Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 106/10 – popr. ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2), Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij (Uradni list RS, št. 99/07) ter 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 24/16 – uradno prečiščeno besedilo) je Mestni svet Mestne občine Ljubljana na 34. seji 28. maja 2018 sprejel
o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana – izvedbeni del
V Odloku o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana – izvedbeni del (Uradni list RS, št. 78/10, 10/11 – DPN, 22/11 – popr., 43/11 – ZKZ-C, 53/12 – obvezna razlaga, 9/13, 23/13 – popr., 72/13 – DPN, 71/14 – popr., 92/14 – DPN, 17/15 – DPN, 50/15 – DPN, 88/15 – DPN, 95/15, 38/16 – avtentična razlaga, 63/16, 12/17 – popr. in 12/18 – DPN) se prvi odstavek 3. člena spremeni tako, da se glasi:
»(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
1. Amaterska radijska postaja je objekt s telekomunikacijsko opremo tlorisne površine do 30 m2 za nameščanje radijskih postaj za radioamaterje s pripadajočimi antenami do višine 10 m.
2. Antenski stolp je samostoječ objekt, namenjen javnim elektronskim komunikacijskim storitvam. Nameščen je na terenu.
3. Atrijska hiša je enostanovanjska hiša v nizu zaporedno zgrajenih stavb z enakimi gabariti in z ograjenim notranjim dvoriščem (atrijem), h kateremu so obrnjeni stanovanjski prostori. Če se gradi nov niz, mora imeti najmanj tri hiše. Če se gradijo tri ali več kot tri atrijske hiše, morajo imeti skupine najmanj treh hiš enake gabarite.
4. Avtocestni obroč je sklenjen obroč avtocest A1 in A2 ter hitre ceste H3, ki oklepajo osrednji del mesta Ljubljane.
5. Bazna postaja je namenjena javnim elektronskim komunikacijskim storitvam; sestavljena je iz antenskega droga, antenskega nosilca z antenami in iz elektronske komunikacijske opreme, nameščene v primernem prostoru ali zabojniku.
6. Bife je okrepčevalnica s pijačo in prigrizki.
7. Bruto tlorisna površina (BTP) je vsota vseh etažnih površin stavbe nad terenom in pod njim, izračunanih skladno s standardom SIST ISO 9836; izračun BTP vključuje površine pod točkama a) in b) v točki 5.1.3.1 navedenega standarda (pri čemer se upošteva BTP vseh etaž s svetlo višino nad 2,20 m).
8. Cestni svet je do 2,00 m širok zemljiški pas, merjen od črte, ki jo sestavljajo na podlagi predpisov o projektiranju javnih cest in njihovih elementov določene končne točke prečnega profila cestnega telesa z napravami za odvodnjavanje in brežinami ceste oziroma pri avtocestah od varovalne ograje, ter zračni prostor nad voziščem v višini 7,00 m od najvišje točke vozišča.
9. Dejavnosti osebnih storitev vključujejo dejavnosti pod šifro 95 (Popravila računalnikov in izdelkov za široko rabo) iz Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08).
10. Dopolnilna gradnja je gradnja objekta v vrzeli med obstoječimi objekti.
11. Dozidava objekta je povečanje BTP obstoječega objekta do največ 50 %.
12. Drevored je linijska zasaditev več kot petih dreves.
13. Druge storitvene dejavnosti vključujejo dejavnosti pod šifro 96 (Druge storitvene dejavnosti) iz Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08).
14. Drugi posegi v prostor vključujejo zunanjo ureditev objekta, vodnogospodarske ureditve, ureditev in vzdrževanje odprtih površin, ureditev dostopov za funkcionalno ovirane osebe, ureditev parkirnih površin, dela za lastne potrebe in druge posege v fizične strukture na terenu in pod njim, ki niso namenjeni graditvi objektov.
15. Dvojček sestavljata dve eno- ali dvostanovanjski zrcalni stavbi z enakimi gabariti, ki se gradita sočasno, na skupni vmesni parcelni meji in se stikata tako, da oblikujeta povezano prostostoječo hišo z ločenima vhodoma in ločenima parcelama, namenjenima gradnji.
16. Dvoriščna fasada objekta meji na dvorišče, notranji atrij objekta ali na zelene površine, ki pripadajo objektu.
17. Enostavni objekt je konstrukcijsko nezahteven objekt, ki ne potrebuje posebnega statičnega in gradbenotehničnega preverjanja, ni namenjen prebivanju in ni objekt z vplivi na okolje.
18. Etaža je del stavbe med dvema stropoma, pri čemer se za etažo štejejo tudi pritličje (P), medetaža (Me), izkoriščeno podstrešje (Po), mansarda (M) ali terasna etaža (T). Klet kot etaža ni posebej označena, ker je v skladu s pogoji tega odloka gradnja kleti dopustna pri vseh zahtevnih in manj zahtevnih objektih.
19. Etažnost stavbe je določena s številom etaž nad terenom.
20. Faktor izrabe (FI) je razmerje med BTP stavbe in celotno površino parcele, namenjene gradnji. V izračunu FI se ne upoštevajo BTP kleti, ki so namenjene servisnim prostorom objekta (garaže, kolesarnice in prostori za inštalacije).
21. Faktor odprtih bivalnih površin (FBP) je razmerje med odprtimi bivalnimi površinami in celotno površino parcele, namenjene gradnji stavb s stanovanji.
22. Faktor zazidanosti (FZ) je razmerje med tlorisno projekcijo najbolj izpostavljenih delov stavbe nad terenom in površino parcele, namenjene gradnji. Pri tlorisni projekciji zunanjih dimenzij najbolj izpostavljenih delov stavbe nad terenom se ne upoštevajo balkoni, ki segajo iz fasade stavbe, in napušči. Upoštevajo pa se površine tlorisne projekcije največjih zunanjih dimenzij vseh enostavnih in nezahtevnih objektov nad terenom ter površine uvoza v klet in izvoza iz kleti.
