo Ljubljane (»tangenciale« vzdolž avtocest).
11. Zasnovo radialnega sistema cestne mreže je treba ohraniti.
12. Mestno cestno mrežo je treba dopolniti z nekaterimi novimi cestami tako, da bodo posamezni deli mesta med seboj dosegljivi po najkrajši poti (skrajšane dolžine potovanj, zmanjšan vpliv na bivalni prostor, zmanjšana poraba energije in zmanjšane emisije), da bodo ustvarjena zaključena območja, v katerih bodo ulice namenjene vsem oblikam notranjega prometa (umirjanje prometa in spodbujanje nemotoriziranih oblik prometa), in da bo zagotovljena normalna in varna (5-minutna) dosegljivost linij JPP.
13. Z urejanjem parkirišč velikih zmogljivosti ob zunanjih prestopnih točkah (P&R) in hitrimi linijami JPP je treba preusmerjati dnevne migrante v čim večjem številu na JPP.
14. Zagotoviti je treba primerno število skupinskih garažnih zmogljivosti za prebivalce MOL, posebno v območjih večjih poselitvenih gostot, na primer mestno središče, soseske.
15. Za potrebe obiskovalcev kulturnih in podobnih prireditev ter dejavnosti, ki so v posebnem interesu mesta, je treba zagotoviti primerne parkirne možnosti, v prvi vrsti pa dostopnost s trajnostnimi oblikami mobilnosti.
16. Dograditi je treba že načrtovani sistem regionalnih in mestnih kolesarskih poti, ga navezati na prestopne točke (JPP, železnica, P&R) in nadgraditi omrežje sistema za izposojo koles.
17. V urbanih območjih je potrebno spodbujati hojo s širjenjem mreže poti, predvsem do parkov, šol, vrtcev trgovin, postajališč LPP. V soseskah je potrebno uveljavljati načelo skupnega prometnega prostora. Zagotavljati je potrebno pogoje za varno, zdravo in doživljajsko privlačno hojo.
18. Reko Ljubljanico in Gruberjev prekop je treba z ureditvami brežin in pristajališč približati prebivalcem in obiskovalcem tudi v območjih izven mestnega središča.
19. Zgraditi je treba mestne heliporte.
20. Z ustrezno prometno zasnovo in vzpostavitvijo mreže postaj javne gasilske in zdravstvene reševalne službe je treba na mestnem območju Ljubljane zagotoviti dobro dostopnost za vse vrste reševalnih vozil zdravstvene reševalne službe in gasilcev.
21. Vzpostavi se pogoje za razvoj elektro in CNG mobilnosti.
22. Vzpostavi se omrežje intermodalnih točk za prestopanje med različnimi prometnimi sistemi, na katerih se spodbuja razvoj urbanih funkcij po principu mešane rabe (storitvene in oskrbne dejavnosti).
23. Vzpostavi se sistem monitoringa delovanja in upravljanja prometnega sistema.«.
Naslov poglavja »3.3. Omogočanje trajnostnega prostorskega razvoja« se spremeni tako, da se glasi: »3.3. Okoljski vidiki trajnostnega prostorskega razvoja«.
V prvem odstavku sklopa (A) se v drugem, napovednem stavku za besedama »členjenost in« doda beseda »biotsko«.
V tretjem odstavku se drugi stavek spremeni tako, da se glasi: »Te so danes na več obstoječih mestnih območjih že presežene, zato se stremi k zmanjšanju hrupne obremenjenosti.«.
Za četrtim odstavkom se dodajo novi peti, šesti, sedmi in osmi odstavek, ki se glasijo:
»(5) Pri upravljanju območij gozdov je za izbor drevesnih vrst gozdnega drevja treba upoštevati njihovo izvorno ustreznost. Uporabljeno gozdno drevje mora ustrezati zahtevam področnega zakona.
(6) Na območju MOL se nahajajo vodovarstvena območja državnega nivoja in v majhnem obsegu tudi vodovarstvena območja občinskega nivoja (VVO občin Litija, Šmartno pri Litiji2 ter Medvode3). Glavni vodni vir za oskrbo MOL s pitno vodo in uporabo v gospodarstvu so podzemne vode Ljubljanskega polja (ID VVO 4488) in Ljubljanskega barja (ID VVO 4669).
(7) Poselitev in pripadajoče ureditve se v največji meri razvija izven ožjih vodovarstvenih območij vodonosnikov Ljubljanskega polja in Ljubljanskega barja.
(8) Poplavna območja zajemajo preko 15 % ozemlja MOL. Prevladuje srednja poplavna nevarnost na 1.597 ha (39 %), medtem ko je velika poplavna nevarnost opredeljena na površini 754 ha (18 %). Ohranjati je treba retencijske sposobnosti območij in zagotavljati njihovo ponovno vzpostavitev, če je to mogoče.«.
V sklopu (B) poglavja 3.3. se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Osnovni cilj je zagotavljati tako stanje naravnih sestavin in procesov (zrak, voda, tla, biotske sestavine), ki bo Ljubljano uvrstilo med evropska mesta z najvišjo kakovostjo bivanja z zagotavljanjem zdravega in varnega okolja ter javnega zdravja. Konkretni cilji na področju kakovosti okolja so:
1. zmanjševati vpliv urbanizacije na podnebne spremembe in prilagajati se podnebnim spremembam:
– zmanjševati izpuste toplogrednih plinov iz energetskih objektov (toplarna, kurišča),
– zmanjševati izpuste toplogrednih plinov z zmanjševanjem potrebe po osebnem prevozu ter s spodbujanjem uporabe javnega prometa, kolesarjenja in pešačenja,
– spodbujati gradnjo energetsko varčnih objektov in energetsko prenovo stavb,
– zmanjševati učinek vročinskega otoka z ohranjanjem nepozidanih površin v koridorjih prevladujočih vetrov in z ohranjanjem mestnih gozdnih površin,
– zmanjševati učinek vročinskega otoka v gosto pozidanih območjih s spodbujanjem gradnje zelenih streh in fasad;
2. izboljševati varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami:
– varovati poselitvena območja z ureditvijo vodnih zadrževalnikov, razbremenilnikov in razlivnih površin ter z ohranjanjem naravnih retencijskih površin,
– ohranjati obrečne gozdove in retencijske površine,
– izboljševati varnost na območjih, ki jih ogrožajo industrijske nesreče, zmanjševati obseg ogroženih območij in jih sprostiti za razvoj, zagotavljati pretočno sposobnost strug vodotokov ob visokih vodah,
– izboljšati pripravljenost na naravne in druge nesreče s povečevanjem in razpršeno postavitvijo postaj Gasilske brigade Ljubljana, drugih gasilskih društev in reševalnih postaj,
– zagotavljati vse vidike varnosti in učinkovitosti kritične infrastrukture mesta (vodovod, plinovod, vročevod, elektrika, cestni promet in vodenje prometa, osnovno zdravstveno varstvo, nujna medicinska pomoč, javna gasilska služba in mestna uprava) ter zagotavljati neprekinjenost delovanja in možnosti hitre ponovne vzpostavitve ob prekinitvah;
3. ohranjati dobro stanje in preprečevati slabšanje stanja površinskih in podzemnih voda:
– varovati vodonosnik Ljubljanskega polja in Ljubljanskega barja s celovitim reševanjem problematike odvajanja in čiščenja odpadnih voda,
– izboljšati pokritost s kanalizacijskim omrežjem in čiščenjem industrijske odpadne vode,
– nadzorovati in zmanjševati uporabo rastlinskih zaščitnih sredstev v kmetijstvu,
– zmanjševati izgube iz vodovodnega omrežja;
4. ohranjati biodiverziteto in habitate:
– revitalizirati degradirana območja in poškodovane habitate,
– dosledno ohranjati obseg in kakovost naravnih površin v mestu, vključno z manjšimi površinami v strnjenih območjih,
– ohranjati ustrezni delež naravnih površin v novo urbaniziranih območjih,
– izogibati se sajenju alergenih vrst zaradi potencialne negativne vplive na zdravje prebivalcev mesta;
5. varovati kmetijska zemljišča in kakovost tal:
– varovati tla pred onesnaženjem iz industrije in kmetijstva,
– ohranjati obseg kmetijskih zemljišč za proizvodnjo zdrave hrane in rekreacijo ter zagotavljati odprt prostor;
6. varovati mestne gozdove z ohranjanjem obsega, sklenjenosti, celovitosti in kakovosti gozdov, ki imajo ekološke, hidrološke, varovalne in socialne funkcije;
7. trajnostno ravnati z odpadki po konceptu Nič odpadkov (Zero Waste):
– zmanjševati količino odpadkov pri nastanku,
– povečati ponovno uporabo odpadkov,
– povečevati delež recikliranja in predvsem snovno izrabo,
– urediti potrebne površine za odlaganje inertnih odpadkov,
– sanirati obstoječa nelegalna odlagališča in preprečevati nastajanje novih;
8. zmanjševati hrup in varovati pred hrupom:
– zmanjševati emisije hrupa, kjer je to potrebno,
– načrtovati namensko rabo prostora v skladu z dovoljenimi mejnimi vrednostmi kazalcev hrupa skladno s predpisi,
– zmanjšati hrupno obremenjenost prebivalcev v MOL z izvedbo protihrupnih ukrepov, tudi z zmanjšanjem hitrosti vožnje na najbolj obremenjenih delih prometnic in poglabljanjem železniških prog;
9. varovati pridelovalni potencial tal in spodbujati različne oblike pridelavo hrane za lokalno samooskrbo, vključno s pridelavo na strehah in terasah;
10. s celovito opredelitvijo razredov poplavne nevarnosti na celotnem območju MOL in izvedbo protipoplavnih ukrepov zmanjšati poplavno ogroženost na celotnem območju MOL;
11. uveljavljati načelo sonaravnih rešitev (»Nature Based Solutions«).«.
V sklopu (C) poglavja 3.3. se v prvem odstavku v šesti alineji za besedilom »gozdov,« doda besedilo »varstvo vodnih virov, stanje voda« ter v sedmi in osmi alineji besedilo »poselitve ne bodo umeščene« nadomesti z besedilom »poselitev ne bo umeščena«.
V sklopu (D) poglavja 3.3. se v prvem odstavku prva alineja spremeni tako, da se glasi:
»– ukrepi za zmanjševanje hrupa na njegovem izvoru (vozila z nižjimi hrupnimi emisijami, asfalti z nižjimi emisijami hrupa, umirjanje prometa, uvajanje novih tehnologij, opuščanje hrupnih rab prostora),«.
V drugem odstavku se besedilo »(Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, Uradni list RS, št. 105/05 in 34/08)« nadomesti z besedilom »skladno s predpisi«.
V sklopu (E) poglavja 3.3. se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) V okviru monitoringa kazalcev stanja okolja MOL se bolj detajlno obdela naslednje okoljske cilje/podcilje oziroma segmente, ki so izrazito vezani na prostorsko komponento:
– trajnostna raba naravnih virov – racionalna raba zemljišč,
– ohranjena narava – ugodno stanje vrst in habitatnih tipov,
– dobri bivalni pogoji – dostopne storitve, zagotovitev zadostnih javnih zelenih površin na prebivalca, varnost na ogroženih območjih,
– trajnostna mobilnost – % povečanja nemotoriziranega prometa, % povečanja uporabe JPP.«.
Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Za monitoring ostalih kazalcev stanja okolja MOL se uporabijo podatki iz obstoječih strokovnih podlag:
– za okoljske cilje/podcilje oziroma segmente dobro stanje voda (vključno z zmanjšano porabo pitne vode na prebivalca), izboljšana kakovost zraka in učinkovito ravnanje z odpadki se uporabijo podatki pridobljeni v okviru priprave Poročil o stanju okolja, ki jih na podlagi podatkov in poročil posameznih oddelkov pripravi oddelek, pristojen za varstvo okolja,
– za okoljske cilje/podcilje oziroma segmente zmanjšana poraba energije in raba obnovljivih virov energije ter izboljšana kakovost zraka in javna razsvetljava se uporabijo podatki iz Lokalnega energetskega koncepta MOL,
– za okoljski cilj/podcilj zmanjšana stopnja hrupa se uporabijo podatki iz Karte hrupa.«.
Dosedanji drugi do četrti odstavek postanejo tretji do peti odstavek.
Dosedanja slika 6 za tretjim odstavkom poglavja 3.4. Območje urbanističnega načrta se preštevilči v sliko 8.
V tretjem odstavku poglavja 4.1.1. Celostno ohranjanje in prenova karakterističnih mestnih območij se beseda »ZVKD-1« nadomesti z besedilom »predpisih s področja varstva kulturne dediščine«.
V petem odstavku poglavja 4.1.2. Temeljna merila in usmeritve za urbanistično urejanje prostora MOL se v zadnjem stavku za besedilom »varstvo vodnih virov« črtajo vejica in besedi »zaščita Barja«.
V šestem odstavku se v drugem stavku besedi »lokalna središča« nadomestita z besedilom »oskrbno-storitvena središča«.
Sedmi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(7) Večje razvojne projekte in posege, ki zahtevajo velike površine, se usmerja v za to opredeljena nova razvojna območja in območja širitve poselitve.«.
V enajstem odstavku se beseda »predvidene« nadomesti z »dopustne«.
V poglavju 4.1.3. Faznost urejanja se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Poleg zgoraj navedenih kriterijev bodo za določanje faznosti pozidave posameznih zemljišč upoštevani še kriteriji navedeni v spodnjih preglednicah:
Preglednica 1: Kriteriji za določanje faznosti posameznih zemljišč
LEGA | znotraj avtocestnega obroča zunaj avtocestnega obroča | + - |
KMETIJSKA ZEMLJIŠČA | ni posega na kmetijska zemljišča poseg na kmetijska zemljišča | + - |
PROMETNA DOSTOPNOST (dostopnost z JPP, prometna lega ob primerno zmogljivi cesti) | dobra pomanjkljiva | + - |
OPREMLJENOST S KOMUNALNO INFRASTRUKTURO (možnost priključevanja na vodovod, kanalizacijo, električni vod, plinovod, toplovod) | da ne | + - |
UPOŠTEVANJE OMEJITEV (varnost pred naravnimi in drugimi nesrečami ter raven intervencijske pokritosti območja, okoljska sprejemljivost lokacije brez nevarnosti za poslabšanje stanja površinskih in podzemnih voda, naravno in kulturno dediščino, biotope, kulturno krajino) | da ne | + - |
OPREMLJENOST Z DRUŽBENIMI DEJAVNOSTMI | dobra pomanjkljiva | + - |
Preglednica 2: Kriteriji za opredelitev faznosti za območja ostalih namenskih rab (kot so proizvodne dejavnosti):
POTENCIALI LOKACIJE (raven, dobro nosilen in stabilen teren zadostne velikosti in z možnostjo širjenja cone, sprejemljivost nove cone v lokalnem okolju glede morebitnega hrupa, onesnaženja zraka, voda in tal, vizualnega vtisa, prometa in drugih motečih dejavnikov) | dobri pomanjkljivi | + - |
KMETIJSKA ZEMLJIŠČA | ni posega na kmetijska zemljišča poseg na kmetijska zemljišča | + - |
PROMETNA DOSTOPNOST (prometna lega ob zmogljivi cesti, navezava na železnico in bližina železniške postaje, povezava z letališčem, dostopnost z JPP) | dobra pomanjkljiva | + - |
OPREMLJENOST S KOMUNALNO INFRASTRUKTURO (možnost priključevanja na vodovod, kanalizacijo, električni vod, plinovod, možnost čiščenja odpadne vode – čistilna naprava, možnost ustreznega ravnanja z odpadki) | da ne | + - |
UPOŠTEVANJE OMEJITEV (varnost cone pred naravnimi in drugimi nesrečami ter raven intervencijske pokritosti območja, okoljska sprejemljivost lokacije brez nevarnosti za poslabšanje stanja površinskih in podzemnih voda,naravno in kulturno dediščino, biotope, kulturno krajino) | da ne | + - |
«.
V prvem odstavku poglavja 4.1.4. Kriteriji za sprejemanje občinskih podrobnih prostorskih načrtov se v podnaslovu Dodatni kriteriji:
– 2. točka spremeni tako, da se glasi:
»2. Prednost pri posegih v prostor imajo posegi na stavbna zemljišča, ki so po dejanski rabi manj kakovostna kmetijska zemljišča, območja zunaj poplavnih in vodovarstvenih območij. Poleg tega se sem uvrščajo še poplavna območja z razredom preostale poplavne nevarnosti in VVO III.«,
– 4. točka spremeni tako, da se glasi:
»4. Ko so izrabljene možnosti za poseganje zunaj VVO in VVO III in zunaj poplavnih območij in območij z razredom preostale poplavne nevarnosti, je mogoče poseči v VVO IIb in v območja z razredom majhne poplavne nevarnosti.«.
V drugem odstavku se v 1. točki podnaslova Dodatni kriteriji besedilo »zemljišč s talnim številom pod 39 (vir: Talno število, prostorska podatkovna baza, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, januar 2008)« nadomesti z besedilom »zemljišč nižjih bonitet«.
V tretjem odstavku se v 2. točki podnaslova Osnovna kriterija besedilo »študije Strokovne podlage urejanja javnega prometa« nadomesti z besedilom »študij, ki urejajo javni promet«.
Naslov poglavja »4.2. Usmeritve za urbanistično in arhitekturno oblikovanje« se spremeni tako, da se glasi: »4.2. Usmeritve za urbanistično, krajinsko in arhitekturno načrtovanje in oblikovanje«.
Pod naslovom poglavja 4.2 se besedilo »Karta 05: Usmeritve za urbanistično in arhitekturno oblikovanje« spremeni tako, da se glasi: »Karta 05: Usmeritve za urbanistično, krajinsko in arhitekturno načrtovanje in oblikovanje«.
V tretjem odstavku sklopa (B) poglavja 4.2.1. Razpoznavna struktura mesta se v 1. točki besedi »lokalnih središč« nadomestita z besedilom »oskrbno-storitvenih središč«.
V četrtem odstavku se v prvem stavku številka »15« nadomesti s številko »19«, v drugem stavku besedi »lokalnih središč« nadomestita z besedilom »oskrbno-storitvenih središč« in v zadnjem stavku beseda »severnovzhodnem« nadomesti z besedo »severovzhodnem«.
Drugi stavek šestega odstavka postane nov sedmi odstavek in se spremeni tako, da se glasi:
»(7) Karakteristična območja so prednostna območja celovite prenove. Na območju MOL je opredeljenih 15 tipov karakterističnih območij (glej poglavje 8.3.1. Karakteristična območja MOL).«.
Dosedanja slika 7 za sedmim odstavkom poglavja 4.2.1. Razpoznavna struktura mesta se nadomesti s spremenjeno sliko 9:
»
Slika 9: Predvideni posegi v strukturo mesta«.
Dosedanji sedmi do deveti odstavek postanejo osmi do deseti odstavek.
V dosedanjem sedmem odstavku, ki postane osmi odstavek, se v drugem stavku besedilo »mestnega središča in« nadomesti z besedilom »mestnega in oskrbno-storitvenih središč ter«.
V dosedanjem devetem odstavku, ki postane deseti odstavek, se besedilo »urbanistično-arhitekturno« nadomesti besedilom »urbanistično, krajinsko in arhitekturno«.