23. Faktor zelenih površin (FZP) je razmerje med zelenimi površinami na raščenem terenu in celotno površino parcele, namenjene gradnji nestanovanjskih stavb.
24. Frčada je del strehe, namenjen osvetljevanju podstrešnega prostora.
25. Gabarit stavbe pomeni višino in tloris stavbe na terenu; višinski gabarit stavbe pomeni višino stavbe; tlorisni gabarit stavbe pomeni površino prve etaže stavbe na terenu.
26. Garaža kot nezahtevni objekt je enoetažna pritlična stavba, namenjena shranjevanju osebnih motornih vozil, z BTP največ 50,00 m2 in višino do 3,50 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom.
27. Glavne mestne ceste so tiste ceste, ki so kot take določene po veljavni kategorizaciji cest: Dunajska cesta, Celovška cesta, Tržaška cesta, Dolenjska cesta, Barjanska cesta, Zaloška cesta, Litijska cesta, Letališka cesta, Šmartinska cesta in Štajerska cesta.
28. Gospodarska javna infrastruktura so objekti ali omrežja, ki so namenjeni opravljanju gospodarskih javnih služb skladno z zakonom, ter tista gospodarska infrastruktura, ki je kot taka določena z zakonom ali odlokom MOL, ter tudi drugi objekti in omrežja v splošni rabi. Gospodarska javna infrastruktura se deli na okoljsko, energetsko, elektronsko komunikacijsko in prometno infrastrukturo.
29. Gostinski vrt je objekt za opravljanje gostinske dejavnosti zunaj gostinskega obrata.
30. Gradbeni inženirski objekt je namenjen zadovoljevanju tistih človekovih materialnih potreb in interesov, ki niso prebivanje ali opravljanje dejavnosti v stavbah (infrastrukturni objekti in podobno).
31. Gradnja novega objekta je izvedba del, s katerimi se zgradi nov objekt ali se objekt dozida oziroma nadzida.
32. Historično območje mestnega središča obsega: območja baročne Ljubljane z Žabjakom, območje Grajskega griča, secesijske Ljubljane, moderne Ljubljane, Karlovškega in Poljanskega predmestja ter območje Krakova z Eipprovo ulico in je prikazano na karti 3.2 »Prikaz območij enot urejanja prostora in prostorskih izvedbenih pogojev – regulacijski elementi, javne površine in oglaševanje«.
33. Inertni odpadki so odpadki, ki ne vplivajo škodljivo na okolje. Med inertne odpadke se štejejo vsi tisti odpadki, ki jih je mogoče brez posebne obdelave uporabiti za zasipe, pri izdelavi cest ali jih je dopustno odložiti na komunalna odlagališča. Taki so odpadki ob podiranju stavb, odpadni gradbeni material, izkopni material in podobno.
34. Izkoriščeno podstrešje (Po) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo nad pritličjem ali zadnjim nadstropjem in neposredno pod poševno streho. Kolenčni zid je visok največ 1,60 m.
35. Javna cesta je prometna površina splošnega pomena za cestni promet, ki jo lahko vsak prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo javne ceste in varnost prometa na njih. Javne ceste so državne in občinske ceste.
36. Javna garaža je garažna stavba, v kateri je več kot 25 % PM namenjenih javni rabi.
37. Javna površina je površina, ki je pod enakimi pogoji namenjena in dostopna vsakomur.
38. Kanalizirano križišče je križišče, kjer je na podlagi horizontalne signalizacije in prometnih otokov urejeno vodenje prometa.
39. Klet je del stavbe, katerega prostori se nahajajo od pritličja navzdol. Objekt, grajen na nagnjenem terenu, ima lahko delno vkopano le eno kletno etažo, ostale morajo biti vkopane v celoti.
40. Kompaktno mesto obsega območje znotraj avtocestne obvoznice in delno tudi funkcionalno enoto Dravlje, in to tako, da poteka njegova severna meja po Ulici bratov Babnik, Plešičevi, Pečnikovi ulici in ulici Stegne, ter funkcionalno enoto Posavje, tako da poteka njegova severna meja po železniški progi Ljubljana–Kamnik, in je prikazano na karti 6 »Omrežje družbene infrastrukture«.
41. Kmetijsko gospodarstvo je območje stavbnih zemljišč, na katerih je organizacijsko in poslovno zaokrožena gospodarska celota, ki ima enotno vodstvo in se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo (stanovanjska hiša z gospodarskimi poslopji, ki služijo primarno kmetijstvu).
42. Kolenčni zid je zid, ki se meri od gotovega notranjega tlaka zadnje etaže do točke loma vertikale v poševni del zaključnega sloja strešne konstrukcije.
43. Manj zahtevni objekt je objekt, ki ni uvrščen med zahtevne, nezahtevne ali enostavne objekte.
44. Manjši zbirni center za odpadke je urejen kot pritličen, pokrit in delno ali v celoti zaprt paviljonski objekt za zbiranje komunalnih odpadkov in še uporabnih predmetov v okviru izvajanja obvezne gospodarske javne službe zbiranja odpadkov z BTP, manjšim od 60 m2.
45. Mansarda (M) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo nad vencem stavbe pod poševno streho. Mansardna streha se umika neposredno iz ravnine fasade proti stavbi pod kotom do 30°. Če je mansardna streha oblikovana lomljeno, ima njen zgornji del lahko tudi drugačen naklon. Višina zgornjega dela strehe ne sme presegati polovice višine strehe.
46. Medetaža (Me) je vmesna etaža med dvema etažama stavbe, ki ne obsega več kot 70 % BTP spodnje polne etaže.
47. Medsosedska ograja je ograja za lastne potrebe, namenjena omejevanju dostopa tretjih oseb na parcelo, namenjeno gradnji, zaradi zagotavljanja zasebnosti.
48. Mejica je pas lesnate vegetacije (grmovja oziroma drevja) v pretežno odprti kulturni krajini, širok do 10 metrov, pestre botanične sestave in pomemben življenjski ter varovalni prostor za živali in rastline. Večinoma poteka na lastniških mejah parcel, ob vodotokih, cestah, kolovozih, melioracijskih kanalih in podobno.