V prvem odstavku sklopa (A) poglavja 4.2.2. Omrežje odprtih javnih površin se tretja alineja spremeni tako, da se glasi:
»– uveljaviti prednost nemotoriziranih uporabnikov (pešcev, kolesarjev, gibalno in senzorno oviranih ipd.),«.
V sklopu (B) poglavja 4.2.2. Omrežje odprtih javnih površin se za drugim odstavkom dosedanja slika 8 nadomesti s spremenjeno sliko 10:
»
Slika 10: Koncept omrežja odprtih javnih prostorov«.
V sedmem odstavku se črtata vejica za besedo »kolesarjem« in besedilo »rolanjem ipd.« nadomesti z besedilom »in drugim nemotoriziranim uporabnikom.«.
V osmem odstavku se besedilo »rolanjem ipd.« nadomesti z besedilom »drugim nemotoriziranim uporabnikom«.
V enajstem odstavku se besedi »lokalno središče« nadomestita z besedilom »oskrbno-storitveno središče«.
Za štirinajstim odstavkom se dosedanja slika 9 preštevilči v sliko 11.
Prvi odstavek sklopa (A) poglavja 4.2.3. Zasnova zelenih površin mesta se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Zasnova zelenih površin je usmerjena predvsem v naslednje cilje:
– ohraniti, urediti ali rekonstruirati vseh pet potencialnih zelenih klinov mesta, ki povezujejo središče Ljubljane z zaledjem in predstavljajo ključne makro prostorske členitvene elemente urbanega prostora, ter pomembne klimatske koridorje mesta,
– povezati posamezne ureditve, območja in programske poteze ter omrežja zelenih površin znotraj mesta in v njegovem zaledju ter druga pomembna območja z značajem zelenih površin v celovit sistem zelenih površin,
– na območjih primarnih rab (gozd, kmetijstvo), ki z različnih vidikov predstavljajo pomembne prostorske dele zelenega sistema mesta, uveljaviti razvoj v smeri urbanega gozda in urbanega kmetijstva in s tem multifunkcionalnih urbanih krajin,
– vzpostaviti ustrezne pogoje za uresničevanje ekosistemskih storitev za zagotovitev ustreznega klimatsko, bivalno in ekološko kakovost okolja,
– zagotoviti dobro dostopnost in enakomerno razporejenost zelenih površin, enakovredno za vse prebivalce,
– vzpostaviti in urediti obvodne poteze kot poseben element sistema zelenih površin,
– vključiti in povezati PST kot pomembno povezovalno in programsko potezo v sistem zelenih površin,
– uveljavljanje naravnih rešitev kot prednostnega načina reševanja problemov in posegov v prostor,
– zagotoviti razvoj rekreacijsko-izletniških potencialov na območju MOL in vzpostaviti sistem dobre javne dostopnosti do teh območij,
– opredeliti in zaščititi pomembne ekološke koridorje in navezave na širši regionalni prostor ter zagotoviti minimalne ekološke pogoje rastlinskim in živalskim vrstam,
– zagotoviti ustrezno klimatsko, bivalno in ekološko kakovost v urbanem okolju,
– ponovno vzpostaviti ustrezne zelene površine na degradiranih ali prekomerno pozidanih območjih, kjer je to opredeljeno kot bistvenega pomena za izboljšanje kakovosti bivanja, okolja, blaženje klimatskih sprememb ali za zaščito pred naravnimi nesrečami,
– omejevati pozidavo robov večjih zelenih površin in določiti poseben režim za obstoječe objekte znotraj njih.«.
V sklopu (B) poglavja 4.2.3. Zasnova zelenih površin mesta se za drugim odstavkom dosedanja slika 10 preštevilči v sliko 12.
Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(5) Barjanski klin: Južni zeleni klin obsega severno območje Ljubljanskega barja in prodira proti središču mesta ob reki Ljubljanici. Večino klina predstavlja barje, ki ima izjemne krajinske kvalitete, zaradi katerih je razglašeno za krajinski park. Mestni začetek klina tvori območje Špice, na katerem je urejena parkovna površina. Z urbanimi ureditvami ob Ljubljanici se povezava z Barjanskim klinom nadaljuje vse do mestnega jedra ob Dvornem trgu in Tromostovju. V območju bodo urejene različne tematske parkovne površine in učne poti na temo značilnosti in zgodovine Ljubljanskega barja.«.
V šestem odstavku se v četrtem stavku beseda »podtalnice« nadomesti z besedama »podzemnih voda«.
V sedmem odstavku se drugi stavek spremeni tako, da se glasi: »Klin se z delno izvedenim Severnim mestnim parkom Navje zajeda globoko v središče mesta, kar bo z dokončanjem parka predstavljalo zelo pomembno bivalno kvaliteto za ta del mesta.«.
Osmi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(8) Območja gozdov, ki imajo pomembne rekreacijske, socialne, členitvene in druge funkcije in predstavljajo del zelenega sistema mesta, so v strateški zasnovi zelenih površin opredeljena kot urbani gozdovi s posebnimi režimi urejanja, ter podrobnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji.«.
V devetem odstavku se na koncu pred piko doda besedilo »in urejajo na način naravnih rešitev (»Nature Based Solutions«)«.
V desetem odstavku se:
– v napovednem stavku besedi »lokalnimi središči« nadomestita z besedilom »oskrbno-storitvenimi središči«,
– tretja alineja spremeni tako, da se glasi:
»– Osrednji rekreacijski park mesta zaradi svoje lokacije in že dosedanje uporabe predstavlja območje urbanega gozda Rožnik in Šišenski hrib. Rekreacijski parki pa so še: Savski park, Južni park, Barjanski park in Zajčja dobrava.«.
Za enajstim odstavkom se dosedanja slika 11 nadomesti s spremenjeno sliko 13:
»
Slika 13: Parkovno omrežje«
V trinajstem odstavku se za drugim stavkom doda nov tretji stavek, ki se glasi: »Povsod kjer prostor to dopušča, je PST izvedena kot peščena pot z obojestranskim drevoredom.«. Dosedanji tretji stavek postane četrti stavek.
Za trinajstim odstavkom se doda nov štirinajsti odstavek, ki se glasi:
»(14) Drevoredi se vzpostavijo na vseh pomembnejših povezovalnih, reprezentativnih in členitvenih potezah kot na primer: povezave za pešce in kolesarje v zaledje in med območji zelenega sistema, na vstopnih potezah pokopališč in reprezentativnih javnih objektov v okviru oskrbno-storitvenih središč, ob mestnih vpadnicah in drugih pomembnih cestah, ter v povezavi s kulturno dediščino.«.
Dosedanji štirinajsti odstavek postane petnajsti odstavek.
Za dosedanjim petnajstim odstavkom, ki postane šestnajsti odstavek, se dosedanja slika 12 nadomesti s spremenjeno sliko 14:
»
Slika 14: Najpomembnejše povezave in parkovne poteze«.
V dosedanjem šestnajstem odstavku, ki postane sedemnajsti odstavek, se druga alineja spremeni tako, da se glasi:
»– Vzpostaviti je treba celovito načrtovanje in urejanje ter izboljšati povezave z zaledjem – za vsak zeleni klin je treba pripraviti strokovno podlago za celovito zasnovo urejanja odprtega prostora, ki vključuje vsa območja odprtega prostora in zelenih površin v klinu (ne glede na primarno rabo in lastništvo) ter tudi širše območje navezav na zaledje in središče mesta.«.
V dosedanjem sedemnajstem odstavku, ki postane osemnajsti odstavek, se:
– četrta alineja 1. točke spremeni tako, da se glasi:
»– omejevanje oziroma prepoved pozidave robov zelenega klina, omogočanje njihove prehodnosti za dostopnost zelenih površin in določitev posebnega režima za obstoječe objekte znotraj meja območja Grajskega griča in Golovca z navezavo na zeleno hribovito zaledje. Posebno pozornost pri načrtovanju mesta je treba posvetiti ohranjanju pogledov na Ljubljanski grad, tako da se omogoča zaznavo celote arhitekturnega kompleksa.«,
– četrta alineja 2. točke spremeni tako, da se glasi:
»– ohranjanje nepozidanosti robov zelenega klina in njegovo dobro javno dostopnost; pomembno je določiti posebni režim za obstoječe objekte znotraj meja območja, ki jih določa OPN MOL SD (glej karto 07, območja režimov zelenega sistema),«,
– prva alineja 3. točke spremeni tako, da se glasi:
»– navezavo klina na središče mesta z možnostjo vzpostavitve javne poti preko športnega parka Ljubljana in območja neaktivne železniške infrastrukture jugozahodno od Parmove ulice (tematska parkovna ureditev in povezovalna poteza),«.
V dosedanjem osemnajstem odstavku, ki postane devetnajsti odstavek, se na koncu sedme alineje pika nadomesti z vejico in doda nove osmo do enajsto alinejo, ki se glasijo:
»– v največji možni meri se izogiba posegom v vodna in priobalna zemljišča, v primeru posegov, naj se ti izvedejo sonaravno z uporabo naravno značilnih materialov, pri čemer naj se ohrani kontinuiteta toka, naravni hidrološki režim in morfološke razmere,
– ohranjanje priobalnih zemljišč je namenjeno varstvu in urejanju voda, določanju varstvenih režimov in izvajanju javnih služb ter omogočanju splošne rabe vodnega dobra. Poseganje v priobalni pas se dovoljuje le izjemoma in le ob izpolnjevanju pogojev glede rabe zemljišč, stanja voda, poplavne ogroženosti, izvajanja javnih služb, posebne rabe voda in cilji upravljanja z vodami,
– ohranja in izboljša se zgradbo in delovanje obrežnega pasu,
– v največji možni meri se ohranjajo obstoječe retencijske površine (pri načrtovanju posegov se je treba poplavnim površinam izogibati).«.
V dosedanjem devetnajstem odstavku, ki postane dvajseti odstavek, se:
– prva točka spremeni tako, da se glasi:
»1. Območje ob Savi
Celotno območje poteka reke Save v MOL je treba obravnavati celovito in v skladu z naravnimi in krajinskimi kvalitetami prostora ter v okviru celovitega projekta, ki bo upošteval tudi rekreacijske potrebe prebivalcev MOL. Pri tem je treba:
– vzpostaviti sistem zalednih krožnih poti v rekreacijsko pomembnih območjih: obsavski pas od Črnuč do Šentjakoba na levem in na desnem bregu ter obsavski pas med Tacnom in Črnučami,
– ohraniti in vzpostaviti nove povezave v širše zaledje, na PST in v mestno središče,
– urediti brežine in dostope do vode, pri čemer se v največji možni meri ohranjajo naravne značilnosti brežin in obrežnega pasu,
– ohranjati ekološko pomembna (kompleksna) območja (reka s travniki in logi),
– varovati odprt, klimatsko pomemben zeleni koridor,
– zgraditi večji mestni rekreacijski park, ki bo zagotovil ustrezno prehodnost in povezanost območij zelenega sistema,
– z ureditvijo poti, povezav, označb poudariti pomen sotočja Save in Ljubljanice,
– protipoplavni ukrepi morajo poleg zmanjševanja poplavne ogroženosti in ohranjanja dobrega stanja voda upoštevati večfunkcionalno obravnavo protipoplavnih ukrepov,
– zagotoviti ustrezno raven intervencijske pokritosti za reševanje iz vode in na vodi.«
– v 2. točki se peta alineja dopolni tako, da se glasi:
»– zagotovitev javnega značaja brežin (ustrezna, raznolika, z značajem prostora in z naravnimi značilnostmi vodotoka skladna ureditev) in ureditev dostopov do vode,«
– v 2. točki zadnja alineja dopolni tako, da se glasi:
»– večfunkcionalna obravnava protipoplavnih ukrepov – naravne rešitve (»Nature Based Solutions«).«,
– 3. točka spremeni tako, da se glasi:
»3. Območje Glinščice, Gradaščice in Malega grabna
Skupna izhodišča za urejanje so:
– celovito urejanje vodnega in obvodnega prostora ter vključitev ureditev v sistem zelenih površin,
– zagotovitev javne dostopnosti brežin vodotokov, pri čemer se v največji možni meri ohranjajo naravne značilnosti brežin in obrežnega pasu,
– krajinska in ambientalna sanacija vodotokov,
– protipoplavni ukrepi morajo poleg zmanjševanja poplavne ogroženosti in ohranjanja dobrega stanja voda upoštevati večfunkcionalno obravnavo s sonaravnimi rešitvami (»Nature Based Solutions«),
– ohranjanje ekološko in rekreacijsko pomembnih sestavin prostora,
– določitev režima urejanja Malega grabna za preprečitev razvrednotenja vodotoka.«.
Dosedanji dvajseti odstavek postane enaindvajseti odstavek.
Tretji odstavek poglavja 4.3.1. Območja notranjega razvoja se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Območja zgostitev so praviloma nezadostno izkoriščene površine poselitvenega tkiva. Predstavljajo pomemben razvojni potencial za novo gradnjo, še posebej za stanovanjsko gradnjo. Novogradnje v obstoječe poselitveno tkivo morajo dopolniti tudi manjkajoče družbeno, oskrbno, prometno in komunalno infrastrukturo in na tak način prispevati k izboljšanju pogojev bivanja.«.
Prvi odstavek poglavja 4.3.2. Prednostna območja prenove se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Prenova v najširšem pomenu besede pomeni ukrep za izboljšanje fizičnega stanja mesta in arhitekture, za izboljšanje njegove socialne, gospodarske in okoljske strukture ter za okrepitev identitete prostora (genius loci).«.
V tretjem odstavku se:
– druga alineja spremeni tako, da se glasi:
»– zagotavljati nove prostorske zmogljivosti za stanovanjsko gradnjo in celovito prenovo obstoječih stanovanjskih sosesk«,
– enajsta alineja dopolni tako, da se glasi:
»– vzdrževati vitalnost in revitalizirati mestno središče in oskrbno-storitvena središča,«,
– za enajsto alinejo doda nova dvanajsta alineja, ki se glasi:
»– zagotavljati ekološko sanacijo onesnaženih območij.«.
V devetem odstavku se v tretjem stavku besedi »Javna skladišča« nadomestita z okrajšavo »BTC«.
Deseti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(10) Prednostna območja prenove z vidika neustreznega urbanistično-arhitekturnega standarda so tista območja, ki so bila zgrajena v starejših obdobjih po drugačnih merilih in drugih standardih. Danes ne ustrezajo več zahtevam sodobnega življenja in sedanjim urbanistično-arhitekturnim standardom, ker so slabo opremljena (servisi, osnovna preskrba, infrastruktura) ali slabo urejena, stanovanja pa ne izpolnjujejo več sedanjih stanovanjskih normativov in ne zagotavljajo ustreznih stanovanjskih razmer, ne dosegajo standardov energetske učinkovitosti ter ne nudijo ustrezne ravni požarne in potresne varnosti. Med taka območja sodijo nekatera starejša predmestja, starejša stanovanjska naselja in kolonije, urbanizirane vasi ter tudi nekatere starejše stanovanjske soseske. V teh območjih je treba izvajati celovito ali delno prenovo.«.
Enajsti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(11) Usmerjanje razvoja prednostnih območij prenove zahteva naslednje korake in aktivnosti:
– določitev območij in meja prenove skladno z oceno stanja degradacije s podatki o potresni ogroženosti ter oceni stopnje varovanja (v soglasju s pristojnim ministrstvom), za katera je treba izdelati konservatorske načrte prenove po področnem zakonu ali PIP za usmerjanje razvoja,
– izdelavo podrobnih strokovnih podlag, ki obsegajo podrobno programsko, morfološko-tipološko študijo grajenega in odprtega prostora za posamezno območje prenove, in opredelitev ključnih sestavin, ki jih je treba varovati oziroma prenoviti (kulturni spomeniki in druga kulturna dediščina, dozidave in nadzidave objektov, novogradnje, zelene in odprte bivalne površine, prometne ureditve, servisi),
– določitev obsega prenove in ciljev, ki naj bi bili doseženi (na primer izboljšanje stanovanjskega standarda, ureditev prometa, zelenih in odprtih bivalnih površin, oskrbe, izboljšanje potresne varnosti in tehničnih značilnosti objektov, optimizacija gostote poselitve itd.),
– izdelavo akta (konservatorski načrti prenove po področnem zakonu, OPPN ali PIP) z merili in pogoji za posege v območje prenove, ki se nanašajo na parcelacijo, zazidalni sistem in arhitekturo, omrežje javnih in odprtih prostorov, prometno ureditev, programsko opremljenost. Akt mora biti izdelan v sodelovanju urbanistov, arhitektov in konservatorjev.«.
Na koncu prvega odstavka poglavja 4.3.3. Sanacija obstoječe razpršene gradnje, se za besedo »opremljenostjo« doda besedi »in zgoščanjem«.
V drugem odstavku poglavja 4.3.4. Območja širitve naselij se:
– prva alineja spremeni tako, da se glasi:
»– območja ne posegajo v območja varstva vodnih virov, na poplavna območja, na območja najkakovostnejših kmetijskih zemljišč, varovalnih gozdov in gozdov s posebnim namenom, razglašenih z Uredbo o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom in pomembnih rudnih nahajališč ter v območja naravne dediščine in območja izjemnih krajin,«,
– v četrti alineji beseda »sonaravnega« nadomesti z besedo »trajnostnega«.
V drugem odstavku poglavja 4.3.5. Okvirna območja razpršene poselitve se kratica »ZVKD-1« nadomesti z besedilom »področnega zakona«.
V drugem odstavku poglavja 5.1. Zasnova krajinskega urejanja se v 2. točki drugi stavek spremeni tako, da se glasi: »Ta prostor je namenjen tudi razvoju rekreacije.«.
V 4. točki se prvi in drugi stavek spremenita tako, da se glasita: »Pri osamelcih (Šmarna gora idr.) je treba varovati njihova slemena in pobočja ter ohranjati kmečka gospodarstva, ki bodo skrbela za vzdrževanje podobe kulturne krajine. Manj občutljiva območja v Obsavskem prostoru predstavljajo le obrobni pasovi ob osamelcih, ki so manj ploden svet, porasel z negospodarskim gozdom.«.
V 5. točki se drugi stavek spremeni tako, da se glasi: »Ta območja so vključena v krajinski park Zajčja dobrava in predlagana krajinska parka Šmarnogorski krajinski park in Krajinski park, ki bi vključeval območja Črnuč, Rašice in Dobena.«.
V tretjem odstavku se 3. točka spremeni tako, da se glasi:
»3. Rabo prostora na Ljubljanskem barju je treba prilagoditi hidrološki funkciji območja, naravni dinamiki poplavljanja in tektonski značilnosti podlage, ki jo prečkajo številni prelomi, kar pomeni, da je treba občutljive rabe usmerjati na višje ležeče in poplavno varne površine. Intenzivnejše oblike rabe prostora bodo usmerjene v barjansko obrobje, na naravne robove meje s sosednjimi krajinskimi sistemi (na primer ob avtocestni obvoznici). Z vidika varovanja podzemne vode tudi na vršajih ni primerno intenzivno kmetijstvo, pač pa sonaravno kmetijstvo (omejitve glede gnojenja skladno z režimi področnih predpisov. Začeti je treba z rekonstrukcijo in revitalizacijo obstoječih ruralnih naselij. Posebno skrb je treba posvetiti krajinskemu oblikovanju posegov v barjanske osamelce, ki predstavljajo nenadomestljiv element identitete Ljubljanskega barja. V prostoru osrednjega Ljubljanskega barja je treba preprečevati stihijsko obcestno pozidavo in usmerjati morebitne urbane posege skladno z režimi Krajinskega parka Ljubljansko barje ter nadgrajevati sedanjo mozaično menjavanje odprtih in poraslih površin.«.
Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(4) 3. krajinski sistem: Posavsko hribovje
1. V Posavskem hribovju bo urejanje in spodbujanje razvoja podeželja usmerjeno prednostno v hribovito zaledje Besniške doline in Janč. Večina starih, organsko raščenih naselij, ki imajo deloma še podeželski značaj, je locirana v pobočja, na pomole, robove in na posamezne planotasto izravnane vrhove. Na celotnem območju je treba ohranjati usmerjenost v kmetijsko dejavnost z varovanjem kmetijskih in gozdnih zemljišč ter samooskrbnost z dejavnostmi drobnega gospodarstva in turizma na kmetijah, pri čemer bodo obstoječa podeželska naselja, zaselki in posamezne kmetije posodobljeni. Pri tem je treba težiti k oblikovanju močnih zaščitenih kmetij. Z upoštevanjem regionalnih značilnosti, podnebja, gradiv in meril krajine ter obstoječih naselij pa tudi primerov reprezentativne arhitekture bo dosežena skladnost v podobi naselij. Razvoj primarne rabe prostora bo pospešeno usmerjen v večfunkcionalno rabo (tudi razvoj turizma in rekreacije). Pri grajenih posegih se je treba izogibati robnim legam na pobočjih, ki so vizualno zelo občutljive celo na ravni panoramskih pogledov iz širšega krajinskega zaledja. Nove posege v planotaste izravnave v hribovitem svetu je treba preverjati z vidika njihove vidne izpostavljenosti panoramskim pogledom in pogledom z markantnih piramidnih vrhov. Sanirati je treba nelegalne kamnolome in dosledneje nadzorovati tovrstne posege v prostor.
2. V celoti je treba ohranjati povezanost z območjem Golovca in Grajskega griča, ki je obravnavano kot del mestnega zelenega sistema. V tem območju se bodo ohranjale kmetije oziroma naselja, na način, ki bo prispeval k ohranjanju podobe kulturne krajine. Posebno skrb je treba posvetiti sanaciji deloma že stihijsko pozidanih slepih dolin in dolinskih zalivov ter grap.«.
V 1. točki petega odstavka se v prvem stavku beseda »zahodni« nadomesti z besedo »severozahodni« in v drugem stavku beseda »ruralne« z besedo »podeželske«.
Prvi odstavek sklopa (A) poglavja 5.2. Kmetijske površine se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Kmetijstvo je kompleksna dejavnost, saj je njegova vloga izrazito večnamenska, zato mora kmetijstvo v povezavi z urbanim prostorom v MOL tvoriti povezano celoto, v kateri se različne vloge obeh med seboj prepletajo in dopolnjujejo. Cilji urejanja kmetijskih površin so:
– ohranjati obseg in kakovost kmetijskih zemljišč,
– ohranjati pridelovalni potencial tal ter varovati kmetijska zemljišča pred onesnaževanjem in spremembo rabe,
– pri umeščanju pomožnih objektov za kmetijske namene se upoštevajo področni predpisi,
– vzdrževati in oblikovati kulturno krajino,
– ohranjati poseljenost in možnosti za kmetijsko proizvodnjo ter zagotavljati čim boljšo samooskrbo prebivalstva in krajšanje dobavnih verig,
– ohranjati tradicionalna pridelovalna območja in strukturo kmetijskih zemljišč,
– povečati število raznolikih dejavnosti na podeželju, ki se navezujejo na kmetijstvo in gozdarstvo, z namenom povečevanja socialnega kapitala in ohranitve identitete podeželja,
– razvijati nove koncepte obravnave vrtičkov in urbanega vrtnarjenja,
– razvijati nove koncepte urbanega kmetijstva na območjih v okviru zelenega sistema mesta.«.
Drugi odstavek sklopa (B) poglavja 5.2. se dopolni tako, da se na koncu odstavka za besedo »namakanje« doda besedilo »ob upoštevanju usmeritev za ohranjanje narave, kulturne dediščine ali varstva okolja. Ključne usmeritve so ohranjanje obsega kmetijskih zemljišč, preprečevanje pozidave in zaraščanja kmetijskih zemljišč ter spodbujanje nadaljnjega razvoja osnovne kmetijske proizvodnje. Poleg osnovne kmetijske dejavnosti je smiselno usmerjanje kmetov v dopolnilne dejavnosti, ki so ključne za lokalno oskrbo, na primer predelava primarnih kmetijskih pridelkov, prodaja kmetijskih pridelkov in izdelkov s kmetij.«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(3) To so območja zmerne ustreznosti za kmetijsko pridelavo zaradi omejenih možnosti za kmetijstvo. Nahajajo se na območju Podutika in Brda ter v Posavskem hribovju. Zlasti območje v Posavskem hribovju je specifično – po eni strani je to območje intenziviranja posebnih oblik pridelave, predvsem sadja in jagodičevja, po drugi strani pa se močno zaraščajo slabša kmetijska zemljišča. Na tem območju je treba ohranjati kulturno krajino z rednim obdelovanjem kmetijskih zemljišč. Ohranjanje krajine je pomembno tudi zaradi spodbujanja rekreacije, ki pa se mora razvijati tako, da ne ovira normalnega obdelovanja ali povzročajo škode na kmetijskih površinah. Ključne usmeritve so ohranjanje tradicionalne kmetijske proizvodnje in pestrosti strukture kmetijskih zemljišč, ki se jo dosega s spodbujanjem panog, kot so sadjarstvo, živinoreja, reja drobnice, čebelarstvo. Za vzdrževanje podobe kulturne krajine je ključno ohranjanje kmetij in usmerjenosti v kmetijsko proizvodnjo tudi s spodbujanjem dopolnilnih dejavnosti na kmetijah (na primer turizem na kmetiji, prodaja kmetijskih pridelkov in izdelkov s kmetij, socialno-varstvene storitve).«.
Za tretjim odstavkom se podnaslov »Območja kmetijskih zemljišč z omejitvami« nadomesti s podnaslovom »Območja z omejevalnimi režimi za kmetijstvo in območja ohranjanja kulturne krajine«.
Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Omejitve pri kmetijski pridelavi so povezane predvsem s predpisi v zvezi z vodovarstvenimi in poplavnimi območji, Naturo 2000, kulturno dediščino itd. Takšna kmetijska zemljišča so na primer na območjih južno od Save med Mednim in Poljem (okolica Broda, Roje, okolica Kleč in Savelj, okolica Tomačevega, Šmartna in Sneberij) ter ob Glinščici in na Ljubljanskem barju. Na prvem območju je kmetijska pridelava omejena zaradi varstva vodnih virov, zato veljajo režimi varovanja podzemnih voda zaradi zajemanja pitne vode za potrebe mesta in tudi posebni pogoji pridelave (na primer omejevanje uporabe gnojil in zaščitnih sredstev, namakanja, omejen je izbor kultur). To območje je prvenstveno namenjeno za trajno kmetijsko rabo, kamor urbanizacija kljub možnim nekaterim drugim rabam (rekreacija) ne sme poseči. Pri drugem območju izhajajo omejitve iz velikega interesa ohranjanja kulturne krajine. Območje na Ljubljanskem barju je uvrščeno v območje Nature 2000 in razglašeno kot krajinski park. Za to območje je značilen vzdolžni parcelacijski vzorec močvirnih barjanskih travnikov in nižinskih poplavnih gozdov, zato je to krajinsko in ekološko občutljiv prostor. Kmetijstvo je v tem primeru pomembno za ohranjanje naravnega ravnovesja, zato je treba obdelovalna kmetijska zemljišča ohranjati ne glede na to, da je območje za pridelovanje hrane manj ugodno. Ohranjanje kmetijskih zemljišč na območjih z omejevalnimi režimi je pomembno tudi zato, ker so to območja velikega rekreacijskega potenciala, pri čemer pa mešanje interesov ne sme biti konfliktno – predlagana je mirna rekreacijska raba, ki bo zlasti na Ljubljanskem barju ustrezno usmerjena na označene poti. V primeru, da bo na teh območjih interes za kmetovanje upadel, je treba ta območja vzdrževati še naprej kot nepozidane površine. Ključne usmeritve so ohranjanje obsega kmetijskih zemljišč, ohranjanje kmetijske proizvodnje ter ekološke in prostorske pestrosti, preprečevanje zaraščanja kmetijskih zemljišč in preprečevanje izginjanja ekološko pomembnih grmovnih živic, obmejkov in gozdnih zaplat iz kmetijskih zemljišč.«.
Za četrtim odstavkom se podnaslov »Območja za vrtičkarstvo« nadomesti s podnaslovom »Zemljišča namenjena urbanemu kmetijstvu in območja za vrtičkarstvo«.
Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(5) Območja urbanega kmetijstva so opredeljena glede na lego, povezanost z urbanim prostorom ter njihov rekreacijski potencial oziroma interes za so-uporabo teh območij s strani drugih prebivalcev. Za taka območja so potrebne posebne usmeritve in ukrepi za zagotavljanja s primarno rabo nekonfliktnega razvoja multifunkcionalnosti krajin, njihove javne dostopnosti in sočasne rabe. Na območju MOL je treba v OPN MOL ID celovito in sistematično opredeliti območja za vrtičkarstvo, ki so namenjena povečevanju samooskrbe prebivalcev ter hkrati izboljševanju socialnih stikov in kakovostnega preživljanja prostega časa. Kot ustrezna za to dejavnost se kažejo večja območja na prehodu mesta v njegovo rekreacijsko in naravno zaledje, predvsem na robovih urbanih kompleksov, ter manjša območja med urbanim tkivom v kombinaciji z drugimi mestnimi zelenimi površinami. Opredeljena morajo biti kot posebna namenska raba ter enotno urejena in opremljena. Na teh območjih se spodbuja sonaravna pridelava vrtnin z omejenim vnosom fitofarmacevtskih sredstev, mineralnih gnojil ali živalskih odpadkov. Če se za namen vrtičkarstva uporabljajo kmetijske površine v okviru kmetij, ureditev ne sme spreminjati tradicionalne strukture kmetijskih zemljišč in vizualno spreminjati podobe krajine (na primer s postavitvijo začasnih nezahtevnih objektov, kot so lope, ograje).«.
Prvi odstavek sklopa (A) poglavja 5.3. Gozdne površine se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Glavni cilj urejanja in gospodarjenja z gozdnimi površinami je njihovo ohranjanje, tako z vidika gozda kot obnovljivega naravnega bogastva in naravne dobrine kakor tudi z vidika njegovega pomena za ohranjanje narave, zasnovo rekreacije, kakovost bivanjskega okolja, delovanje zelenega sistema, kakovost kulturne krajine, morfologijo in identiteto mesta. Ohranjanje neposrednega stika gozdnih površin z mestnim središčem je pomembno tako s klimatskega vidika kot socialnega vidika, z namenom omogočanja rekreacije in kakovostnega preživljanja prostega časa.«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Temeljni cilji gospodarjenja z gozdovi so:
– ohranjati gozdove kot ključni del naravnega okolja in skrbeti za njihov trajnostni razvoj,
– ohranjati ustrezno funkcionalno dostopnost gozdov za upravljanje z gozdovi,
– ohranjati ustrezno javno dostopnost gozdov za uresničevanje njihove socialne in rekreacijske funkcije,
– ohranjati značilnosti vzorcev kulturne krajine z upoštevanjem razporeditve sklenjenih gozdnih površin v prostoru, značilnosti oblikovanega gozdnega roba in obrežne vegetacije, kot povezovalne prvine,
– s sistematičnim odkupovanjem gozdov s posebnim namenom v mestu in na obrobju (urbanih gozdov) vzpostaviti sistematični nadzor in vzdrževanje.«.
V prvem odstavku sklopa (B) poglavja 5.3. se v tretjem stavku beseda »cest« nadomesti z besedama »ob cestah« in doda nov zadnji stavek, ki se glasi: »Za večino gozdov na območju MOL je značilno, da so večnamenski v smislu, da poleg proizvodnih funkcij opravljajo še številne druge pomembne in poudarjene funkcije in imajo različne vloge.«.
V drugem odstavku se za vejico na koncu prve alineje doda besedilo »posebej varovanje gozdov pred širjenjem urbanizacije neposredno v gozdno matico v obliki zajed,«.
V tretjem odstavku se napovedni stavek in prva alineja spremenita tako, da se glasita:
»Glede na stopnjo varovanja in režim urejanja gozdnih površin so gozdovi razdeljeni v štiri kategorije:
– urbani gozdovi,«.
Za tretjim odstavkom se doda nov podnaslov »Urbani gozdovi« in nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Ta kategorija zajema gozdove, ki so zaradi lege ter socialnih, rekreacijskih, turističnih, členitvenih in estetskih kakovosti za prebivalce mesta posebnega pomena za vsakodnevno uporabo ter kot taki predstavljajo pomembne elemente zelenega sistema mesta. Obsegajo območja gozdov na Golovcu, Grajskem griču, Rožniku in TRS ter Šmarni gori in se urejajo s podrobnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji. Urbani gozdovi glede na stopnjo in režim varovanja obsegajo različne kategorije, najpogosteje so opredeljeni kot gozd s posebnim namenom ali večnamenski gozd, zaradi česar je pri njihovem upravljanju treba upoštevati dane usmeritve.«.
Dosedanji četrti odstavek, ki postane peti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(5) Na območju MOL, predvsem v podeželskem delu, prevladujejo večnamenski gozdovi, ki poleg proizvodnih funkcij opravljajo tudi socialne in ekološke funkcije oziroma imajo več različnih vlog.«.
Dosedanji peti odstavek postane šesti odstavek.
V dosedanjem šestem odstavku, ki postane sedmi odstavek, se črta zadnji stavek.
Dosedanji sedmi odstavek postane osmi odstavek.
Dosedanji osmi odstavek, ki postane deveti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»Kot gozdovi s posebnim namenom so na območju MOL pri gospodarjenju obravnavana tudi območja gozdov, v katerih so ukrepi gospodarjenja prilagojeni njihovim poudarjenim socialnim funkcijam. V teh gozdovih so prepovedana vsa dejanja, ki negativno vplivajo na njihovo ekološko stabilnost in ogrožajo funkcije gozdov. Na eni strani so to območja gozdov, ki so status pridobila predvsem na podlagi estetske funkcije – to so gozdni ostanki, ki jih je treba zaradi redkosti, privlačnosti, ekološke pomembnosti in majhne sposobnosti renaturacije v celoti ohranjati in aktivno negovati, sem pa sodijo še območja, ki so status pridobila z estetsko vlogo, predvsem pa z rekreacijsko. Območja gozdov s posebnim namenom so: Rožnik in Šišenski hrib, Golovec (do obvoznice), Grajski grič, Šmarna gora in Grmada, Koseški boršt in gozd za Mošenico, Draveljska gmajna, Stožice, Brdo in Vrhovci, Dolgi most. Glede na poudarjeno rekreacijsko vlogo je treba razvoj te dejavnosti usmerjati tako, da ne bo poslabšala kakovosti gozda. Možna je gradnja osnovne tovrstne infrastrukture (na primer ustrezno označenih poti, počivališč, razgledišč). Po direktivi o pticah in po direktivi o habitatskih tipih je razglašeno območje Nature 2000 Ljubljansko barje, po direktivi o habitatskih tipih pa Šmarna gora, Rašica in Sava - Medvode - Kresnice.«.
Dosedanji deveti odstavek, ki postane deseti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(10) Potrebni ukrepi in projekti na področju gospodarjenja z gozdovi v MOL so:
– programi gojitvenih in varstvenih del,
– ohranjanje značilnih naravnih prvin (gozdni rob, podnožje pobočij, reliefne značilnosti, vidnost naselij in značilne vedute) pri umeščanju energetskih objektov in naprav v prostor,
– pridobitev soglasij za gradnjo objektov na zemljiščih, ki neposredno mejijo na območja gozdov,
– usmerjanje širitve urbanizacije na degradirana območja in ohranitev gozdov v mestu in mestnem zaledju,
– nadzor nad dejavnostmi in posegi na območjih varovalnih gozdov in gozdov, ki opravljajo ekološke in socialne funkcije 1. stopnje,
– pomoč pri gradnji celovitega sistema gozdnih prometnic, ki mora biti urejen prostorsko racionalno in okoljsko neoporečno,
– zagotavljanje funkcionalne dostopnosti gozdov za rekreacijsko rabo,
– sofinanciranje informativnih označb na območjih gozdov s poudarjeno rekreacijsko funkcijo o usmerjanju obiskovalcev na gozdne poti in ceste ter označitev območij za različne načine rekreacije, pomoč pri ureditvi in označitvi ustreznih dostopov do gozda ter gradnji ustreznih parkirnih mest,
– poklicno usposabljanje in dejavnosti informiranja,
– izobraževanje in osveščanje javnosti zaradi dajanja podpore za potrebne ukrepe v gozdovih, kot so sečnja, izvedba gojitvenih in varstvenih del ter del v zvezi z gradnjo in vzdrževanjem gozdnih prometnic v gozdovih v MOL,
– zagotavljanje stalnega dotoka informacij, ki se nanašajo na ohranitev gozdnih površin, v postopkih pridobitev dovoljenj za posege v gozd in gozdni prostor, za odlaganje odpadkov ali za pravočasno odstranjevanje nevarnih dreves,
– seznanjanje z osnovnimi določili varstva gozdov, ki omejujejo javno rabo gozdov (omejitve pri nabiranju gliv, omejitve v prometu v gozdnem prostoru),
– popularizacija avtohtonih drevesnih vrst, flore in favne gozdov, kar vse vodi k biotski pestrosti in s tem tudi k vzdrževanju biološkega ravnotežja gozdnega ekosistema,
– financiranje in vzdrževanje gozdnih učnih poti ter različnih rekreacijskih poti (za kolesarje, pešce itd.) v gozdu,
– ureditev gozdne učilnice v nepremičnini v lasti MOL na območju ali tik ob območju,
– sofinanciranje pri zasaditvi pasov gozdnega drevja ob cestah in drugih emisijskih virih,
– sprejetje prepovedi krčenja in pozidave gozdnih ostankov in obrečnih gozdov,
– povečevanje površin gozdov s posebnim namenom v lasti MOL,
– zagotovitev ustrezne ravni varnosti pred požarom in ukrepanja (odprtost gozdov s prometnicami, protipožarne preseke, ustrezni odmiki objektov, možnost oskrbe z vodo itd.) ter funkcionalne dostopnosti gozdov za gospodarjenje z gozdom (na primer za spravilo lesa),
– opredelitev kakovostnih gozdnih robov, ki se varujejo pred vsemi vrstami posegov.«.