49. Mobilnostni načrt območja je načrt, ki določi število uporabnikov posameznih prometnih sredstev in ureditev prometne infrastrukture v določenem območju z namenom izboljšati delež uporabe nemotoriziranih in kolektivnih prevoznih sredstev ter določiti potrebne zmogljivosti za mirujoči promet.
50. Nadomestna gradnja sta odstranitev obstoječega objekta in gradnja novega objekta.
51. Nadomestna kmetijska zemljišča so zemljišča, ki so namenjena za usposobitev za kmetijsko rabo.
52. Nadstrešek kot enostaven objekt je streha, namenjena zaščiti pred vremenskimi vplivi (zaščiti vhoda v objekt, osebnega motornega vozila in koles, zbirnega mesta za komunalne odpadke, gostinskega vrta in podobno), s površino do 20,00 m2.
53. Nadzidava objekta je povečanje BTP obstoječega objekta nad nivojem terena brez povečanja zazidane površine objekta.
54. Nagnjen teren: naklon terena parcele, namenjene gradnji, je na mestu stavbišča novega objekta večji od 20 %.
55. Naselbinska dediščina je nepremična dediščina, ki v naravi predstavlja mestno, trško ali vaško jedro, njegov del ali drugo območje poselitve.
56. Naselje je območje strnjeno grajenih stavb z različnimi namembnostmi s pripadajočimi površinami, potrebnimi za njihovo uporabo, in površinami, predvidenimi za širitev.
57. Nedovoljena gradnja je nelegalna gradnja, neskladna gradnja ali nevarna gradnja in pomeni, da se dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo ali so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja oziroma v nasprotju z njim.
58. Nestanovanjska stavba je objekt, v katerem je več kot 50 % BTP nad terenom nestanovanjskih.
59. Nestanovanjska stavba, namenjena javni rabi, je stavba, katere raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem, kot so hotel, motel, gostilna in podobna nastanitvena stavba, banka, pošta, urad in podobna poslovna stavba, stavba za trgovino in storitve, stavba železniške in avtobusne postaje, letališča in pristaniškega terminala, postaja žičnice, garažna stavba in podobne stavbe za promet in komunikacije, stavba za razvedrilo, muzej, knjižnica, šolska stavba in druge stavbe za izobraževanje, stavba za bolnišnično ali zavodsko oskrbo, športna dvorana, stavba za čaščenje in opravljanje verskih dejavnosti in podobna nestanovanjska stavba.
60. Nevarna gradnja je gradnja, ki se izvaja, ali že zgrajeni objekt, ki ogroža premoženje, zdravje in življenje ljudi, promet, sosednje objekte oziroma njegovo okolico.
61. Nizke stavbe so stavbe, visoke največ do 11,00 m.
62. Objekt je s tlemi povezana stavba ali gradbeni inženirski objekt, narejen iz gradbenih proizvodov in naravnih materialov, skupaj z vgrajenimi inštalacijami in tehnološkimi napravami.
63. Objekt v javni rabi je objekt, katerega raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem in se glede na način rabe deli na javne površine in nestanovanjske stavbe, namenjene javni rabi.
64. Objekti za oglaševanje so namenjeni oglaševanju, obveščanju o dogodkih, prireditvah in podobno. Glede na obliko in vrsto se delijo na: table, svetlobne vitrine, plakatne stebre, in na druge objekte za oglaševanje, kot so obešanke na drogovih javne razsvetljave, transparenti, platna na gradbenih odrih, objekte za oglaševanje za lastne potrebe in podobno.
65. Obmestje Ljubljane obsega urbana naselja z gostejšo zazidavo (Šentvid, Polje z Novim Poljem in Črnuče), naselja ob vznožju Polhograjskega hribovja (Pržan, Kamna Gorica, Podutik, Gunclje, Stanežiče, Medno), naselja vzdolž bregov reke Save in v njenem zaledju (Brod, Tomačevo, Ježa, Podgorica, Šmartno ob Savi, Šmartno pod Šmarno goro in Gameljne), naselja v vzhodnem delu Ljubljanske kotline (Vevče, Kašelj, Zalog in Sostro) ter naselja na Ljubljanskem barju (ob Ižanski cesti, Črna vas). Hribovito zaledje obsega poseljena območja: Polhograjsko hribovje, Šmarna gora, Rašica, Dobeno, Posavsko hribovje. Prikazana sta na karti 6 »Omrežje družbene infrastrukture«.
66. Obnovljivi viri energije so viri energije, ki se v naravi ohranjajo in v celoti ali pretežno obnavljajo, zlasti pa energija vodotokov, vetra in biomase ter geotermalna in neakumulirana sončna energija.
67. Obstoječi objekt je zakonito zgrajen objekt, ki je bil zgrajen na podlagi in v skladu z gradbenim oziroma drugim predpisanim upravnim dovoljenjem ali je bil zgrajen pred letom 1967.
68. Odpadna frakcija je vrsta odpadkov, ločeno zbranih in pripravljenih za odvoz na enem mestu.
69. Odprte bivalne površine so zelene ali tlakovane površine, namenjene bivanju na prostem, ki ne služijo kot prometne ali komunalne funkcionalne površine (na primer dostopi, dovozi, parkirišča, prostori za ekološke otoke). Urejajo se na terenu z naklonom, manjšim od 20 %, izjemoma, kadar to določa ta odlok, pa tudi kot odprte ozelenjene terase na objektu.
70. Odstranitev objekta je izvedba del, s katerimi se objekt odstrani, poruši ali razgradi in se vzpostavi prejšnje stanje.
71. Okoljska infrastruktura so objekti, vodi in naprave za izvajanje gospodarskih javnih služb za oskrbo s pitno vodo, čiščenje in odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda in za ravnanje z odpadki.
72. Oskrbovana stanovanja so stanovanja za starejše ljudi, v katerih lahko stanovalci dobijo pomoč 24 ur dnevno, pod pogojem, da so arhitektonsko prilagojena kot stanovanja za starejše ljudi in funkcionalno ovirane osebe z lastnim gospodinjstvom v večstanovanjski stavbi.