Prvi odstavek sklopa (A) poglavja 5.4. Vodne površine in vodnogospodarske ureditve se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Cilji prostorskega načrtovanja vodnih površin so:
– celostno obravnavati vodna telesa, obvodni prostor in ekosisteme v njem,
– zmanjševanje poplavne ogroženosti mesta in drugih krajev,
– zmanjšati poplavno ogroženost poplavno najbolj ogroženih območij s poudarkom na urbaniziranih območjih,
– varovati vse obstoječe in potencialno pomembne vodne vire ter spodbujati varčno in smotrno rabo pitne vode,
– izvajati zaščitne in sanacijske ukrepe za ogrožene vodne vire,
– zagotoviti dobro kemijsko in količinsko stanje podzemnih voda z umeščanjem dejavnosti na območja najmanjše ranljivosti in s tehnološko prilagoditvijo rabe,
– ohranjati naravno retencijsko sposobnost prostora,
– preprečevati neustrezno rabo ter dejavnosti in prostorske ureditve na poplavnih, erozijskih in plazovitih območjih,
– izvajati ukrepe za preprečevanje poslabšanja stanja vseh površinskih voda, še posebej za ohranjanje naravnih hidromorfoloških značilnosti in zmanjševanje onesnaženja vodotokov,
– ukrepi in posegi se prioritetno izvajajo kot naravne rešitve (Nature Based Solutions),
– vodotoke ter stoječe celinske vode obravnavati kot vodna zemljišča s pripadajočimi priobalnimi zemljišči in omejitvami, ki izhajajo iz zakonodaje s področja voda. Pri določitvi območij celinskih voda je treba upoštevati dejansko stanje. Kjer to ni možno, se vodne površine, kjer je voda trajno ali začasno prisotna, opredelijo po pretežni namenski rabi prostora,
– pri posegih v prostor je treba poleg namenske rabe prostora upoštevati dejansko stanje na terenu in vodotoke ter obstoječe celinske vode obravnavati kot vodna zemljišča s pripadajočimi priobalnimi zemljišči in omejitvami, ki izhajajo iz zakonodaje s področja voda,
– posege in ureditve programirati, načrtovati in izvajati tako, da se ne poslabšuje stanje voda, da se omogoča varstvo pred škodljivim delovanjem voda, ohranjajo naravni procesi, naravno ravnovesje vodnih in obvodnih ekosistemov, ter naravne vrednote in območja, varovana po predpisih o ohranjanju narave.«.
Prvi odstavek sklopa (B) poglavja 5.4. se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Zasnova urejanja in ohranjanja odtočnega režima je usmerjena v zmanjševanje poplavne ogroženosti Ljubljane in drugih krajev v MOL, tako da določa retencijske površine in območja protipoplavnih ukrepov. Ukrepi za zmanjševanje poplavne ogroženosti se predvidijo predvsem za urbanizirana območja.«.
V tretjem odstavku se prvi stavek spremeni tako, da se glasi: »Predvsem Ljubljansko barje je z vidika upravljanja z vodami treba varovati pred poselitvijo in drugimi posegi, saj je pomembna retencijska površina z veliko zmogljivostjo zadrževanja vode.«.
V četrtem odstavku se v drugem stavku besedilo »ne poslabšujejo poplavne varnosti« nadomesti z besedilom »ne povečujejo poplavne ogroženosti«.
Peti in šesti odstavek se spremenita tako, da se glasita:
»(5) Južni del Ljubljane je poplavno najbolj ogroženo območje v Sloveniji. Poplavno ogroženih je pribl. 32.500 prebivalcev, 6000 stavb, 50 objektov družbene infrastrukture ter 4.400 poslovnih subjektov, ki zagotavljajo 20.600 delovnih mest. Ukrepi za zmanjševanje poplavne ogroženosti južnega dela Ljubljane morajo biti usklajeni z ukrepi, kot so načrtovani v DPN za zmanjševanje poplavne ogroženosti JZ dela Ljubljane ter v OPPN za območje zadrževalnika Brdnikova, ki bodo bistveno izboljšali poplavno varnost na jugozahodnem delu Ljubljane, ki ga poplavno ogrožajo Gradaščica, Mali Graben, Mestna Gradaščica in Glinščica.
(6) Jugovzhodni del Ljubljane je poplavno ogrožen zaradi zalednih voda z Golovca in deloma zaradi poplavnosti Ljubljanice. Na Malenci je predviden zadrževalnik. Poplavno varnost Ilovice se zagotavlja s tremi zapornicami s prečrpališči, dvema nasipoma, vzpostavitvijo jarkov v smeri sever-jug, ohranjanjem retencijskih površin in gradnjo zadrževalnikov (bajerji, depresije v terenu). Ti vodnogospodarski objekti so hkrati del krajinske oziroma parkovne ureditve območja.«.
Za šestim odstavkom se doda nov sedmi odstavek, ki se glasi:
»(7) Na osrednjem območju Ljubljanskega barja južno od avtoceste je predvidena zaščita manjših poselitvenih območij s protipoplavnimi nasipi s prečrpalnicami ter individualnimi ukrepi za zaščito posameznih objektov. Povečanje pretočnosti struge Ljubljanice in Gruberjevega kanala skozi mesto oziroma druga rešitev za povečanje pretočnosti ni predvidena zaradi relativno majhnega vpliva na višino poplavnih vod na Ljubljanskem barju, poslabšanja poplavnih razmer dolvodno ter izredno visokih stroškov ukrepa.«.
Za novim sedmim odstavkom se spremeni podnaslov, tako da se glasi: »Zmanjševanje poplavne ogroženosti v ostalih delih MOL«.
Dosedanji sedmi odstavek, ki postane osmi odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(8) Zmanjševanje poplavne ogroženosti v ostalih delih MOL se zagotavlja skladno s strokovnimi ugotovitvami in predlaganimi ukrepi, kot so navedeni v študijah celovitih protipoplavnih ukrepov. Najpomembnejši ukrepi se načrtujejo na Glinščici in Pržancu, Gameljščici z Gračenico, pritokih Ljubljanice z Golovca (Dolgi potok, Graben, Bizoviški potok), Rastučniku, Dobrunjščici in Besnici.«.
V dosedanjem osmem odstavku, ki postane deveti odstavek, se v drugem stavku za besedo »zadrževanje« doda besedi »in ponikovanje«.
Naslov pred dosedanjim devetim odstavkom, ki postane deseti odstavek, se spremeni tako, da se glasi: »Zasnova varstva voda in vodnega okolja«.
V dosedanjem devetem odstavkom, ki postane deseti odstavek, se v drugem stavku za besedo »njegove« doda beseda samočistilne«.
V dosedanjem desetem odstavku, ki postane enajsti odstavek, se v tretjem stavku besedilo »dosežen boljši ekološki status« nadomesti z besedilom »doseženo boljše ekološko stanje«. V četrtem stavku se besedilo »krajinske sanacije in podobe« nadomesti z besedilom »sonaravne krajinske sanacije«.
Dosedanji enajsti odstavek postane dvanajsti odstavek.
Naslov pred dosedanjim dvanajstim odstavkom, ki postane trinajsti odstavek, in dosedanji dvanajsti odstavek, ki postane trinajsti odstavek, se spremenita tako, da se glasita:
»Ukrepi za renaturacijo vodotokov
(13) Hkrati z urejanjem vodnih zadrževalnikov je smiselno izvajati ukrepe za renaturacijo vodotokov. Z oživljanjem mrtvih rokavov je treba povečati samočistilno sposobnost.«.
Dosedanji trinajsti odstavek postane štirinajsti odstavek.
V dosedanjem štirinajstem odstavku, ki postane petnajsti odstavek, se v drugem stavku besedi »ekološki status« nadomestita z besedama »ekološko stanje«.
Dosedanji petnajsti in šestnajsti odstavek postaneta šestnajsti in sedemnajsti odstavek.
Drugi odstavek sklopa (B) poglavja 5.5. Površine za izkoriščanje mineralnih surovin se dopolni tako, da se glasi:
»(2) Možnost izkoriščanja gramoza v Obsavskem prostoru je omejena predvsem na prodne nanose vzdolž Save in spodnjega toka Ljubljanice. Ker je to hkrati občutljiv obrečni prostor z območji varstva vodnih virov oziroma območji kmetijskih zemljišč največje ustreznosti, je predviden zadržan razvoj dejavnosti. Pridobivanje gramoza znotraj varstvenega pasu vodnih virov ni predvideno. Nova območja izkoriščanja je mogoče odpirati samo na podlagi podrobnejših okoljsko-prostorskih preveritev zunaj pasov varstva vodnih virov kot del nadziranega sistema, ki je vzporedno z vzpostavljanjem nove rabe (gradnjo) oskrbovan še z mineralno surovino. Možnost odvzemanja gramoza iz rečne struge se ugotovi na podlagi študije prodonosnosti, v kateri se opredeli primerne količine in druge robne pogoje za odvzem gramoza z vidika stanja voda. Ob gradbenih izkopih je tako pridobljena mineralna surovina obravnavana tudi kot izkoriščanje naravnega vira in s tem kot gospodarska dejavnost. Odvzemanje gramoza iz rečne struge ne sme niti gorvodno niti dolvodno povzročiti poglabljanja struge, bistveno spreminjati naravnih procesov, rušiti naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov ali pospeševati škodljivo delovanje voda.«.
V tretjem odstavku se v drugi alineji beseda »Tomačevo« nadomesti z besedo »Stožice«.
Naslov sklopa (B) poglavja 5.6.1. Obramba se spremeni tako, da se glasi: »(B) OBMOČJA ZA POTREBE OBRAMBE«.
Prvi, drugi in tretji odstavek se spremenijo tako, da se glasijo:
»(1) Na območju Mestne občine Ljubljana se nahajajo naslednja območja za potrebe obrambe:
– Kompleks Vojkova – območje izključne ter omejene in nadzorovane rabe,
– Vojašnica Slovenske Teritorialne obrambe in Štula – območje izključne ter omejene in nadzorovane rabe,
– Vojašnica Edvarda Peperka – območje izključne ter omejene in nadzorovane rabe,
– Roje – območje izključne ter omejene in nadzorovane rabe,
– Janče – območje izključne, možne izključne ter omejene in nadzorovane rabe,
– Volavlje – Janče – območje izključne rabe in
– Oljska gora – območje možne izključne ter omejene in nadzorovane rabe za potrebe obrambe.
(2) Območja izključne rabe so namenjena izključno za obrambne potrebe, na katerih potekajo stalne aktivnosti, zlasti za razmestitev, usposabljanje in delovanje vojske.
(3) Območja možne izključne rabe so primarno namenjena drugim potrebam in se jih za potrebe obrambe lahko uporabi v primeru izrednega ali vojnega stanja ter v miru za usposabljanje oziroma so za potrebe obrambe v souporabi.«.
Za tretjim odstavkom se črta podnaslov »Območja omejene in nadzorovane rabe«.
Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Območja omejene in nadzorovane rabe so varnostna in vplivna območja objektov za potrebe obrambe, za katera so potrebne omejitve iz varnostnih in tehničnih razlogov ter zaradi vplivov na delovanje območij za potrebe obrambe.«.
V prvem odstavku poglavja 5.6.2. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami se v drugem stavku besedi »teh ciljev« nadomestita z besedo »tega« in na koncu doda nov zadnji stavek, ki se glasi: »Ob sanacijah stavb, ki so v lasti MOL, je treba izvesti ukrepe za povečanje njihove potresne odpornosti in zagotoviti potresno odpornost stavb vrtcev in osnovnih šol v MOL.«.
Prvi odstavek sklopa (A) poglavja 5.6.2.2. Nevarnosti in značilnosti prostora se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Cilji opredeljevanja nevarnosti in značilnosti prostora so zagotavljati varno in z okoljem skladno rabo prostora, zlasti pa:
– določiti ukrepe in omejitve na območjih nevarnosti zaradi poplav, potresa, plazov, podorov, industrijskih in drugih nesreč ter na vodnih in priobalnih zemljiščih, vključno z erozijskimi območji,
– izboljšati potresno in požarno varnost ter dostopnost za intervencijska vozila reševalnih služb v sklopu prenove, revitalizacije in transformacije mestnih površin osrednjih mestnih predelov,
– z ustrezno prostorsko razporeditvijo postaj gasilske in zdravstvene reševalne službe ter z ustrezno prometno ureditvijo, vključno z ureditvijo mest za pristanek helikopterja, skrajševati čas dostopa intervencijskih vozil,
– skrbeti za usklajenost med razvojem rabe prostora in zagotavljanjem reševalne pomoči.«.
Za prvim odstavkom se doda nova slika »Slika 15: Opis poškodb in ocena uporabnosti stavb pri posameznih kategorijah poškodovanosti po lestvici EMS za zidane stavbe (levo) in del modela razporeditve pričakovane poškodovanosti za opečne stavbe v MOL (desno)«.
Prvi in drugi odstavek sklopa (B) poglavja 5.6.2.2. se spremenita tako, da se glasita:
»(1) Orografska, hidrološka in geološka raznolikost območja MOL vplivajo na nevarnost zemeljskih plazov, podorov, poplav, erozije in na potresno nevarnost. Območje MOL je podvrženo tudi drugim nevarnostim, ki so manj prostorsko omejene, vendar prav tako vplivajo na rabo prostora z zahtevami za ustrezno načrtovanje objektov: žled, toča, močan veter, visoka snežna odeja, suša idr. Vremensko pogojeni pojavi se zaradi podnebnih sprememb intenzivirajo, kar zahteva prilagojeno načrtovanje prostora in objektov. Posamezna območja so izpostavljena tudi nevarnosti industrijskih nesreč. Zasnova zato opredeljuje naslednja območja nevarnosti in značilnosti prostora:
– vode (vodna telesa vodotokov vseh redov, vodna zemljišča, priobalna zemljišča, erozijska območja, poplavna območja, območja objektov za varstvo pred poplavami),
– geologija,
– potresna nevarnost,
– območja nevarnosti zaradi industrijskih nesreč,
– nevarnost plazov in podorov,
– druge nevarnosti glede na državne klimatološke in druge prikaze.
(2) Na območjih nevarnosti zaradi naravnih in drugih nesreč so dovoljeni le posegi, ki ne povečujejo ranljivosti objektov, ljudi in okolja, oziroma tisti posegi, ki zvišujejo raven varnosti in omogočajo upravljanje z nevarnostmi ter izboljšujejo možnosti za delovanje reševalnih služb.«.
Prvi odstavek sklopa (A) poglavja 5.6.2.3. Zaščita in reševanje se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Cilji s področja zaščite in reševanja so:
– skrbeti za usklajenost med razvojem rabe prostora in zagotavljanjem reševalne pomoči,
– ohraniti primerna območja za potrebe zaščite, reševanja in pomoči, izvajanja nalog zaščite, reševanja in pomoči ter zaščitnih ukrepov in zagotavljanja osnovnih življenjskih pogojev ter, upoštevaje ocene ogroženosti in razvoj stroke, določiti nova primerna območja,
– z ustrezno prostorsko razporeditvijo postaj gasilske in zdravstvene reševalne službe ter z ustrezno prometno ureditvijo skrajševati čas dostopa intervencijskih vozil,
– izboljšati dostopnost reševalnih vozil in plovil do območij in objektov (prometna ureditev, uveljavljanje SIST DIN 14090 in smernice SZPV 206, urejanje dostopov do vodotokov), vključno s študijo dostopnosti reševalnih vozil in plovil kot obveznim sestavnim delom študij prometne ureditve,
– izboljšanje mreže postaj gasilske in zdravstvene reševalne službe (predvidoma tri dodatne poklicne gasilske postaje) in s tem zagotoviti tveganjem in standardom ustrezen čas vožnje reševalnih vozil in plovil, cilj je zagotavljati 5-minutni čas vožnje do mesta nesreče za intervencijska vozila v urbanem okolju,
– zagotoviti preskrbo s požarno vodo na območjih, kjer to ni zagotovljeno prek vodovodnega sistema, oziroma vzpostavljanje možnosti za nadomestno oskrbo s požarno vodo, kjer je to potrebno z ureditvijo možnosti črpanja požarne vode iz naravnih vodnih virov oziroma z izdelavo površinskih ali podzemnih požarnih bazenov, čemur se posveča pozornost zlasti pri urejanju vodnih površin,
– zagotoviti ustrezno dostopnost reševalnih vozil do površinskih vodnih virov zaradi izvajanja ukrepanja ob utopitvah, nesrečah v vodnem prometu ter onesnaženjih voda z nevarnimi snovmi,
– zagotoviti urejena mesta za izven letališki pristanek helikopterja, zlasti v tistih delih MOL, do katerih je, zaradi naravnih in drugih nesreč, dostop lahko onemogočen,
– ohranjati doseženo raven pokrivanja območja MOL s slišnostjo sistema javnega alarmiranja.«.
Besedilo sklopa (B) poglavja 5.6.2.3. Zaščita in reševanje se spremeni tako, da se glasi:
»(B) ZASNOVA IN USMERITVE
(1) Zasnova zaščite in reševanja določa:
– območja, ki so potrebna za zaščito, reševanje in pomoč (na primer gasilske postaje, zbirališča reševalnih služb, območja za splovitev reševalnih plovil, območja za prestrezanje nevarnih snovi na vodotokih, črpališča požarne vode, požarni bazeni, zajetja in drugi viri požarne vode, heliporti in mesta za izven letališki pristanek helikopterja),
– območja, potrebna za izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči (na primer intervencijske dostopne in dovozne poti ter postavitvene površine za gasilska in reševalna vozila), za izvajanje zaščitnih ukrepov (na primer območja za izvedbo zadrževalnikov, razbremenilnikov in razlivnih območij poplavnih voda, območja za umik ljudi iz objektov, območja za dekontaminacijo ljudi, živali in opreme, območja za predelavo in odlaganje ruševin, območja obvezne gradnje zaklonišč) in za zagotavljanje osnovnih življenjskih pogojev ob nesrečah (na primer območja za zasilno in začasno nastanitev),
– zasnova komunalne infrastrukture mora omogočati intervencijsko pokrivanje območja MOL, izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči ter zaščitnih ukrepov.
Območja izključne rabe
(2) Območja izključne rabe prostora so obstoječa in predvidena območja, namenjena za potrebe nalog zaščite, reševanja in pomoči in zaščitne ukrepe ter za zagotavljanje osnovnih življenjskih pogojev za razmestitev in delo sil za zaščito, reševanje in pomoč. Kadar je to mogoče, se isto območje uporablja za več namenov varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Izjemoma se ta območja lahko uporabljajo tudi za druge dejavnosti, kadar je to združljivo z namenom izključne rabe. Taka območja so med drugim:
– obstoječa javna zaklonišča,
– prostovoljne in poklicne gasilske postaje s pripadajočo infrastrukturo in vadbišči in nepozidana območja okoli njih, ki jih je smotrno uporabiti za namene varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ter območja za postavitev novih poklicnih gasilskih postaj,
– pristajališča za helikopterje (na primer UKC Ljubljana, heliport BTC), urejena mesta za izven letališki pristanek helikopterja na območjih, kjer naravne in druge nesreče pogosto onemogočajo cestne povezave),
– skladišča s pripadajočo infrastrukturo,
– območja za splovitev gasilskih plovil na Savi in Ljubljanici, pri čemer je posebno pozornost treba posvetiti njihovi ustrezni postavitvi na plovni poti po Ljubljanici tako, da bo mogoča njihova splovitev na območjih med vsemi zapornicami in s tem zagotovljena možnost reševanja na celotni plovni poti, zlasti v pristaniščih in na vstopno izstopnih mestih, tam, kjer se izvajajo splovitve plovil rečnega prometa. Na teh mestih je treba zagotoviti tudi mesta za postavitev gasilskih črpalk, ki se uporabljajo za preskrbo s požarno vodo ob potresu in vojni,
– mesta za privez gasilskih plovil in hrambo reševalne opreme (mokri dok) predvidoma v pristaniščih na Savi in Ljubljanici,
– območja za prestrezanje nevarnih snovi na vodotokih,
– požarni bazen ali požarno zajetje,
– črpališča požarne vode ob Ljubljanici, Grubarjevem kanalu in drugih vodotokih, ki se uporabljajo ob prekinitvi požarne vode, na primer ob potresu.
Območja možne izključne rabe
(3) Območja možne izključne rabe prostora so območja, ki primarno niso namenjena za potrebe zaščite, reševanja in pomoči ter izvajanje zaščitnih ukrepov in zagotavljanje osnovnih življenjskih pogojev, vendar pa se za te namene začasno uporabljajo ob nesreči ali ob nevarnosti nastanka nesreče ter za potrebe usposabljanja in vaj. To so površine, praviloma v javni lasti, na katerih sicer potekajo druge dejavnosti, ki pa ne zmanjšujejo dostopnosti in funkcionalnosti površin za zaščito, reševanje, pomoč, zaščitne ukrepe in zagotavljanje osnovnih življenjskih pogojev ob morebitnih naravnih in drugih nesrečah. Te površine morajo biti dosegljive takoj.
(4) Območja možne izključne rabe so na primer:
– območja za umik prebivalstva, ki se lahko uporabljajo tudi za začasno odlaganje ruševin,
– območja za zasilno in začasno nastanitev prebivalstva, ki so predvidena za postavitev začasnih bivališč (v obstoječih objektih ali v zabojnikih, šotorih, montažnih objektih). Načrtovana so v obstoječih objektih šolstva, športa ipd. in na večjih zelenih in rekreacijskih površinah v mestu in na večjih površinah zunaj pozidanih območij praviloma z dobrim dostopom in komunalno opremo. Uporabljajo se ob večjih rušenjih objektov ob potresu, poplavah, nesrečah in vojni,
– območja za izvajanje raznih aktivnosti, ki so namenjena za zbirališče reševalnih služb, zasilno in začasno namestitev prebivalstva, začasno odlaganje ruševin, umik prebivalstva, postavitev začasnih zdravstvenih postaj in drugo glede na potrebe. Praviloma so predvidena ob vpadnicah v mesto z dobrim dostopom na prometno omrežje mesta in z dobro komunalno opremo. Neposredno ob njih so predvidene možne lokacije za izvenletališki pristanek helikopterjev. Uporabljajo se ob potresu, poplavah, nesrečah in vojni. Raba območij za zbirna mesta reševalnih ekip in raba območij za nastanitev se med seboj ne izključujeta,
– območja za pokop živali, ki se uporabljajo v primeru potresa in vojne, če odstranitve mrtvih živali ni mogoče zagotoviti na običajen način,
– območja za pokop ljudi, ki se uporabljajo v primeru potresa in vojne, če pokopov ni mogoče zagotoviti na običajen način,
– območja za predelavo in odlaganje ruševin, ki se uporabljajo ob večjih rušenjih objektov ob potresu in vojni,
– območje za dekontaminacijo ljudi, živali in drugih dobrin, ki je ob centralni čistilni napravi in se uporablja se v vojni,
– mesta za splovitev gasilskih, reševalnih in drugih intervencijskih plovil na Savi in Ljubljanici,
– mesta za potrebe zvez zaščite in reševanja,
– območja drugih možnih virov požarne vode, kot so na primer ribniki, zajetja za kmetijsko namakanje idr.
(5) Komunalna infrastruktura (cesta, vodovod, kanalizacija, elektrika) mora biti dimenzionirana tako, da bo v primeru potrebe mogoče nanjo priklopiti območja za zasilno in začasno nastanitev prebivalstva.
Območja omejene in nadzorovane rabe
(6) To so območja, kjer je pred odločitvami o načrtovanih posegih ali med njihovo izvedbo treba upoštevati nevarnost nastanka naravnih in drugih nesreč, pogoje za delovanje reševalnih služb ter pogoje za zagotavljanje varnosti ljudi in premoženja. To so na primer območja obvezne gradnje zaklonišč, območja, ki jih ogrožajo poplave, erozija, plazovi, industrijske in druge nesreče, potresno posebej nevarna območja. To so tudi območja, kjer je predvidena gradnja nadomestnih načinov preskrbe s požarno vodo, ker obstoječe in predvideno vodovodno omrežje ne zagotavlja ustrezne izdatnosti, območja priletno vzletnih koridorjev ali varovalnih območij helidroma ali mesta za izven letališki pristanek helikopterja ali intervencijskega pokrivanja javne gasilske službe MOL ter mesta in varovalna območja siren v sistemu javnega alarmiranja. Sem sodijo tudi območja, ki so namenjena zagotavljanju poplavne varnosti.
Druga območja
(7) To so območja MOL, ki jih njihove sedanje ali prihodnje značilnosti (gostota pozidave, višina objektov, vrsta rabe objektov) uvrščajo v določeno raven ogroženosti ter je zato z ustrezno razporeditvijo postaj reševalnih in gasilskih služb in njihovim številom treba zagotoviti tak čas dostopa, ki omogoča reševanje življenj in premoženja.
(8) Zasnova razporeditve gasilskih postaj je pogojena z rabo prostora in objektov (objekti z nevarno dejavnostjo, objekti z večjim številom prebivalcev oziroma zaposlenih in obiskovalcev, objekti z večjo višino, globino in volumnom) ter aplikacijo standardov za ustrezen dostopni čas optimalno oblikovanih gasilskih enot. Na tej podlagi je treba v obvezni lokalni javni gasilski službi vzpostaviti mrežo treh dodatnih gasilskih postaj, s poklicno posadko, da bo ta javna služba za prebivalce, obiskovalce in investitorje skladna s sedanjim urbanim stanjem in predvidenim razvojem mesta. Načrtovanje rabe prostora in projektiranje objektov sta namreč tesno povezana z dostopnim časom in zmogljivostjo gasilske službe na določenem delu mesta – zahtevnejši objekti z nevarnejšo dejavnostjo in objekti z več ljudmi v njih zahtevajo krajši dostopni čas večjega števila gasilskih enot.
Slika 16: Načrtovana mreža poklicnih postaj javne gasilske službe MOL z območji različnih časov vožnje intervencijskih vozil«.
Prvi odstavek sklopa (A) poglavja 6.2.1. Stanovanja se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Zasnova na področju prostorskega načrtovanja stanovanj je usmerjena predvsem v naslednje cilje:
– zagotoviti ustrezne površine za gradnjo vseh vrst stanovanj, vključno s posebnimi oblikami stanovanj,
– zagotoviti pestro stanovanjsko ponudbo, bogatejšo strukturiranost stanovanjske pozidave oziroma raznolike tipe stanovanj in različna bivalna okolja, ki ustrezajo tipološko diferencirani strukturi družin,
– zagotoviti komunalno opremljene površine za stanovanjsko gradnjo,
– zagotoviti komunalno opremljene površine za alternativne oblike bivanja, kot so na primer stanovanjske zadruge,
– zagotoviti dobro povezavo stanovanjskih območij z JPP,
– preprečiti nadaljnje razpršene gradnje in zagotoviti racionalnejšo rabo prostora,
– ohraniti in prenoviti stanovanja v mestnem središču,
– prenoviti stanovanja in izboljšati kakovost bivanja v velikih stanovanjskih soseskah,
– zagotoviti stanovanja in možnosti za razvoj različnih oblik bivanja za starejše občane,
– zagotoviti stanovanja in možnosti za izgradnjo stanovanjskih skupnosti za mlade,
– dvigniti stanovanjski standard,
– prenoviti stanovanja in stanovanjske objekte z namenom zagotavljanja požarne in potresne varnosti,
– prenoviti stanovanja in stanovanjske objekte z namenom zagotavljanja večje energetske učinkovitosti.«.
Prvi in drugi odstavek sklopa (B) poglavja 6.2.1. se spremenita tako, da se glasita:
»(1) Območja za stanovanja so pretežno namenjena stanovanjem in spremljajočim dejavnostim. V ta območja se uvrščajo tudi posebne oblike stanovanj, kot so različne oblike stanovanj za starejše občane, bivalne enote, stanovanja za prebivalce s posebnimi potrebami ter študentski in dijaški domovi. Spremljajoče dejavnosti, kot so trgovina, predšolska vzgoja, osnovna šola, športni objekti, prostori MOL in četrtnih skupnosti, osebne obrtne storitve, parkovne ureditve, otroška igrišča ipd., so pomembni sestavni del stanovanjskih območij in so nujno potrebne za zagotovitev ustrezne kakovosti bivanja.
(2) Načeloma ima stanovanjska gradnja v okvirih obstoječe poselitve prednost pred širjenjem površin na kmetijska zemljišča oziroma v odprt prostor. Površine za novo stanovanjsko gradnjo je treba zagotoviti v prvi vrsti na območjih, kjer je mogoča zgostitev obstoječe poselitve, ter s prenovo oziroma rekonstrukcijo znotraj obstoječih stanovanjskih območij. Tovrstna zgostitev ne sme posegati v obstoječe zelene površine, ki so pomemben element kakovosti bivalnega okolja, še posebej v velikih stanovanjskih soseskah.«.
V šestem odstavku se zadnji stavek spremeni tako, da se glasi: »Gre za fizično prenovo objektov, urejanje odprtih površin in programske dopolnitve.«.
V osmem odstavku se v šesti alineji črtata besedi »prosto stoječa«.
Deveti in deseti odstavek se spremenita tako, da se glasita:
»(9) V stanovanjska območja so vključena tudi stanovanja za sezonsko ali sekundarno rabo. Takšna oblika bivanja je predvidena predvsem v hribovitih delih Posavskega in Polhograjskega hribovja.
(10) Gradnja stanovanj za starejše občane poleg gradnje domov za starejše občane in oskrbovanih stanovanj je predvidena tudi zagotovitev različnih oblik stanovanj in bivalnih okolij za starejše osebe v okviru vseh predvidenih večjih novih stanovanjskih sosesk. Tovrstna stanovanja in bivalna okolja se zagotavlja tudi v obstoječih soseskah, kjer to dopuščajo prostorske možnosti. Površine za predvideno oziroma predlagano stanovanjsko gradnjo za starejše občane so: Dunajska, Stožice Tacen, Murgle, Cesta na Poljane, Stanežiče (v okviru predvidene nove stanovanjske soseske), Škofovi zavodi (v okviru predvidene nove stanovanjske soseske), Šiška ob obstoječem domu starejših občanov, Dravlje, Bokalce ob obstoječem domu starejših občanov, Podutik – opuščeni peskokop, Brdo 2. faza (v okviru predvidene nove stanovanjske soseske), Trnovo ob veterinarski kliniki, Ob DSO Sotočje, v podaljšku obstoječega pokopališča, Črnuče – opuščeni glinokop, Šmartinka – območje Kolinska – Velana, opuščeni železniški servis, Štepanjsko naselje, ob Ljubljanici, Slape (v okviru predvidene nove stanovanjske soseske), Livada (v okviru predvidene nove stanovanjske soseske), Rakovnik.«.
V enajstem odstavku se prvi do tretji stavek spremenijo tako, da se glasijo: »Za priporočljivo gostoto stanovanjske pozidave po tipih naselij velja, da je pri planiranju novih stanovanjskih območij treba čim bolj realno in natančno presoditi prihodnjo rabo zemljišča in gostoto naselitve glede na različne tipe stanovanjskih objektov. V ta namen so opredeljeni trije karakteristični tipi stanovanjske zazidave, in sicer visoka gostota, srednja gostota in nizka gostota. Priporočljive gostote so prikazane v spodnji preglednici:«.
V dosedanji preglednici 1, ki postane preglednica 3, se v prvem stolpcu v predzadnji rubriki besedi »lokalnih središč« nadomestita z besedilom »oskrbno-storitvenih središč«, pod preglednico pod besedilom »FI – faktor izrabe«, za katerim se črta pika, se doda besedilo »st/ha – stanovanj/ha« in pod njim besedilo »Vir: Llewelyn-Davies Urban Design Compendium, dopolnjeno Dimitrovska Andrews (2004). Podrobnejša pravila urejanja urbanih območij (strokovne podlage za pripravo Prostorskega reda Slovenije)«.
V prvem odstavku sklopa (A) poglavja 6.2.2. Centralne dejavnosti in omrežja družbene javne infrastrukture se v tretji alineji 2. točke za besedo »načrtovanim« doda beseda »javnim«.
V prvem odstavku sklopa (A) poglavja 6.2.2.2. Zdravstveno varstvo se črta osma alineja. Dosedanja deveta alineja postane osma alineja.
V prvem odstavku sklopa (A) poglavja 6.2.2.3. Visoke šole se:
– v osmi alineji za besedo »študentov« doda besedilo »do fakultet in«;
– črta deseta alineja in dosedanja enajsta alineja postane deseta alineja.
V prvem odstavku sklopa (B) poglavja 6.2.2.3. se:
– v tretji alineji spremeni tretji stavek tako, da se glasi: »Zaradi dislokacije območja je treba omogočiti zmogljiv javni prevoz.«,
– peta alineja spremeni tako, da se glasi:
»– Roška: Območje na Roški je namenjeno Univerzi v Ljubljani (fakultete, akademije, visoke šole, drugi visokošolski zavodi) in inštitucijam srednješolskega izobraževanja. Zaradi lokacije na robu mestnega središča.«.
V drugem odstavku sklopa (B) poglavja 6.2.2.4. Srednje in glasbene šole se v prvem stavku črtata vejica in besedilo »Mesarica oziroma Livada«.
V petem odstavku sklopa (B) poglavja 6.2.2.5. Osnovne šole se v prvem stavku besedi »lokalnem središču« nadomestita z besedilom »oskrbno-storitvenem središču« in drugi stavek spremeni tako, da se glasi: »Priporočen radij dostopnosti je v območju kompaktnega mesta 800,00 m, v območju obmestja in hribovitega zaledja 1500,00 m kar velja tudi za oddaljenost šole od postajališč javnega potniškega prometa.«.
V prvem odstavku sklopa (B) poglavja 6.2.2.6. Predšolska vzgoja se besedi »lokalno središče« nadomestita z besedilom »oskrbno-storitveno središče«.
Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(5) Največji priporočen radij dostopnosti do vrtca je v območju kompaktnega mesta 800,00 m, v območju obmestja in hribovitega zaledja 1500,00 m, kar velja tudi za oddaljenost vrtca od postajališča javnega potniškega prometa. Večje oddaljenosti so dopustne v območjih redkejše poselitve.«.
V prvem odstavku sklopa (A) poglavja 6.2.2.7. Šport se:
– v tretji alineji za besedo »športnih« doda besedi »centrov in«
– v četrti alineji besedilo »zagotavljanje javno dostopne« nadomesti z besedilom »zagotoviti javne«.
V drugem odstavku sklopa (B) poglavja 6.2.2.7. se:
– v napovednem stavku beseda »obstoječi« nadomesti z besedilom »Obstoječi in predvideni«;
– črta dosedanja druga alineja; dosedanja tretja alineja postane druga alineja,
– črta dosedanja četrta alineja;
– v dosedanji peti alineji, ki postane tretja alineja, za besedo »rolanje« tri pike nadomestijo z okrajšavo »idr.«.
V tretjem odstavku se:
– v napovednem stavku beseda »obstoječi« nadomesti z besedilom »Obstoječi in predvideni«,
– v sedmi alineji za besedo »Rudnik« pred vejico doda besedilo »(športni park Krim in strelišče)«,
– v deveti alineji črta besedilo »– strateški cilj bi moral biti postopoma povrniti Tivolski športni park v otok športa za vse«;
– deseta alineja spremeni tako, da se glasi:
»– Športni park Ljubljana v Šiški«,
– enajsta alineja spremeni tako, da se glasi:
»– Športni park Ilirija v Šiški«,
– dvanajsta alineja spremeni tako, da se glasi:
»– Športni park Svoboda na Viču«,
– doda nova trinajsta alineja, ki se glasi:
»– Športni park Tacen (kajak – kanu).«.
V četrtem odstavku se tretji in četrti stavek spremenita tako, da se glasita: »Obsegajo urejene površine za različne športe: igrišča za športne igre, večnamenske športne ploščadi, fitnes na prostem, ulično vadbo (street workout), trim naprave na trim otokih in trim stezah, koloparke in športne objekte šol. Otoki športa za vse so pretežno nepokrite in javno dostopne športne površine, kjer lahko prebivalci samostojno, neorganizirano izvajajo različne športne aktivnosti.«.
Šesti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(6) Za zagotavljanje razvoja športa v MOL je treba športno in rekreacijsko ponudbo dopolnjevati z objekti in ureditvami, kot so:
– Atletski center Ljubljana,
– Teniški center Ljubljana,
– Športni park Črnuče (dvorana za športe na mivki),
– Nogometna dvorana v Štepanjskem naselju,
– pokrit olimpijski plavalni bazen z vodnim zabaviščnim centrom, golf igriščem in turističnimi nastanitvenimi zmogljivostmi v športnem centru Trnovsko predmestje,
– smučarski center v Podutiku,
– športni center za športe na vodi na Savi,
– smučarski park v Šentvidu,
– športne parke v Štepanjskem naselju, Rožni dolini, Šentvidu, Dravljah, Črnučah, Mostah, Posavju, Golovcu, Trnovem in Rudniku,
– kopališči Kodeljevo ali Ilirija (prenova),
– 10 otokov športa za vse v vsaki mestni četrti do leta 2025, kamor sodijo tako otroška igrišča kot večnamenske športne ploščadi za športe z žogo in druge urbane športe,
– odprte športno-rekreacijske površine ob Ljubljanici, Gruberjevem prekopu in Savi,
– tekaške in pohodne poti, ki se navezujejo na PST.«.