73. Otok športa za vse so nepokrite športne površine, namenjene športni rekreaciji lokalne skupnosti. Obsega igrišča za športe na prostem, kot so nogomet, odbojka, rokomet, tenis, košarka, baseball, ragbi, balinišče, bazenska kopališča na prostem, vodni športi, otroška in druga javna igrišča, igrišča za golf, jahališča in podobno.
74. Otok športa za vse – osnovna šola so pokrite in nepokrite športne površine osnovnih šol, namenjene in urejene za športno vzgojo otrok in mladine ter športno rekreacijo lokalne skupnosti.
75. Otroško igrišče je površina, namenjena in urejena za igro mlajših otrok, opremljena z igrali in parkovno opremo ter zasajena z drevesno in grmovno vegetacijo. Otroško igrišče je lahko namenjeno eni ali različnim starostnim skupinam, lahko je samostojna ureditev ali ureditev, načrtovana v sklopu parka ali drugega območja.
76. Ožje mestno središče je območje, ki vključuje funkcionalne enote Grad, Stara Ljubljana in Mestno središče, delno tudi Poljane in Tabor, in to tako, da poteka njegova vzhodna meja po Roški cesti, po zveznici med Roško in Njegoševo cesto ter po Njegoševi cesti do Masarykove ceste), in je prikazano na karti 3.2 »Prikaz območij enot urejanja prostora in prostorskih izvedbenih pogojev – regulacijski elementi, javne površine in oglaševanje«.
77. Parcela, namenjena gradnji, je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov (gradbena parcela), na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu, oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu.
78. Parkirna površina „parkiraj in se pelji‘‘ (P&R) je večji parkirni prostor, kjer potniki parkirajo svoje vozilo in nadaljujejo pot z javnim prevoznim sredstvom.
79. Pisarniške in poslovne dejavnosti vključujejo dejavnosti pod šifro 82 (Pisarniške in spremljajoče poslovne storitvene dejavnosti) iz Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08).
80. Ploščica je večstanovanjska stavba, pri kateri so stanovanja z atriji, terasami ali balkoni zložena skupaj tako, da tvorijo večjo celoto v obliki satovja.
81. Poseg na objekt ali območje, varovano na podlagi predpisov s področja varstva kulturne dediščine, pomeni vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki vplivajo na varovane vrednote, zaradi katerih je objekt ali območje pridobilo ta status (gradnja zahtevnih, manj zahtevnih, nezahtevnih in enostavnih objektov, vzdrževalna dela, premeščanje dediščine ali njenih delov ter drugo, kot določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine).
82. Poseg v prostor je poseg v zemljišče ali na njem z namenom gradnje objekta po predpisih o graditvi objektov ter drug poseg v objekt ali na njem in v fizične strukture na terenu in pod njim.
83. Praviloma: izraz pomeni, da gre za priporočilo, ki ga je treba upoštevati razen v primeru, kadar to zaradi razmer na terenu, geomehanskih lastnosti tal in iz drugih utemeljenih razlogov ni mogoče.
84. Pritličje (P) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo neposredno nad zemeljsko površino ali največ 1,40 m nad njo.
85. Prostori, namenjeni prebivanju, so dnevna soba, bivalni prostor s kuhinjo, bivalna kuhinja, otroška soba, spalnica in v stanovanjih za druge posebne družbene skupine tudi stanovanjska soba.
86. Protihrupna ograja je le tista ograja, ki zadosti določenim akustičnim lastnostim (absorpcijskim in izolativnim) skladno s standardoma SIST EN 1793-1 in -2.
87. Rastlinjak je prostor, pokrit s prosojnim ali polprosojnim materialom, ki je namenjen gojenju rastlin v delno kontroliranem okolju (namakanje, ogrevanje, osvetlitev …).
88. Raščen teren so zunanje površine, ki ohranjajo neposreden stik z geološko podlago in s tem sposobnost zadrževanja in ponikanja vode ter omogočajo zasaditev visoke vegetacije.
89. Ravnanje z odpadki vključuje dejavnosti pod šifro 38 (Zbiranje in odvoz odpadkov ter ravnanje z njimi; pridobivanje sekundarnih surovin) iz Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08).
90. Referenčna višina objekta je višina določenega obstoječega objekta, po katerem se morajo ravnati višine novih stavb.
91. Rekonstrukcija objekta je spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta in prilagajanje objekta spremenjeni namembnosti ali spremenjenim potrebam ali izvedba del, s katerimi se bistveno ne spremeni velikost, spreminjajo pa se njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost in izvedejo druge njegove izboljšave. Pri stavbi ne gre za bistveno spremembo velikosti, če se njena prostornina ne spremeni za več kakor 10 %. Omejitev v zvezi s spremembo velikosti objekta ne velja za objekte gospodarske javne infrastrukture.
92. Sistem MOLIS (MOL, informacijski sistem) vključuje obvestilno signalizacijo po enotnem lamelnem sistemu, ki usmerja k objektom in napravam javne infrastrukture, objektom kulturne dediščine, ustanovam s področja kulture, območjem varovanih naravnih okolij, rekreacijskim območjem, hotelom in objektom s prenočišči ter objektom in napravam druge turistične infrastrukture, poslovno-trgovskim območjem ter k posameznim objektom s poslovnimi ali storitvenimi dejavnostmi in podobno.
93. Sleme je vrhnji rob ostrešja ali gornji stični rob strešin in je najvišja točka stavbe.
94. Slepa fasada stavbe je stranica stavbe brez okenskih odprtin.
95. Splavnica je bazen v prekopu ali na reki, v katerem se z dviganjem oziroma spuščanjem vode omogoča prehod plovilom.
96. Spominska obeležja so nezahtevni in enostavni objekti, na primer kip ali spomenik, spominska kapelica, spominska plošča.
97. Sprememba namembnosti pomeni, da se objektu ali delu objekta spremeni namen, kot ga določa predpis o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov ali ta odlok.