V drugem odstavku sklopa (B) poglavja 6.2.2.8. Kultura se beseda »lokalnih« nadomesti z besedilom »oskrbno-storitvenih«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Poleg vzdrževanja in nadgradnje teh omrežij ter obnove in modernizacije obstoječih kulturnih objektov v MOL so v naslednjih letih predvidene še:
– gradnja knjižnice NUK II na območju Aškerčeve, Slovenske, Rimske in Emonske ceste,
– zgoščanje in dopolnjevanje mreže splošnih knjižnic,
– gradnja prirodoslovnega muzeja (Biološko središče),
– vzpostavitev Centra Rog, ki bo deloval na področju umetnosti, kot razpoložljiv proizvodni, izobraževalni in družabni prostor komunikacije in sodelovanja med uporabniki in javnostjo,
– gradnja objektov, namenjenih kulturi, v okviru četrti Nova Tobačna,
– gradnja Informacijske točke Barje za raziskovanje Ljubljanskega barja s poudarkom na kulturni in naravni dediščini,
– oživitev objektov starega letališča Ljubljana (muzejsko-zabaviščni prostor na temo slovenskega letalstva),
– gradnja novih depojskih in skladiščnih prostorov za potrebe arheologije,
– zgoščevanje knjigarniške mreže (spodbujanje dodatnih programov, kot so kulturni večer, predstavitve knjig ...),
– vzpostavitev Palače Cukrarna, palače knjige in mladih,
– vzpostavitev sodobnega galerijskega in večnamenskega prostora v Cukrarni za potrebe kulture,
– dokončanje obnove Fužinskega in Ljubljanskega gradu,
– obnova Vile Zlatica in predstavitev Ljubljane v času župana Ivana Hribarja,
– širitev mreže Mladinskih centrov Ljubljana kot mladim dostopne infrastrukture za njihov celostni razvoj, razvoj ustvarjalnosti in kakovostno preživljanje prostega časa,
– vzpostavitev Minipleksa za razvoj filmske kulture na primer na območju Ajdovščine,
– vzpostavitev info točk v središču mesta s predstavitvijo najbolj značilnih obdobij razvoja mesta, kot na primer: prazgodovina na Špici, rimska Emona z Arheološkim parkom Emona, srednjeveška Ljubljana na Vodnikovem trgu.«.
V prvem odstavku sklopa (B) poglavja 6.2.2.9. Dejavnost opravljanja verskih obredov se pred piko za besedo »obrede« dodata vejica in besedilo »kjer se zagotavlja pogoje za delovanje in razvoj«.
Drugi odstavek se črta.
Naslov poglavja 6.2.2.10. Državna in javna uprava se spremeni tako, da se glasi: »Državna in občinska javna uprava«.
V prvem odstavku sklopa (A) se:
– v napovednem stavku za besedo »in« doda beseda »občinske«,
– črta druga alineja,
– v dosedanji tretji alineji, ki postane druga alineja, beseda »državnih« nadomesti z besedo »javnih« in za besedo »uslužbence« pred vejico doda besedilo »v mestnem središču«.
V prvem odstavku sklopa (B) poglavja 6.2.2.10. se:
– v napovednem stavku za besedo »in« doda beseda »občinska«,
– v prvi alineji beseda »v« zamenja z besedo »na«.
V prvem odstavku sklopa (A) poglavja 6.2.3. Proizvodne dejavnosti se:
– dodata novi tretja in četrta alineja, ki se glasita:
»– spodbujati razvoj nizkoogljičnih gospodarskih con,
– ohranjati celovitost večjih proizvodnih kompleksov za razvoj dejavnosti, ki potrebujejo večje območje,«,
– dosedanja tretja alineja postane peta alineja,
– četrta alineja, ki postane šesta alineja, se spremeni tako, da se glasi:
»– zagotavljati ustrezne površine za intermodalni prometno logistični terminal,«.
V prvem odstavku sklopa (B) poglavja 6.2.3. se v četrti alineji pred besedo »prometni« doda beseda »intermodalni«.
V tretjem odstavku se v napovednem stavku za besedo »prostorske« doda besedi »in okoljske«.
Za tretjim odstavkom se podnaslov »Območja gospodarskih con« nadomesti s podnaslovom »Območja gospodarskih con in tehnoloških parkov«.
Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(5) Predlagana nova območja za razvoj gospodarskih con so:
– Ob Cesti dveh cesarjev – območje med avtocesto na jugu in potokom Mali graben na severu – predvsem za razvoj storitvenih dejavnosti,
– Nadgorica – območje ob regionalni cesti Ljubljana–Domžale in ob železnici – predvsem za razvoj pretežno poslovnih dejavnosti in območje za razvoj centra varne vožnje z dopolnilnimi dejavnostmi.«.
Za šestim odstavkom se dodata nov podnaslov, ki se glasi: »Območja za proizvodnjo in distribucijo energije« in nov sedmi odstavek, ki se glasi:
»(7) V območja za proizvodnjo in distribucijo energije so umeščeni termoelektrarna toplarna Moste, toplarna Šiška, območja za energijsko izrabo odpadkov, območja glavnih plinovodnih merilno-regulacijskih postaj, območja elektroenergetskih razdelilnih transformatorskih postaj in elektroenergetske napajalne postaje.«.
Za novim sedmim odstavkom se doda podnaslov, ki se glasi: »Območja za industrijo«.
Dosedanji sedmi odstavek postane osmi odstavek.
Dosedanji osmi odstavek, ki postane deveti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(9) Dejavnosti intermodalnega prometno logističnega terminala se umeščajo ob železniško progo med tovorno postajo v Mostah in ranžirno postajo v Zalogu.«.
V dosedanjem devetem odstavku, ki postane deseti odstavek, se v zadnjem stavku za besedama »območja so« doda besedilo »na primer:«.
Prvi odstavek sklopa (A) poglavja 7.1.1. Cestni promet se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Zasnova prostorskega načrtovanja cestnega prometa ima predvsem naslednje cilje:
– omejevati osebni avtomobilski promet v posameznih zaključenih conah z gosto poselitvijo,
– povečati uporabo JPP z izboljšanjem povezanosti posameznih sistemov v enoten sistem in s sodobno ureditvijo prestopnih točk iz osebnega avtomobila na JPP, vključno s sistemom parkirišč (P&R),
– ustvariti možnosti za preusmeritev regionalnega in medkrajevnega tranzita na nove državne ceste,
– dopolniti obstoječo cestno mrežo z manjkajočimi odseki cest,
– ustvariti neposredne cestne povezave med posameznimi območji mesta,
– ustvariti zaključene urbane cone (kareje) brez tranzitnega prometa,
– skrajšati potovalne čase za javni potniški promet s hkratnim zmanjševanjem emisij v prometu, na primer z uvajanjem ločenih pasov in vozil na OVE,
– gradbeno preurediti in tehnično dopolniti križišča s ciljem izboljšati prometno varnost in spodbujati trajnostne oblike prometa,
– odpraviti konfliktne točke, na katerih ni zadovoljive prometne varnosti (»črne točke«),
– odpraviti križanja z železniško progo v istem nivoju,
– izboljšati vodenje prometa z informacijsko tehnologijo, ki upošteva različne vrste prometa in se uskladi na nivoju regije in države,
– zagotoviti kontrolirano zbiranje in odvajanje padavinske vode ter takšen prometni režim, da bodo emisije čim manjše in bodo zagotovljeni vsi okoljski predpisi in standardi,
– urediti in vzdrževati prehodnost intervencijskih poti za zdravstvena in gasilska reševalna vozila in vzpostaviti vodenje prometa, ki bo omogočalo skrajšanje časov,
– ustvariti pogoje za delovanje intermodalnega prometno logističnega terminala, ki se navezuje na TEN-T omrežje.«.
Prvi odstavek sklopa (B) poglavja 7.1.1. se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Primarno cestno omrežje v MOL tvorijo (glede na kategorizacijo):
1. državne ceste:
– AC – avtocesta,
– HC – hitra cesta,
– G – glavna cesta,
– R – regionalna cesta.
2. občinske ceste:
– LG – lokalna glavna cesta (glavna mestna cesta),
– LZ – lokalna zbirna cesta (zbirna mestna cesta),
– LC – lokalna cesta med naselji.
V prvem stavku drugega odstavka se vejica in besedilo »ki ga tvorijo glavne mestne ceste,« nadomesti z besedilom »(AC, HC, G, R, LG)«.
Tretji in četrti odstavek se spremenita tako, da se glasita:
»(3) Primarne ceste se razlikujejo po funkciji in oblikovanju cestnega prostora. Na vpadnicah povečujemo vlogo javnega prometa in zanj zagotovimo ločeno vozišče. Ob vpadnicah oblikujemo kvaliteten javni prostor z drevoredi in površinami za pešce in kolesarje. Obroči služijo distribuciji motornega prometa po obodu in med posameznimi kraki mesta, zato jih urejamo tako, da povečujemo njihovo prepustnost za motorni promet. Ob njih oblikujemo kvaliteten javni prostor, enako kot ob vpadnicah.
(4) Slovenska cesta je pomembna nosilka kolesarskega in peš prometa ter linij JPP skozi mestno jedro.«.
Osmi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(8) Poleg že načrtovanih manjkajočih vmesnih delov cest je na cestni mreži predvidena dopolnitev z novimi cestami, ki so razvidne na karti cestnega omrežja. To so predvsem:
a) Predvidena dograditev državnih cest, ki so v pristojnosti države oziroma DARS:
– severna tangencialna cesta za vodenje regionalnega in daljinskega tranzitnega prometa mimo mesta Šentjakob–Brnčičeva cesta–Ježica–nemška cesta–Brod–Stanežiče, za razbremenjevanje severne obvoznice (hitre ceste Zadobrova–Koseze),
– cesta Zadvor–Sadinja vas Podlipoglav–Šmarje Sap z navezavo kamnoloma Sadinja vas,
– nov AC priključek na območju počivališča Barje in nov priključek Litostrojska cesta,
– preureditev AC priključkov zaradi zagotavljanja boljše pretočnosti lokalnega in tranzitnega prometa, prednostno preureditev priključkov Ljubljana – Center (Barjanska cesta), Letališka, Leskoškova, Šmartinska,
– razširitev zahodne, južne in vzhodne avtoceste na 6 pasov,
– preureditev lokalne zbirne ceste Koseze–Grič–Bokalce v regionalno cesto.
b) Predvidena dograditev mestnih cest:
– Zaloška–Hladilniška–Agrokombinatska–Cesta v prod–AC priključek Sneberje,
– predor pod Rožnikom za povezavo med Drenikovo ulico in Koprsko ulico (srednji obroč),
– povezava Rudnika s predorom pod Golovcem do Kajuhove ulice,
– povezava med Litijsko in Letališko prek Chengdujske ceste,
– povezava med Litijsko in Bratislavsko prek Poti na Fužine,
– preureditev obstoječih vpadnic s ciljem povečanja pretočnosti vozil javnega potniškega prometa na ločenih voznih pasovih.«.
Za osmim odstavkom se doda nov deveti odstavek, ki se glasi:
»(9) Na cestah v neposredni bližini vodarn Kleče, Šentvid in Hrastje, ki potekajo v najožjem vodovarstvenem območju (VVO I), naj se vzpostavi reguliran prometni režim ter izvede rekonstrukcija cestišča z istočasno gradnjo kanalizacije za odvod padavinske vode v skladu z Uredbo vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja.«.
Dosedanji deveti odstavek postane deseti odstavek.
V prvem odstavku sklopa (A) poglavja 7.1.2. Železniški promet se:
– peta alineja spremeni tako, da se glasi:
»– potek hitre proge v evropskih TEN koridorjih (Baltsko-jadranski in Sredozemski),«,
– sedma alineja spremeni tako, da se glasi:
»– zgraditev prometno logističnega terminala (PLT) v funkciji jedrnega terminala evropskega prometnega omrežja.«.
V drugem odstavku sklopa (B) poglavja 7.1.2. se:
– peta alineja spremeni tako, da se glasi:
»– predvidena je obnova in razširitev obstoječe gorenjske proge Šentvid Škofja Loka–Kranj. Za navezavo letališča Brnik je treba zagotoviti novo progo Šentvid–Vodice–Brnik oziroma variantno navezavo preko Kamnika,«,
– črta štirinajsta alineja,
– dosedanja šestnajsta alineja, ki postane petnajsta alineja, se spremeni tako, da se glasi:
»– vozlišča za tovorni promet so tehnična postaja Moste, ranžirna postaja Zalog. in prometno logistični terminal (PLT) v funkciji jedrnega terminala evropskega prometnega omrežja Prednostna lokacija PLT je v Mostah ob Letališki cesti, variantna možnost za razširitev pa je na lokaciji v Zajčji dobravi,«,
– doda nova osemnajsta alineja, ki se glasi:
»– za dostavo blaga se v čim večji meri ohranja omrežje industrijskih tirov.«.
V prvem odstavku sklopa (A) poglavja 7.1.3. Javni potniški promet se v zadnji alineji beseda »mestu« nadomesti z besedo »MOL«.
V prvem stavku prvega odstavka sklopa (B) poglavja 7.1.3. se za besedo »ponudbe« doda besedilo »javnega avtobusnega, železniškega in vodnega prometa«.
V sedmem odstavku se besedilo »(oziroma modernizirane)« nadomesti z besedo »modernizirane«.
Prvi stavek prvega odstavka sklopa (B) poglavja 7.1.4. Kolesarski promet se spremeni tako, da se glasi: »Mesto potrebuje poleg nepretrganih in čim bolj direktnih kolesarskih vpadnic notranji kolesarski obroč (5-minutna dostopnost s kolesom iz središča mesta), s katerim bi bila dosežena boljša povezava območij ob mestnem središču.«.
Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(5) Poleg prometnih površin za kolesarje (in pešce) ob glavnih mestnih cestah z veliko prometno obremenitvijo, ki so neugodne zaradi onesnaženosti zraka, je treba omogočiti primerne kolesarske povezave tudi na vzporednih cestah, ki niso preveč oddaljene.«.
Sedmi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(7) Postopno naj se nadgrajuje storitev »mestno kolo« (nabava koles, površine in služba za vzdrževanje in hranjenje koles, razvoj mreže).«.
V prvem odstavku sklopa (A) poglavja 7.1.5. Mirujoči promet se za tretjo alinejo doda nova četrta alineja,ki se glasi:
»– zmanjšati skupno število parkirnih mestih.«.
Prvi odstavek sklopa (B) poglavja 7.1.5. se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Za doseganje ciljev za mirujoči promet predvsem za dnevno parkiranje, je treba doseči z naslednjimi posegi in ukrepi:
– z zgraditvijo novih P&R na površinah ob mestnih vpadnicah,
– s podaljšanjem linij JPP v regijo in formiranjem P&R v regijskih urbanih centrih (dogovor s sosednjimi občinami),
– s formiranjem novih linij JPP v smereh večjega povpraševanja (obratovanje lahko tudi časovno omejeno, na primer ob konicah za dom-služba-dom, zmanjšanje števila prestopanja),
– s preselitvijo dejavnosti, ki zaposlujejo veliko delavcev, in dejavnosti, ki imajo veliko število obiskovalcev, na prometno dostopnejša mesta,
– z ustrezno cenovno politiko (bližje – dražje, kratkotrajno – cenejše, dolgotrajno – dražje),
– s spodbujanjem uporabe JPP in drugih oblik trajnostne mobilnosti kot sta kolesarjenje in pešačenje (različni ukrepi: mobilnostni načrti podjetij, uradov, varne in ustrezno urejene kolesarske in pešpoti),
– s spodbujanjem gradnje parkirišč v več etažnih objektih zaradi izboljšanja izrabe zemljišč ter urejanjem zelenih in vodopropustnih parkirnih površin, kjer to ni omejeno zaradi varstva pitne vode,
– z omejevanjem gradnje komercialnih javnih parkirišč,
– z določitvijo ustreznih parkirnih normativov in parkirnih con, s katerimi se ne pospešuje potrebe po parkirnih mestih oziroma se le-to omejuje.«.
V prvem odstavku poglavja 7.1.6. Vodni promet se besedilo »Grubarjev prekop in vodotok Ižico« nadomesti z besedama »Gruberjev prekop«.
Drugi in tretji odstavek se spremenita tako, da se glasita:
»(2) Plovba plovil (za gospodarske, turistične in športno-rekreativne namene) po celinskih vodah na območju MOL se ureja s plovbnim režimom, kot ga v skladu z veljavnimi državnimi predpisi za plovbo po celinskih vodah, določajo veljavni občinski odlok o določitvi plovbnega režima in drugi predpisi za plovbo po reki Ljubljanici in drugih celinskih vodah na območju MOL.
(3) Na Ljubljanici je urejeno pristanišče na Špici (na Gruberjevem prekopu), ki omogoča organizirano potniško plovbo v turistične namene. Z ureditvijo ustreznih postajališč in servisnih točk pa nastane tudi možnost za uvedbo JPP, ki se opravlja kot javni prevoz oseb in blaga s plovili. Cilj je vzpostavitev krožne plovne poti po Ljubljanici in Gruberjevem prekopu okrog Grajskega hriba z navezavo v sosednje občine, kar je možno doseči z izgradnjo ustrezne plovbne infrastrukture v obliki ladijskih splavnic na mestni Ljubljanici pri zapornici na Ambroževem trgu in pod zapornico na Gruberjevem prekopu ter pod sotočjem mestne Ljubljanice in Gruberjevega prekopa, ob sočasnem zagotavljanju prehodnosti za vodne organizme in izkoriščanju energetskega potenciala vode. Javni prostor Ljubljane bo z ureditvijo plovnosti, obrežij in programov, ki reko izkoriščajo kot priložnost in ki se nahajajo tudi izven mestnega središča, pridobil nove razsežnosti. V prihodnosti je treba težiti k uvajanju takšnih pogonov, ki ne obremenjujejo voda in ozračja (na primer električni).«.
Dosedanji četrti odstavek se črta.
Dosedanji peti in šesti odstavek postaneta četrti in peti odstavek.
V prvem odstavku poglavja 7.1.7. Zračni promet se prvem stavku besedi »letališče Brnik« nadomestita z besedilom »Letališče Jožeta Pučnika na Brniku«. V tretjem stavku se za besedilom »Šentvid–Brnik–Kranj« pika nadomesti z vejico in doda besedilo »dopustna je tudi povezava čez Kamnik.«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Za različne potrebe (helikopterji, brezpilotna letala, droni) so v mestnem območju predvidene tudi lokacije heliportov:
– za potrebe Univerzitetnega kliničnega centra na objektu ob Bohoričevi ulici,
– skladno s pogoji ministrstva, pristojnega za zračni promet, na več poslovnih stavbah.«.
Četrti odstavek sklopa (B) poglavja 7.2. Elektronske komunikacije se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Območje MOL je ustrezno pokrito s sistemom oddajnikov za potrebe radijskega in televizijskega signala ter sistemov obveščanja, zaščite in reševanja, ki se nahajajo na stavbi RTV na Kolodvorski ulici, na stavbi Telekom Slovenije na Cigaletovi ulici, na stavbi Telekom Slovenije v Stegnah, na Šancah na Ljubljanskem gradu ter na lokacijah pooblaščenih izvajalcev komunikacijskih zvez za potrebe Ministrstva za notranje zadeve in Ministrstva za obrambo. Koridorji oddajniških povezav so usmerjeni proti oddajnikoma na Krimu in Krvavcu. Preuči se možnost odstranitve oziroma prestavitve antenskega stolpa na Šancah.«.