98. Stanovanjska soseska je stanovanjsko naselje, zgrajeno po enotni zazidalni zasnovi. Prebivalcem zagotavlja poleg bivanja tudi osnovno šolo, vrtec, trgovino, dejavnosti osebnih storitev in druge storitvene dejavnosti.
99. Stanovanjska stavba je objekt, v katerem je več kot 50 % BTP nad terenom namenjenih bivanju.
100. Stavba je objekt z enim ali več prostori, v katere človek lahko vstopi in so namenjeni prebivanju ali opravljanju dejavnosti.
101. Stavbišče je zemljišče pod stavbo.
102. Stavbni blok (kare) je skupek po obodu medsebojno povezanih stavb, ki ohranjajo podobnost volumnov ter višinskih in tlorisnih gabaritov tako, da oblikujejo nepozidan notranji prostor.
103. Stavbno zemljišče je zemljiška parcela oziroma več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerih je zgrajen objekt oziroma so namenjeni gradnji objektov.
104. Stanovanjska stavba za posebni namen je stavba, namenjena začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb, starejših ljudi, študentov ali otrok, kot so dijaški in študentski domovi, delavski domovi, domovi za starejše, domovi za terapevtske skupine, zavetišče za brezdomce, vzgojni domovi, domovi za skupnosti in druge stavbe, namenjene izvajanju socialnih programov, ki vključujejo bivanje (bivalne enote), stanovanjske skupine in bivalne ateljeje.
105. Širše mestno središče je območje, ki vključuje funkcionalne enote Grad, Stara Ljubljana, Mestno središče, Prule, Tabor, Poljane, Klinika, Nove Poljane, Vodmat in Trnovo del (med Zoisovo in Barjansko cesto, Gradaščico in Ljubljanico, vključno z delom območja južno od Eipprove ulice) ter je prikazano na karti 3.2 »Prikaz območij enot urejanja prostora in prostorskih izvedbenih pogojev – regulacijski elementi, javne površine in oglaševanje«.
106. Športni center obsega pokrite in nepokrite športne površine, namenjene kakovostnemu in vrhunskemu športu (vadbi oziroma organizaciji vrhunskih športnih dogodkov). Obsega več športnih objektov in naprav za različne športe z racionalnim izkoriščanjem spremljajoče infrastrukture (tribune, parkirišča, komunalna infrastruktura) ter specializirana športna igrišča in naprave (hipodrom, velodrom, regatni center, smučišča in žičniške naprave in podobno).
107. Športni park obsega pokrite in nepokrite športne površine, namenjene športni rekreaciji, kakovostnemu športu in vrhunskemu športu. Obsega program otoka športa za vse in stavbe za dvoranske športe (košarka, odbojka, rokomet, squash, badminton in tenis, plavalni zimski bazeni, telovadnice, drsališča in podobno) s prostori za športnike, lahko tudi s prostori za gledalce, ter površine za avtomobilske, motoristične, kolesarske ali konjske dirke.
108. Tehnološki park je območje, v katerem delujejo podjetja z razvitimi tehnologijami in storitvami z visoko vsebnostjo znanja. V tehnološkem parku je prisotna tesna prostorska povezanost z raziskovalnimi centri, univerzo in gospodarstvom.
109. Terasna etaža (T) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo nad vencem stavbe in neposredno pod ravno ali poševno streho z naklonom do 7º. BTP terasne etaže ne sme presegati 70 % BTP zadnje etaže pod vencem stavbe. Pri tipih NA in NV mora biti terasna etaža za najmanj 3,00 m umaknjena iz ravnine uličnih fasad v notranjost, na ostalih fasadah pa je lahko s pisnim soglasjem lastnikov sosednjih parcel umaknjena manj kot 3,00 m.
110. Trg je odprta javna površina, ki je delno ali v celoti obdana s stavbami, primerna za zbiranje ljudi.
111. Trgovina na drobno vključuje dejavnosti pod šifro 47 (Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili), razen dejavnosti pod šifro 47.3 (Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah z motornimi gorivi) iz Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08).
112. Ulična fasada je sprednja stran objekta, praviloma z glavnim vhodom.
113. Ulična gradbena črta je linija, ki jo tvori niz najmanj treh obstoječih objektov ob ulici.
114. Ulični niz so objekti ob ulici med dvema križiščema cest.
115. Varovalna ograja je namenjena fizičnemu varovanju industrijskih in poslovnih objektov, avtocest ali drugih javnih cest, železnic, pristanišč, žičnic, smučišč, nestanovanjskih stavb, vojaških objektov in drugih površin, v katerih se opravlja dejavnost.
116. Varovalni pas gospodarske javne infrastrukture obsega prostor, določen v skladu s področnimi predpisi, v katerem so dopustni gradbeni posegi v skladu s tem odlokom in s soglasjem pristojnega organa oziroma izvajalca gospodarske javne službe ali upravljavca te infrastrukture.
117. Večstanovanjska stavba je stanovanjska stavba s tremi ali več stanovanji (vila, vila blok, ploščica, hiša v terasah, stanovanjski blok, stolpič, stolpnica in podobni stanovanjski objekti).
118. Venec stavbe je konstrukcijski element na zunanjem obodu stavbe v ravnini stropa zadnje cele etaže, neposredno pod podstrešjem, mansardo ali teraso.
119. Verižna hiša je enostanovanjska hiša v nizu zaporedno zgrajenih stavb z enakimi gabariti, ki se z zunanjim zidom stika z zunanjim zidom sosednjega objekta. Od vrstne hiše se loči po zamikanju posameznih stavb, kar prispeva k členjenju niza. Če se gradi nov niz, mora imeti najmanj tri hiše. Če se gradijo tri ali več kot tri verižne hiše, morajo imeti skupine najmanj treh hiš enake gabarite.
120. Visoke stavbe so stavbe, visoke več kot 11,00 m.
121. Višina stavbe je razdalja med koto terena ob vhodu v pritličje stavbe in najvišjo točko slemena stavbe s poševno streho (eno- ali večkapnica) ali venca stavbe z ravno streho oziroma v primeru terasne etaže venca terasne etaže (v primeru gradnje na nagnjenem terenu se višina stavbe meri od najnižje kote stavbe na terenu in najvišjo točko stavbe). Dopustno višino stavbe lahko presegajo: dimnik, inštalacijske naprave, sončni zbiralnik ali sončne celice, dostop do strehe, ograja, objekt in naprava elektronske komunikacijske infrastrukture.
122. Vodnogospodarske ureditve so dela za vzdrževanje in urejanje voda, na primer zadrževalniki, ureditve za odvzem in odvod vode, ureditve poplavnih ravnic, nasipi za obrambo pred poplavami, regulacije vodotokov.
123. Vrstna hiša je enostanovanjska hiša v nizu zaporedno zgrajenih stavb z enakimi gabariti, ki se z zunanjim zidom stika z zunanjim zidom sosednjega objekta. Če se gradi nov niz, mora imeti najmanj tri hiše. Če se gradijo tri ali več kot tri vrstne hiše, morajo imeti skupine najmanj treh hiš enake gabarite.
124. Vrtiček je zemljišče, namenjeno prostočasni dejavnosti pridelovanja vrtnin in sadja ter gojenja okrasnih rastlin.
125. Vrzel pri tipih stavb NA, ND in NV je nepozidano stavbno zemljišče, ki je s treh strani obdano z zakonito zgrajenimi objekti (ena od treh strani je lahko tudi cesta) in dopušča gradnjo samo ene stavbe oziroma dveh stavb, če je dopustna gradnja dvojčka. Če gre za parcelo na meji EUP, je lahko obdana z zakonito zgrajenimi objekti samo z dveh strani (ena od teh je lahko tudi cesta, opredeljena na karti 4.7 »Cestno omrežje in območja parkirnih režimov«). Odmik nove stavbe v vrzeli od objektov, ki določajo vrzel, je največ 12,00 m. Vrzel pri tipih stavb VS je nepozidano stavbno zemljišče, ki se vsaj z ene strani dotika stavbe v uličnem nizu.
126. Vzdrževanje objekta je izvedba del, s katerimi se ohranja objekt v dobrem stanju in omogoča njegova uporaba, obsega pa redna vzdrževalna dela in vzdrževalna dela v javno korist. Vrste vzdrževalnih del določajo predpisi s področja graditve objektov.
127. Zabojnik je proizvod, dan na trg v skladu s predpisi, ki urejajo tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti, s tlorisno površino največ 20,00 m2 in višino najvišje točke največ 3,50 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom.
128. Začasni objekt je objekt, narejen v montažni izvedbi in iz lahkih materialov, namenjen sezonski turistični ponudbi, prireditvi ali začasnemu skladiščenju in podobno, ki se postavi samo za čas trajanja takšne ponudbe, prireditve oziroma skladiščenja.
129. Zahtevni objekt je objekt, v katerem se zadržuje večje število oseb, objekt, ki ima velike dimenzije, objekt, za katerega je obvezna presoja vplivov na okolje po zakonu, ki ureja varstvo okolja, ali drug objekt, če je tako določeno s posebnimi predpisi.
130. Zbiralnica ločenih frakcij odpadkov je prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje posameznih ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov te frakcije prepuščajo.
131. Zbiralnik za kapnico je montažen ali obzidan in nadkrit (lahko tudi vkopan) prostor za vodo, prestreženo ob padavinah, navadno s strehe.
132. Zbirni center za odpadke je prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje vseh vrst ločenih frakcij odpadkov in še uporabnih predmetov v okviru izvajanja obvezne gospodarske javne službe zbiranja odpadkov. Zbirni center je lahko hkrati urejen tudi kot zbiralnica nevarnih frakcij odpadkov oziroma kot center ponovne uporabe s spremljajočimi dejavnostmi.
133. Zbirno mesto odpadkov je prostor za stalno, redno in nemoteno ločeno zbiranje odpadkov v posodah do dneva prevzema na prevzemnem mestu.
134. Zelena streha je streha, ki jo pokriva zemljina z vegetacijskim slojem.
135. Zelene površine so urejene in opremljene (otroška igrišča, parkovna oprema, spominska obeležja in podobno) ter z vegetacijo zasajene netlakovane površine. Namenjene so ureditvi okolice objektov, bivanju na prostem, izboljšujejo kakovost bivanja in prispevajo k urejenosti človekovega okolja.
136. Zunanja površina objekta v javni rabi je površina, ki je potrebna za normalno obratovanje objekta.«.
V drugem odstavku se pika na koncu nadomesti z vejico in doda besedilo »ki so veljali na dan sprejema sklepa o začetku priprave zadnjih sprememb in dopolnitev tega odloka.«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Kadar se pomeni izrazov iz prvega odstavka tega člena in iz drugih členov, ki so vsebinsko enaki izrazom iz zakonov in drugih državnih predpisov, zaradi spremembe teh aktov spremenijo, se do uveljavitve prvih naslednjih sprememb tega odloka uporabljajo pomeni izrazov, ki so veljali na dan sprejema sklepa o začetku priprave zadnjih sprememb in dopolnitev tega odloka.«.