Prvi odstavek sklopa (A) poglavja 7.3. Energetika se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Pri načrtovanju energetske infrastrukture za zagotavljanje oskrbe z energijo so cilji naslednji:
– zagotavljati kakovostno in zanesljivo oskrbo na celotnem območju MOL,
– prednostno uporabljati obnovljive vire energije za ogrevanje in hlajenje ter za proizvodnjo električne energije,
– proizvajati električno energijo iz obnovljivih virov energije, kot so sončna in vodna energija, ter postaviti čim več malih kogeneracijskih in trigeneracijskih postrojev,
– zmanjšati obremenjevanje okolja s spodbujanjem uporabe obnovljivih virov energije in priključevanjem stavb na centralna sistema MOL: sistem daljinskega ogrevanja in distribucijski sistem zemeljskega plina,
– uporabljati obnovljive vire energije na javnih površinah zaradi ozaveščanja porabnikov,
– izven območja sistema daljinskega ogrevanja in sistema oskrbe z zemeljskim plinom spodbujati energetsko preskrbo z geotermalno, hidrotermalno in aerotermalno energijo s toplotnimi črpalkami ter z lesno biomaso izven območja inverzije in vplivnega območja širitve prašnih delcev v mesto (na primer vzhodnega dela MOL),
– zagotavljati dolgoročno in kakovostno oskrbo z energijo,
– vključiti ukrepe učinkovite rabe energije pri gradnji novih javnih stavb in jih naknadno vpeljati pri obstoječih javnih stavbah in na drugih vidnih javnih površinah v mestu; vključiti ukrepe učinkovite rabe energije tudi pri vseh ostalih novo zgrajenih in obstoječih objektih, ki so v zasebni lasti,
– načrtno uporabljati raznolike vire energije ter zagotoviti zadostne zaloge,
– spodbujati učinkovito rabo primarne energije s priklopi na sistem daljinskega ogrevanja,
– spodbujati učinkovito rabo primarne energije s soproizvodnjo toplotne in električne energije ter uporabo toplotne energije za hlajenje (trigeneracija),
– uporabljati domače in obnovljive vire energije,
– spodbujati racionalno rabo prostora in usklajeno izvajanje energetskih naprav in omrežja,
– zagotavljati potresno varnost in druge vidike varnosti objektov in dejavnosti energetike kot dela kritične infrastrukture mesta ter zagotavljati neprekinjenost delovanja in visoke ravni pripravljenosti na ponovno vzpostavitev delovanja ob prekinitvah.«.
Besedilo sklopa (B) poglavja 7.3. Energetika se spremeni tako, da se glasi:
»(B) ZASNOVA IN USMERITVE
(So)Proizvodnja toplotne (in električne) energije
(1) Za zagotavljanje zanesljivosti dobave, izpolnjevanje okoljevarstvenih zahtev in racionalnejšo proizvodnjo je treba dopolniti obstoječe proizvodne objekte, zato je načrtovana gradnja novega plinsko-parnega kogeneracijskega postroja v Energetiki Ljubljana enota TE-TOL v Mostah. V sklopu obnov proizvodnih virov je predvidena sanacija bloka 3 v enoti TE-TOL z namenom doseganja zakonsko predpisane emisijske vrednosti za emisijo dušikovih oksidov NOx, žveplovih oksidov SOx in prahu v dimnih plinih.
(2) Pri načrtovanju lokacije objekta za toplotno obdelavo sekundarnega goriva primarno iz RCERO in CČN v Zalogu je treba zasledovati cilje koristne izrabe pridobljene toplote z vključevanjem v sistem daljinskega ogrevanja oziroma z uporabo za lastne tehnološke potrebe objekta, če bo gospodarska javna služba toplotne obdelave sekundarnega goriva oziroma energetske izrabe odpadkov ponovno v domeni občin in bo koncept tovrstnega objekta skladen z zero waste usmeritvijo. Zato se v bližini objekta TE-TOL predvidi objekt za energetsko izrabo odpadkov.
(3) Niz hidroelektrarn na Savi predstavlja največji vodni (obnovljivi) vir energije, ki ga je, skladno s predpisi o koncesiji za rabo vode za proizvodnjo električne energije na delu vodnega telesa reke Save od Ježice do Suhadolega, še mogoče izkoristiti za proizvodnjo električne energije. Območje hidroelektrarn na Savi v območju MOL se nahaja na območju podzemnega vodonosnika Ljubljanskega polja, ki oskrbuje širše območje Ljubljane s pitno vodo. Zagotavljanje zadostne količine kvalitetne pitne vode ima prednost pred energetskim izkoriščanjem reke Save, zato je odločitev o gradnji hidroelektrarn na Savi odvisna predvsem od sprejemljivosti posega z vidika zagotavljanja pitne vode in siceršnje okoljske sprejemljivosti posegov.
(4) Spodbujati je treba tudi nameščanje fotonapetostnih panelov na primernih lokacijah na objektih, na primer na strehah ali na pročeljih stavb. Še posebej na javnih zgradbah in na vidnih javnih površinah je treba zasnovati demonstracijske projekte rabe obnovljivih virov energije in ukrepov za varčno rabo energije. Izvedbeni prostorski akti ne smejo preprečevati uporabe obnovljivih virov za ogrevanje, hlajenje ali proizvodnjo električne energije, hkrati pa mora biti uporaba teh virov izvedena skladno s pozitivno zakonodajo, kot je Lokalni energetski koncept MOL in Odlok o prioritetni uporabi energentov za ogrevanje na območju MOL.
Sistem daljinskega ogrevanja s toploto in paro
(5) Za zagotavljanje učinkovitosti sistema daljinskega ogrevanja in hlajenja skladno z Energetskim zakonom EZ-1 in skladno z Direktivo 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta o energetski učinkovitosti je potrebno zagotavljati ustrezen delež proizvodnje toplote iz visoko učinkovite soproizvodnje, obnovljivih virov energije in z uporabo odvečne toplote.
(6) Znotraj območja daljinske oskrbe s toploto je cilj zgoščevati odjem, to je priključitev vseh sedanjih in novih objektov, kjer je to mogoče in ekonomsko upravičeno. Razširiti je treba področja uporabe toplote iz sistema daljinskega ogrevanja, prednostno za hlajenje stavb na temelju absorpcijske tehnologije, s čimer je večja izkoriščenost sistema daljinskega ogrevanja in zmanjšana obremenjenost elektroenergetskega sistema. Hlajenje s toploto iz daljinskega sistema je predvideno na večjih zaključenih območjih (Potniški center Ljubljana, Tobačna mesto), opremljenih s sistemom daljinskega ogrevanja. Potencial za hlajenje s toploto je tudi v bližini proizvodnih virov Energetike Ljubljana, enote TE-TOL, na območju Letališke ceste in BTC, kjer je možna tudi izvedba sistema daljinskega hlajenja iz centralne strojnice na lokaciji enote TE-TOL.
(7) Zaradi zmanjševanja emisij v okolje in učinkovite rabe primarnega goriva je z upravnimi akti sistem daljinskega ogrevanja določen kot prednostni način oskrbe z energijo za ogrevanje in hlajenje.
(8) Vročevodno omrežje je mogoče razširiti tudi na nova razvojna območja tik ob meji sedanjega oskrbovalnega sistema. Na sistem daljinskega ogrevanja bodo priključene predvsem večje kotlovnice, ki so trenutno vključene v sistem oskrbe s plinom in imajo možnost prehoda na daljinski sistem ogrevanja s toploto.
(9) Zaradi dotrajanosti je treba vročevodno omrežje sistematično obnavljati. Z izdelavo hidravličnih analiz obratovanja omrežja in uvedbo novih pristopov k obnovi cevovodov, je optimizirana obnova omrežja in zmanjšani stroški obnov.
(10) Črpališča za distribucijo vroče vode je treba posodobiti in prilagoditi novim režimom obratovanja virov za proizvodnjo toplote.
(11) Parovodni sistem, ki se uporablja za ogrevanje, je treba skladno s potrebami odjemalcev bodisi nadomestiti z vročevodnim sistemom bodisi rekonstruirati (gradnja povratnega kondenzatnega voda). Potencial za dodatno tehnološko uporabo industrijske pare je predvsem v oskrbi večjih industrijskih obratov in porabnikov industrijske pare, kapacitete pa so zagotovljene predvsem na lokaciji Energetike Ljubljana, enota TE-TOL.
Opremljenost območij s plinovodnim omrežjem
(12) Za zagotavljanje ustreznih količin zemeljskega plina za oskrbo MOL, to je za dolgoročno zanesljivo napajanje distribucijskega omrežja in za priključitev načrtovane plinske tehnologije v Energetiki Ljubljana, enota TE-TOL, je treba zgraditi prenosni plinovod M5/R51 Vodice – TE-TOL. Prvi del tega plinovoda do RP Jarše predstavlja tudi prvi odsek prenosnega plinovoda M5 Ljubljana–Novo mesto, ki se od RP Jarše nadaljuje v smeri proti vzhodu in jugu. Zaradi povečanja zmogljivosti obstoječega prenosnega plinovodnega omrežja je načrtovana gradnja plinovoda M3/1 Šempeter–Vodice. Za zagotavljanje ustreznih količin zemeljskega plina za oskrbo MOL je treba zgraditi še prenosna plinovoda R51A RP Jarše–10000 v Sneberjah in R51B TE-TOL–Fužine/Vevče. Oba plinovoda se priključita na obstoječe (rekonstruirano) prenosno plinovodno omrežje 10000 za zagotovitev napajanja Ljubljane prek plinovodnega obroča. V primeru razširitve (plinske) termoelektrarne na Verovškovi cesti je treba zgraditi prenosni plinovod R52 Kleče–TOŠ. Za dolgoročno zagotavljanje ustreznih količin zemeljskega plina za oskrbo MOL je treba zgraditi prenosni plinovod R51C (Kozarje–Vevče), ki bo sklenil visokotlačni prenosni plinovodni obroč, s katerim bo omogočeno redundantno napajanje uporabnikov. Na celotnem plinovodnem obroču okoli Ljubljane je treba dvigniti obratovalni tlak.
(13) Prednostni sta priključevanje sedanjih (predvsem vseh večjih kotlovnic na trdna ali tekoča goriva) in novih objektov zunaj območja možne oskrbe s sistemom daljinskega ogrevanja ter s tem zgoščevanje odjema. Sistem oskrbe z zemeljskim plinom je mogoče razširiti na obrobna območja mesta (Rakova jelša, Sibirija jug, Cesta dveh cesarjev, Dolgi most, Brdo, Vrhovci jug, Majlond, Dolnice, Glince, Stanežiče, Medno, Tacen, Šmartno pod Šmarno goro, Gameljne, Obrije, Jarše, Šmartno, Hrastje, Sneberje, Spodnji Kašelj, Dobrunje, Zadvor, Sostro in še večje število manjših zaključenih območij) ter izvesti priključitve vseh porabnikov zemeljskega plina.
(14) Za širitev oskrbovalnega območja in povečanje zanesljivosti oskrbe je treba zgraditi regulatorske postaje (Stanežiče in Dobrunje) in glavne distribucijske plinovode v vlogi sistemskih povezav. Zaradi dotrajanosti je treba obstoječe distribucijsko plinovodno omrežje sistematično obnavljati, prednostno omrežje iz PVC materiala.
(15) Pri gradnji novih sosesk z večjo gostoto pozidave, ki se nahajajo zunaj vplivnega območja sistema daljinskega ogrevanja, je smiselno graditi lokalne sisteme daljinskega ogrevanja in hlajenja. Lokalne energetske vire je treba priključiti na plinovodni sistem in toploto (hlad) proizvajati v soproizvodnji z elektriko.
(16) Predvidena je izvedba popisa vseh kurišč v MOL, preveritev stanja cistern za kurilno olje in opredelitev sanacijskih ukrepov ter opredelitev obveznosti priklopa na sistem daljinskega ogrevanja ali sistem oskrbe zemeljskim plinom.
(17) Utekočinjen naftni plin (avtoplin, LPG), utekočinjen zemeljski plin (LNG) in stisnjen zemeljski plin (CNG) so okolju prijazna plinska goriva za uporabo v motornih vozilih, katerih uporaba lahko znatno pripomore k zmanjšanju emisij v prometu. V prihodnosti je pričakovati porast teh goriv, zato je treba njuno uporabo spodbujati in predvideti več črpalk LNG in CNG predvsem ob glavnih prometnih vpadnicah v MOL. Predvidena je izgradnja CNG črpalk in sicer na lokacijah: Plinarna Koseze, Letališka cesta (območje objekta za toplotno obdelavo sekundarnega goriva, P+R Zadobrova, P+R Črnuče.
Elektroenergetski sistem – opremljenost območij
(18) Za zanesljivo preskrbo ljubljanskega elektroenergetskega bazena je treba izvesti nekatere ključne posege, ki vsebujejo gradnjo ali obnovo daljnovodnih povezav. Poleg že izvedenega prenosnega daljnovoda 2 x 400 kV Beričevo–Krško, s čimer je zagotovljena oskrba neposredno iz smeri JE Krško, je nujna gradnja 2x400 kV prenosnega daljnovoda Divača–Kleče–Beričevo–Podlog. Načrtovano omrežje se mora izogibati poselitvenim območjem.
(19) V distribucijskem omrežju je za zagotovitev zanesljivega napajanja Ljubljane treba zgraditi vod 2 x 110 kV Polje–Vič, nekatere nove 110 kV kabelske povezave na relacijah RTP Litostroj–RTP Šiška–RTP Vrtača–RTP PCL–RTP Center–RTP Toplarna. V skladu z razvojnimi študijami je treba predvideti tudi 110 kV kabelsko povezavo od RTP Vrtača (lokacija Tobačna) v smeri RTP Trnovo oziroma daljnovoda 2 x 110 kV Polje–Vič (in dolgoročno RTP Lavrica, če oziroma ko bo le-ta izvedena v občini Škofljica). Na mestnem območju je treba zgraditi nove razdelilne transformatorske postaje Vrtača (Tobačna), PCL, Toplarna, Trnovo ter pozneje Stanežiče, Brdo, Vevče, Rudnik ter izvesti razširitve oziroma rekonstrukcije obstoječih RTP. Nov sistem električne energije z nazivno napetostjo 110 kV znotraj avtocestnega obroča in kompaktnega mesta se, kolikor je to mogoče, gradi v podzemni izvedbi.
(20) Na območju Ljubljane se že izvaja prehod srednjenapetostnega omrežja z 10 kV in 35 kV obratovalne napetostni na poenoten 20 kV napetostni nivo. V prihodnjih letih bo zaradi energetskih zahtev in potreb po obnovi iztrošenega srednjenapetostnega omrežja še intenzivnejši. Vse predvidene novozgrajene RTP so načrtovane v 20 kV izvedbi, prav tako se načrtuje prehod obstoječih RTP iz 10 na 20 kV napetostni nivo. V okviru prehoda je potrebna menjava obstoječih kablovodov in nadzemnih vodov z 20 kV vodi na celotnem območju mesta Ljubljana, ki morajo biti izvedeni v podzemni izvedbi.
Blagovne rezerve
(21) Za potrebe obveznih rezerv nafte in naftnih derivatov je treba na lokaciji Zalog zagotoviti maksimalno možno širitev skladiščnih kapacitet in povezane infrastrukture v okviru dosedanjih temu namenjenih območij.
(22) Za potrebe obveznih rezerv nafte in naftnih derivatov je treba na lokaciji Energetika Ljubljana na Verovškovi ulici zagotoviti skladiščne kapacitete in povezano infrastrukturo v obsegu 25.000 m³.
(23) Za potrebe vzdrževanja varnostnih zalog utekočinjenega naftnega plina, ki se nahaja na lokaciji skladišča plina na Verovškovi ulici, v upravljanju Butan plina, je treba zagotoviti ustrezno nadomestno lokacijo skladišča, ki omogoča tudi potencialno širitev kapacitet in povezane infrastrukture ter omogoča neoviran dostop do skladišča.«.
Besedilo poglavja 7.4. Oskrba z vodo ter odvajanje in čiščenje odpadne vode se spremeni tako, da se glasi:
»Karta 14: Vodovodni sistem
Karta 15: Odvajanje in čiščenje odpadne vode
7.4.1. Oskrba z vodo
(A) CILJI
(1) Najpomembnejši strateški cilji pri oskrbi z vodo so:
– zagotavljati potrebno količino kakovostne zdrave pitne vode vsem prebivalcem MOL,
– racionalno uporabljati naravne vire in sanirati omrežja za zmanjševanje izgub na 15–20 %,
– ohranjanje naravne pitne vode brez postopkov dodatnega čiščenja in predpriprave vode,
– zaščititi obstoječe in potencialne vodne vire z vodovarstvenimi območji,
– aktivno zaščititi vodarne z bogatenjem podzemnih voda,
– sanirati obstoječe vire onesnaževanja znotraj vodovarstvenih območji vodnih virov,
– zagotavljanje varne oskrbe s pitno vodo iz javnega vodovodnega sistema s potrebno količino kakovostne in zdrave pitne vode z ustreznim tlakom vsem uporabnikom v MOL (prebivalcem, javnim ustanovam, gospodarstvu in za druge namene),
– zagotoviti zadostno prostornino vodohranov in ustrezno energetsko napajanje le-teh,
– uporabljati deževnico za sanitarno vodo (spodbujati uporabo, vendar ne pri salonitnih strehah z vsebnostjo azbesta in pri strehah z drugimi škodljivimi primesmi),
– iskati potencialne rezervne vodne vire,
– zagotavljati potresno varnost in druge vidike varnosti objektov in dejavnosti zagotavljanja pitne vode kot dela kritične infrastrukture mesta, zagotavljati neprekinjenost delovanja ter visoke ravni pripravljenosti na ponovno vzpostavitev delovanja ob prekinitvah.
(B) ZASNOVA IN USMERITVE
(1) Oskrba MOL s pitno vodo temelji na podzemni vodi Ljubljanskega polja in Ljubljanskega barja ter nekaterih manjših vodnih virov na obrobju mesta, predvsem v vzhodnem delu MOL.
(2) Centralni vodovodni sistem in vsi lokalni javni vodovodni sistemi v MOL imajo količinsko zadostne vire pitne vode, ki jih je treba ohraniti in varovati.
(3) Za ohranitev zadostne količine podzemne vode za javno oskrbo s pitno vodo je potrebno izvajati aktivnosti za vzpostavitev rezervnih vodnih virov na lokacijah:
– ponikovalno polje Roje: umetna infiltracija za vodarno Kleče ali povečevanje naravne infiltracije vode iz spremenjene brežine reke Save (na primer zaradi deregulacije vodotoka),
– vodarna Hrastje 3 na savski terasi med reko Savo in naseljem Šmartno ob Savi,
– vodarna Koseze na območju Draveljske doline in ob Curnovcu, kjer se določi ustrezna namenska raba za ohranitev potenciala za zajem pitne vode.
(4) Z namenom ohranjanja in izboljšanja kemijskega stanja podzemne vode za javno oskrbo s pitno vodo je nujno:
– določiti ustrezna območja vodarn z namenom zaščite območja zajetij pred posegi, ki vplivajo na kvaliteto pitne vode,
– urediti odvajanje padavinskih odpadnih vod s cest, ki potekajo po najožjih vodovarstvenih pasovih (Cesta Urške Zatlerjeve, Avšičeva cesta),
– redno izvajati sanacijo virov onesnaženja na vodovarstvenih območjih.
(5) Obnova obstoječega javnega vodovodnega omrežja mora potekati stalno in sistematično, glede na pogostost okvar in vrsto materiala.
(6) Na vzhodnem delu MOL, kjer so pretežno zgrajeni zasebni vodovodni sistemi, je predvidena izvedba ukrepov za zagotovitev varne oskrbe naselij s pitno vodo. Ti poleg priključitve sistema na ustrezni vodni vir pitne vode vključujejo sanacijo vodovodnega omrežja, vključno s priključki ter vodovodnimi objekti. V končni fazi bodo zasebni vodovodni sistemi na vzhodnem delu MOL smiselno in po potrebi združeni v večje zaključene lokalne javne sisteme ali priključeni na Centralni vodovodni sistem Ljubljana.
(7) Požarna varnost oziroma voda za gašenje požarov se praviloma zagotavlja iz javnih vodovodnih sistemov. Pri tem je potrebno upoštevati določilo v Uredbi o oskrbi s pitno vodo o prednostni rabi pitne vode iz vodovoda. Zagotavljanje kakovosti oziroma zdravstvene ustreznosti pitne vode mora imeti prednost pred zagotavljanjem požarne varnosti iz javnih vodovodnih sistemov. Upoštevajoč navedeno je treba na nekaterih obrobnih primestnih območjih zagotoviti alternativne vodne vire za gašenje požarov (lokalna zajetja, posebni požarni rezervoarji ipd.).
(8) Pri večjih novih objektih v MOL in z upoštevanjem namenske rabe objekta, se lahko zagotovi sistem zbiranja deževnice za sanitarno vodo. V teh primerih mora biti hišna napeljava za pitno vodo strogo ločena od ostale vodovodne napeljave (sanitarna in požarna voda).
7.4.2. Odvajanje in čiščenje odpadne vode
(A) CILJI
(1) Najpomembnejši strateški cilji pri odvajanju in čiščenju odpadnih voda so:
– dograditev javne kanalizacije v skladu z operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode in s tem priključiti skupaj vsaj 95 % prebivalcev na sistem za odvajanje in čiščenje onesnaženih voda,
– zagotavljati ustrezno čiščenje odpadne vode v skladu z veljavno zakonodajo,
– prenavljati in posodobiti dotrajane in preobremenjene kanalizacijske sisteme,
– sanirati predele s stihijsko in razpršeno gradnjo,
– izločiti padavinske in zaledne vode na mešanem kanalizacijskem sistemu ter varovati kanalizacijsko omrežje pred poplavami in vdorom visokih voda iz rek,
– zadrževati in ponikati neonesnažene padavinske vode v urbanih področjih,
– opremljati kanalizacijski sistem z zadrževalnimi bazeni, pri čemer sta cilja čim manjše onesnaževanje s prelito vodo in da bi Ljubljanica postala spet kopalna voda,
– zagotavljati potresno varnost in druge vidike varnosti objektov in dejavnosti odvajanja in čiščenja odpadne vode kot dela kritične infrastrukture mesta, zagotavljati neprekinjenost delovanja ter visoke ravni pripravljenosti na ponovno vzpostavitev delovanja ob prekinitvah.
(B) ZASNOVA IN USMERITVE
(1) Načrtovana je dograditev javne kanalizacije v MOL v aglomeracijah večjih od 2.000 PE, in sicer aglomeraciji št. 16481 Ljubljana, aglomeraciji št. 16488 Sadinja vas, aglomeraciji št. 16482 Tacen ter aglomeraciji št 3637 Zgornje Gameljne.
(2) Načrtovano je povečanje zmogljivosti ter zagotovitev terciarnega čiščenja na Centralni čistilni napravi Ljubljana.
(3) Načrtovana je gradnja zbiralnika C0, ki bo potekal ob desnem bregu reke Save od ČN Brod do CČN Ljubljana v Zalogu. Po izgradnji zbiralnika C0 bo ukinjena ČN Brod in v perspektivi ČN Črnuče in ČN Gameljne. Na ta kanalizacijski zbiralnik bo priključena tudi odpadna voda iz občine Vodice in dela občine Medvode. Zbiralnik C0 mora biti v poteku preko vodovarstvenega območja VVO I in IIA, izveden po višjih varnostnih standardih.
(4) Načrtovana je gradnja podtlačnega kanalizacijskega sistema na barjanskih tleh (Rakova jelša, Sibirija, Ilovica, Črna vas). Območje Rakove jelše se naveže na centralni kanalizacijski sistem. Ob tem se opusti začasna ČN Rakova jelša.
(5) V aglomeracijah manjših od 2.000 PE je v skladu z veljavnim Operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode predvidena ureditev odvajanja in čiščenja odpadne vode.
(6) Za zagotavljanje varstva vodnih virov je načrtovana gradnja kanalizacije za odvod padavinske odpadne vode s cest v najožjem vodovarstvenem območju (VVO I) vodarn Kleče, Šentvid in Hrastje.
(7) Načrtovana je stalna obnova obstoječega dotrajanega kanalizacijskega sistema, prednostno pa se obnovi kanale na vodovarstvenih območjih (najožje, ožje, širše vodovarstveno območje).
(8) Nujna je izločitev strešnih vod in vod z utrjenih neprometnih površin iz javnega kanalizacijskega sistema z odvodom v zbiralnike in ponikanje na območjih, kjer geološka sestava tal to omogoča.
(9) Na območjih, kjer geološka sestava tal ne omogoča ponikanja oziroma je to v nasprotju z vodovarstvenimi predpisi, je načrtovana gradnja kanalizacije za odvod padavinske in zaledne vode z odvodom v vodotoke.
(10) Nujna je preprečitev vdora rečne vode v kanalizacijski sistem ob visokih vodostajih rek.
(11) Za zagotavljanje ustreznih naravnih razmer je nujna implementacija sonaravnih rešitev za zadrževanje in uporabo padavinske vode v sklopu krajinskega urejanja območij (zelena infrastruktura, trajnostne rešitve ravnanja s padavinsko vodo …) in uporabe te vode v stavbah.«.
V poglavju 7.5. Odpadki se za naslovom doda poimenovanje sklopa »(A) CILJI«.
Prvi in drugi odstavek se spremenita tako, da se glasita:
»(1) Temeljni cilj ravnanja z odpadki je sodobno in učinkovito ravnanje z odpadki z izvajanjem koncepta »Nič odpadkov« (Zero Waste). Pri tem je treba zagotoviti:
– povečanje ponovne uporabe,
– povečanje recikliranja, predvsem snovne izrabe,
– povečanje kompostiranja,
– povečanje koristne izrabe energije, pridobljene ob predelavi odpadkov,
– predelavo odpadkov za zmanjšanje količin odpadkov za odstranjevanje,
– povečanje deleža ločeno zbranih frakcij,
– zmanjšanje količine odpadne hrane s spremembo odnosa občanov do hrane,
– povečanje količine ločeno zbranih nevarnih gospodinjskih odpadkov,
– zmanjšanje količine odloženega preostanka odpadkov na zanemarljivo količino.
(2) Treba je racionalno izrabljati prostor za sisteme zbiranja, sortiranja, obdelave in ponovne uporabe odpadkov ob hkratnem zmanjševanju vplivov na okolje. Pri tem je treba prednostno zagotoviti:
– čim večjo pokritost območja MOL z ločenim zbiranjem komunalnih odpadkov na izvoru,
– vzpostavitev racionalne mreže namenskih objektov in naprav, zbirnih centrov, mini zbirnih centrov, zbiralnic in razširjenih zbiralnic ter večjih ekoparkov (s funkcijami zbirnih centrov in centrov ponovne uporabe s spremljajočimi aktivnostmi) ter objektov in naprav za nadaljnjo obdelavo (predelavo) odpadkov, ki jih ni možno obdelovati v objektih za mehansko biološko obdelavo odpadkov v RCERO, vključno s predelavo biološko razgradljivih odpadkov, in sicer za celotno prispevno območje,
– regionalizacijo in povezovanje tehnoloških sistemov (racionalizacija oskrbe, ekonomija obsega, naravne danosti, geografske razmere) predvsem na ravni predelave odpadkov,
– stimulativno in usmerjeno cenovno oziroma tarifno politiko glede na količino in kakovost odpadkov po načelu »povzročitelj plača.«.
Prvi, drugi in tretji odstavek sklopa (B) poglavja 7.5. se spremenijo tako, da se glasijo:
»(1) V okviru zasnove prostorskih ureditev MOL na področju ravnanja z odpadki je treba s predlaganimi usmeritvami na tem področju zagotoviti ustrezno prostorsko umeščanje dejavnosti ravnanja z odpadki v MOL.
(2) Območja in površine za ravnanje z odpadki morajo biti zasnovani tako, da bo izvajanje dejavnosti v skladu s predpisi in bodo negativni vplivi na naravno, kulturno in bivalno okolje čim manjši. Mikrolokacije posameznih objektov in naprav za ravnanje z odpadki zaradi svoje konfliktnosti v prostoru terjajo zahtevno uskladitev z drugimi rabami. Predvideti je treba:
– zajem odpadkov z zbiralnicami ločenih frakcij (zbiralnice in razširjene zbiralnice, zbirni centri, mini zbirni centri, ekoparki),
– zagotoviti je potrebno optimalno obratovanje zgrajenih objektov za mehansko biološko obdelavo objektov RCERO Ljubljana v smislu obdelave (predelave) odpadkov (razvrščanje, sortiranje, snovna in energetska predelava: kompostiranje, mehansko-biološka obdelava/stabilizacija),
– izven sistema RCERO Ljubljana je treba pozornost nameniti še termični obdelavi trdnega goriva iz odpadkov in predelavi gradbenih odpadkov,
– odstranjevanje preostankov odpadkov (odlaganje nenevarnih in inertnih odpadkov).
(3) Zbiralnice odpadkov (posameznih ločeno zbranih odpadnih frakcij in drugih komunalnih odpadkov) je treba uravnoteženo razporediti po celotnem območju MOL ter zagotoviti njihovo nadgradnjo s sistemom zbiranja dodatnih uporabnih frakcij komunalnih odpadkov. Posebna pozornost mora biti posvečena urejanju zbiranja odpadkov s podzemnimi zbiralnicami v starem mestnem jedru in postopni širitvi na širše območje mesta. Prav tako je treba optimizirati ravnanje z odpadki v območjih z visoko gostoto poselitve (večja blokovska naselja) s pomočjo zbirnih stiskalnic ali drugih tehničnih rešitev. Za povečevanje deleža ločeno zbranih frakcij je potrebno nenehno izboljševati obstoječi način ločevanja na izvoru (zbiranje od vrat do vrat).«.
V četrtem odstavku se besedilo »(zahod – načrtovana lokacija v Pržanu), Bežigrad-Črnuče (sever – lokacija v Črnučah), Moste-Polje-Zalog (vzhod lokacije na Rjavi cesti, Sneberjah in Hrušici)« nadomesti z besedilom »(zahod – načrtovani lokaciji v Stanežičah in Pržanu), Bežigrad-Črnuče (sever – lokacija v Črnučah), Moste-Polje-Zalog (vzhod – načrtovane lokacije na Rjavi cesti, v Sneberjah in v Hrušici)«.
Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(5) V skladu z državno strategijo razvoja regijskih centrov ravnanja z odpadki je bil za obdelavo komunalnih odpadkov in ločeno zbranih bioloških odpadkov zgrajen RCERO Ljubljana, kateremu je potrebno omogočiti optimalno obratovanje in potrebne nadgradnje. Za optimalno delovanje RCERO je treba v bližini zbirnega centra zagotoviti priključek na avtocesto.«.
V šestem odstavku se za besedo »surovinami« doda besedilo »izven sistema izvajanja javne službe«.
V sedmem odstavku se besedilo »varstvenih pasov vodnih virov« nadomesti z besedilom »vodovarstvenih območij«.
Dosedanja slika 14 za sedmim odstavkom se nadomesti s spremenjeno sliko 17:
»
Slika 17: Omrežje centrov za ravnanje z odpadki«.
Deseti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(10) V okviru načrtovane toplotne obdelave produktov predelave odpadkov v RCERO je predvideno tudi načrtovanje naprave za toplotno obdelavo odpadkov s hkratnim izkoristkom energije. Prostorske ureditve za toplotno obdelavo odpadkov so načrtovane tako, da so zagotovljeni priključitev na obstoječa energetska omrežja, možnost izkoristka toplotne energije za daljinsko ogrevanje ali v gospodarske namene ter ustrezna dostopnost z vozili oziroma železnico.«.
Dvanajsti in trinajsti odstavek se spremenita tako, da se glasita:
»(12) Stara odlagalna polja na odlagališču Barje, ki nimajo ustrezne zaščite za omilitev vplivov na okolje, je treba zaradi neposredne bližine Krajinskega parka Ljubljansko barje po potrebi sanirati na tehnološko ustrezen način.
(13) Sistemsko je treba pristopiti k urejanju razmer na črno odloženih odpadkov, zlasti gradbenih, vključno z nevarnimi azbestnocementnimi odpadki, ki nastanejo pri rušenju objektov, in sicer v okviru obstoječih zmogljivosti odlagališča Barje oziroma v okviru sistema predelave gradbenih odpadkov.«.
V drugem odstavku poglavja 8. Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev se besedilo »urbanistično-arhitekturno« nadomesti z besedilom »urbanistično, krajinskoarhitekturno in arhitekturno«.
V prvem odstavku poglavja 8.2.1. Mestno središče se:
– četrta alineja spremeni tako, da se glasi:
»– varovanje in dograditev vodilnih urbanističnih potez (sistem ulic in trgov na obeh straneh Ljubljanice, ohranjanje obstoječih in vzpostavljenih arkadnih potez predvsem na Slovenski cesti, notranji obroč z vstopnimi trgi na križiščih z radialnimi vpadnicami, naravnanimi na Grajski grič, povezava Grad–Rožnik, mestna magistrala, Plečnikova avenija),«,
– v osmi alineji za besedo »prebivalcev« in pred vejico doda besedilo »in ranljive skupine«.
Za drugim odstavkom se dosedanja slika 15 nadomesti s spremenjeno sliko 18:
»
Slika 18: Morfološki model mesta«.
Za drugim odstavkom se dosedanja slika 16 preštevilči v sliko 19.
V prvem odstavku poglavja 8.2.2. Kompaktno mesto se za peto alinejo dodata novi šesta in sedma alineja, ki se glasita:
»– celovita prenova stanovanjskih sosesk, prednostno tistih, v katerih so objekti potresno ogroženi,
– optimizacija poselitvenih gostot za zagotovitev ustrezne dostopnosti in rentabilnosti javne družbene, prometne in komunalno energetske infrastrukture (SP soseske),«.
Dosedanje šesta do osma alineja postanejo osma do deseta alineja.
V prvem odstavku poglavja 8.2.3. Obmestje se:
– v četrti alineji besedi »lokalnih središč« nadomestita z besedilom »oskrbno-storitvenih središč«,
– za spremenjeno četrto alinejo doda nova peta alineja, ki se glasi:
»– sanacija neustrezne rabe prostora, na primer širjenje parkirišč za tovorna vozila, nasipavanje terena,«.
Dosedanja peta alineja postane šesta alineja.
V drugem odstavku se besedi »lokalnih središčih« nadomestita z besedilom »oskrbno-storitvenih središčih«.
V prvem odstavku poglavja 8.2.4. Višinski gabariti se besedi »lokalnih središčih« nadomestita z besedilom »oskrbno-storitvenih središčih«.
V tretjem odstavku se v tretji alineji beseda »gradu« nadomesti z besedilom »temena grajskega griča«.
V prvem odstavku poglavja 8.2.5. Urbanistični normativi se:
– nad preglednico doda naslov »Preglednica 4: Normativi za določanje stopnje izkoriščenosti zemljišč za gradnjo nad terenom«,
– v preglednici v drugem stolpcu v predzadnji rubriki besedi »lokalnih središčih« nadomestita z besedilom »oskrbno-storitvenih središčih«.
V naslovu poglavja 8.3. Usmeritve za urbanistično-arhitekturno oblikovanje elementov razpoznavne strukture mesta se besedilo »urbanistično-arhitekturno« nadomesti z besedilom »urbanistično, krajinskoarhitekturno in arhitekturno«.
Dosedanja slika 17 se preštevilči v sliko 20.
V drugem odstavku poglavja 8.3.2. Povezovalne strukture se besedilo »urbanistično-arhitekturnim« nadomesti z besedilom »urbanistično, krajinskoarhitekturnim in arhitekturnim«.
V četrtem odstavku se:
– v drugem stavku druge alineje besedi »lokalnimi središči« nadomestita z besedilom »oskrbno-storitvenimi središči«,
– v šesti alineji besedilo »Litijska cesta in Zaloška cesta« nadomesti z besedilom »Litijsko cesto in Zaloško cesto«.
V sedmem odstavku se v prvem stavku črta besedilo »ter glede na predvidene ureditve za savsko verigo hidroelektrarn«.
V prvem odstavku poglavja 8.3.3 Krajinske strukture se napovedni stavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Krajinski parki, območja kulturne krajine oziroma njihovi deli, kot so spomeniki oblikovane narave in zgodovinski spomeniki, morajo biti urejeni v skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine in ohranjanja narave, ki varujejo:«.
Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(5) Na območju Ljubljanskega barja je še posebej pomembno zagotoviti:
– ohranjanje obstoječih poplavnih površin,
– omejitev oziroma ustavitev načrtovanja novih območij pozidav glede na strokovne ugotovitve na področju poplavne problematike, ker so možni le lokalni omilitveni ukrepi za zmanjšanje poplavne nevarnosti,
– ureditev območja Špice v poseben tematski mestni park,
– vzpostavitev javne zelene parkovne površine na obrežjih Ljubljanice, ki naj vključuje tudi vodno pot,
– plovnost Ljubljanice,
– ureditev rekreacijskega mestnega parka na Ljubljanskem barju,
– odstranitev vseh nelegalnih gradenj na obrežjih Ljubljanice in Malega grabna ter zagotovitev najmanj 15 m javno dostopnega obrežnega pasu v celotnem poteku,
– ureditev izrazite linearne parkovne poteze na severnem robu območja v navezavi na PST in območja ob vodotokih,
– ohranjanje in ustrezno celovito ureditev območja Ljubljanskega barja s sodelovanjem med občinami,
– ohranjanje ekološko pomembnega območja na območju logov na Ljubljanskem barju in mokrih travnikov ter vzpostavitev sistema zalednih krožnih poti s prehodom v osrednji del Ljubljanskega barja,
– vzpostavitev kompleksnih koridorjev (ekoloških, funkcionalnih) do Golovca in Rožnika,
– izboljšanje prostorske in funkcionalne povezanosti Ljubljanskega barja in Golovca (prečkanje avtocestnega obroča),
– umestitev vodnih zadrževalnikov na območju med avtocestnim obročem in Golovcem,
– ohranjanje nepozidanih robov krajinskega parka.«
Za petim odstavkom se doda nov šesti odstavek, ki se glasi:
»(6) Poleg zgoraj navedenih krajinskih parkov med krajinske strukture sodijo povezovalne strukture, predvsem obrečni prostor in PST, ki so opredeljene v predhodnem poglavju.«.
V drugem odstavku poglavja 8.4. Nova razvojna območja se besedilo »urbanistično-arhitekturno« nadomesti z besedilom »urbanistično-krajinskoarhitekturno-arhitekturno«.
Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati petnajsti dan po objavi.
Tekstualni in grafični del odloka se objavita na spletni strani MOL.
Št. 3504-40/2016-267
Ljubljana, dne 28. maja 2018
Zoran Janković l.r.