V drugem odstavku 11. člena se preglednica 4 spremeni tako, da se glasi:
»
Preglednica 4: Dopustni in pogojno dopustni objekti in dejavnosti po območjih namenske rabe |
1. SSce – PRETEŽNO ENO- IN DVOSTANOVANJSKE POVRŠINE |
1. Dopustni objekti in dejavnosti: |
– 11100 Enostanovanjske stavbe, |
– 11210 Dvostanovanjske stavbe, |
– 12420 Garažne stavbe: samo garaže, razen javnih garaž, kolesarnice in pokrita parkirišča, |
– 24110 Športna igrišča: samo igrišča za športe na prostem, |
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice in druge urejene zelene površine, |
– pisarniške in poslovne dejavnosti, dejavnosti osebnih storitev in druge storitvene dejavnosti (površina prostorov za dejavnost sme biti največ 30 % BTP posameznega stanovanjskega objekta). |
2. SScv – PRETEŽNO VEČSTANOVANJSKE POVRŠINE |
1. Dopustni objekti in dejavnosti: |
– 11220 Tri- in večstanovanjske stavbe, |
– 11301 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji, |
– 11302 Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine: samo dom za starejše osebe, materinski dom, hospic, bivalne skupnosti in podobno, |
– 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo: samo stavbe za predšolsko vzgojo, osnovnošolsko izobraževanje in glasbene šole, |
– 12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo: samo ambulante, |
– 12650 Stavbe za šport: samo za potrebe območja, |
– 24110 Športna igrišča: samo igrišča za športe na prostem, |
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice in druge urejene zelene površine, |
– 12420 Garažne stavbe: samo garaže, razen javnih garaž, kolesarnice in pokrita parkirišča. |
2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: |
a) Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: |
– pisarniške in poslovne dejavnosti, trgovina na drobno, dejavnosti osebnih storitev, zdravstva, športne in druge dejavnosti za prosti čas ter druge storitvene dejavnosti; v kletnih prostorih pa samo v obstoječih stanovanjskih stavbah, |
– dejavnosti predšolske vzgoje in osnovnošolskega izobraževanja, |
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice: samo kavarna ali slaščičarna (površina do 200,00 m2 BTP) oziroma bife do 70,00 m2 BTP. |
b) Dejavnosti in objekti iz točke a) so dopustni v pritličjih stavb, če je zagotovljen direktni zunanji dostop v prostore dejavnosti in objekte. |
3. SSse – SPLOŠNE ENO- IN DVOSTANOVANJSKE POVRŠINE |
1. Dopustni objekti in dejavnosti: |
– 11100 Enostanovanjske stavbe, |
– 11210 Dvostanovanjske stavbe, |
– 11302 Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine: samo materinski dom, hospic, bivalne skupnosti in podobno, |
– 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo: samo stavbe za predšolsko vzgojo, osnovnošolsko izobraževanje ter glasbene šole, |
– 12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo: samo zdravstveni dom, ambulante, |
– 12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov, |
– 24110 Športna igrišča: samo igrišča za športe na prostem, |
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice in druge urejene zelene površine, |
– 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo gasilski domovi s spremljajočim programom. |
2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: |
a) Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: |
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice, |
– 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev: samo penzion in gostišče, |
– 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev, |
– 12201 Stavbe javne uprave, |
– 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic, |
– 12301 Trgovske stavbe (do 500,00 m2 BTP objekta ali dela objekta), |
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (do 150,00 m2 BTP objekta ali dela objekta), |
– 12303 Bencinski servisi (površina parcele, namenjene gradnji, do 1000,00 m2), |
– 12420 Garažne stavbe: samo garaže, kolesarnice in pokrita parkirišča, |
– 12650 Stavbe za šport, |
– 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo: samo dvorane za družabne prireditve in prostori za društvene dejavnosti, |
– 12620 Muzeji in knjižnice: samo galerije, knjižnice, |
– 12203 Druge poslovne stavbe, |
– 12510 Industrijske stavbe: samo delavnice (do 300,00 m2 BTP objekta ali dela objekta), |
– oskrbovalna mesta za vozila na alternativni pogon. |
b) Dejavnosti in stavbe iz točke a) so dopustne, če sta izpolnjena naslednja pogoja: |
– dopolnjujejo osnovno namembnost območja, |
– neposredna navezanost na lokalno krajevno cesto (LK) ali ceste višje kategorije v naselju, kar ne velja za 12303 Bencinski servisi in oskrbovalna mesta za vozila na alternativni pogon. |
c) 12510 Industrijske stavbe so ob izpolnitvi pogojev iz prve in druge alineje točke b) dopustne le zunaj območja širšega mestnega središča. |
č) 12303 Bencinski servisi in oskrbovalna mesta za vozila na alternativni pogon so dopustni v ožjem mestnem središču samo v garažnih stavbah, izven ožjega mestnega središča pa ob lokalnih zbirnih cestah (LZ) in ob cestah višje kategorije. |
4. SSsv – SPLOŠNE VEČSTANOVANJSKE POVRŠINE |
1. Dopustni objekti in dejavnosti: |
a) V območjih tipov V in VS: |
– 11220 Tri- in večstanovanjske stavbe, |
– 11301 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji, |
– 11302 Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine: samo dom za starejše osebe, materinski dom, študentski dom, hospic, bivalne skupnosti in podobno, |
– 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo: samo dvorane za družabne prireditve in prostori za društvene dejavnosti, |
– 12620 Muzeji in knjižnice: samo galerije, knjižnice, |
– 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo: samo stavbe za predšolsko vzgojo, osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje ter glasbene šole, |
– 12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo: samo zdravstveni dom, ambulante, |
– 12650 Stavbe za šport, |
– 12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov, |
– 24110 Športna igrišča: samo igrišča za športe na prostem, |
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice in druge urejene zelene površine, |
– 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo gasilski domovi s spremljajočim programom. |
b) V območjih tipa NV: |
– 11100 Enostanovanjske stavbe, |
– 11210 Dvostanovanjske stavbe, |
– 11220 Tri- in večstanovanjske stavbe, |
– 12203 Druge poslovne stavbe, |
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti, |
– 12620 Muzeji in knjižnice: samo galerije, knjižnice, |
– 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo, |
– 12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo: samo ambulante, |
– 12650 Stavbe za šport, |
– 24110 Športna igrišča: samo igrišča za športe na prostem, |
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice in druge urejene zelene površine, |
– 12420 Garažne stavbe: samo garaže, razen javnih garaž, kolesarnice in pokrita parkirišča. |
2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: |
a) Pogojno dopustni objekti in dejavnosti v območjih tipov V in VS: |
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice (do 250,00 m2 BTP objekta ali dela objekta); bifeji, točilnice in bari (do 70,00 m2 BTP dela objekta), |
– 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev: samo penzion in gostišče, |
– 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev, |
– 12201 Stavbe javne uprave, |
– 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic, |
– 12203 Druge poslovne stavbe, |
– 12301 Trgovske stavbe (do 700,00 m2 BTP objekta ali dela objekta), |
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (do 300,00 m2 BTP objekta ali dela objekta), |
– 12420 Garažne stavbe: samo garaže, kolesarnice in pokrita parkirišča, |
– 12303 Bencinski servisi (površina parcele, namenjene gradnji, do 1000,00 m2), |
– oskrbovalna mesta za vozila na alternativni pogon. |
b) Dejavnosti in objekti iz točke a) so dopustni, če sta izpolnjena naslednja pogoja: |
– dopolnjujejo osnovno namembnost območja, |
– nahajajo se ob lokalni krajevni cesti (LK) ali cestah višje kategorije v naselju. |
c) 12303 Bencinski servisi in oskrbovalna mesta za vozila na alternativni pogon v ožjem mestnem središču so dopustni samo v garažnih stavbah. |
5. SB – STANOVANJSKE POVRŠINE ZA POSEBNE NAMENE |
1. Dopustni objekti in dejavnosti: |
– 11302 Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine, |
– 24110 Športna igrišča: samo igrišča za športe na prostem, |
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice in druge urejene zelene površine, |
– 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo gasilski domovi s spremljajočim programom. |
2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: |
a) Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: |
– 11301 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji (samo v povezavi z 11302 Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine: dom za starejše osebe), |
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice (do 250,00 m2 BTP objekta ali dela objekta); bifeji, bari (do 70,00 m2 BTP dela objekta), |
– 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev: samo mladinska prenočišča, |
– 12301 Trgovske stavbe (do 300,00 m2 BTP objekta ali dela objekta), |
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (do 100,00 m2 BTP objekta ali dela objekta), |
– 12420 Garažne stavbe: samo garaže, kolesarnice in pokrita parkirišča, |
– 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo: samo dvorane za družabne prireditve in prostori za društvene dejavnosti, |
– 12620 Muzeji in knjižnice, |
– 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo: samo stavbe za predšolsko vzgojo, |
– 12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo: samo ambulante, |
– 12650 Stavbe za šport. |
b) Dejavnosti in stavbe iz točke a) so dopustne, če sta izpolnjena naslednja pogoja: |
– dopolnjujejo osnovno namembnost območja, |
– nahajajo se ob lokalni krajevni cesti (LK) ali cestah višje kategorije v naselju. |
6. SK – POVRŠINE PODEŽELSKEGA NASELJA |
1. Dopustni objekti in dejavnosti: |
– 11100 Enostanovanjske stavbe, |
– 11210 Dvostanovanjske stavbe, |
– 11302 Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine: samo materinski dom, hospic, bivalne skupnosti in podobno, |
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice, |
– 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev: samo penzion in gostišče, |
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (do 200,00 m2 BTP objekta ali dela objekta), |
– 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo: samo dvorane za družabne prireditve in prostori za društvene dejavnosti, |
– 12620 Muzeji in knjižnice: samo galerije, knjižnice, |
– 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo: samo stavbe za predšolsko vzgojo, osnovnošolsko izobraževanje in glasbene šole, |
– 12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo: samo zdravstveni dom, ambulante, |
– 12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov, |
– 12722 Pokopališke stavbe, |
– 24110 Športna igrišča: samo igrišča za športe na prostem, |
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča, jahališča, javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice in druge urejene zelene površine, |
– 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje: samo objekti za kmetijsko rabo, |
– 12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe, |
– 12711 Stavbe za rastlinsko pridelavo, |
– 12713 Stavbe za spravilo pridelka, |
– 12712 Stavbe za rejo živali, |
– 12510 Industrijske stavbe: samo delavnice (do 300,00 m2 BTP objekta ali dela objekta), |
– 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo gasilski domovi s spremljajočim programom, |
– dopolnilna dejavnost kmetije v skladu s predpisi o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji. |
2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: |
a) Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: |
– 12201 Stavbe javne uprave, |
– 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic, |
– 12203 Druge poslovne stavbe, |
– 12301 Trgovske stavbe (do 500,00 m2 BTP objekta ali dela objekta), |
– 12420 Garažne stavbe: samo garaže, kolesarnice in pokrita parkirišča, |
– 12650 Stavbe za šport, |
– 12303 Bencinski servisi (površina parcele, namenjene gradnji, do 1000,00 m2), |
– oskrbovalna mesta za vozila na alternativni pogon. |
b) Dejavnosti in stavbe iz točke a) so dopustne, če sta izpolnjena naslednja pogoja: |
– dopolnjujejo osnovno namembnost območja, |
– nahajajo se ob lokalni krajevni cesti (LK) ali cestah višje kategorije v naselju. |
7. CU – OSREDNJA OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI |
1. Dopustni objekti in dejavnosti: |
– 11220 Tri- in večstanovanjske stavbe, |
– 11302 Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine, |
– 11301 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji, |
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice, |
– 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev, |
– 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev, |
– 12201 Stavbe javne uprave, |
– 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic, |
– 12203 Druge poslovne stavbe, |
– 12301 Trgovske stavbe (tudi nepokrite tržnice), |
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti, |
– 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo, |
– 12620 Muzeji in knjižnice, |
– 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo, |
– 12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo, |
– 12650 Stavbe za šport, |
– 12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov, |
– 24110 Športna igrišča, |
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, |
– 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo gasilski domovi s spremljajočim programom, |
– 12420 Garažne stavbe: samo garaže. |
a) V območjih tipa NV so dopustne le: |
– 11100 Enostanovanjske stavbe, |
– 11210 Dvostanovanjske stavbe, |
– 11220 Tri- in večstanovanjske stavbe, |
– 12203 Druge poslovne stavbe, |
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti, |
– 12620 Muzeji in knjižnice: samo galerije, knjižnice, |
– 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo, |
– 12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo: samo ambulante, |
– 12650 Stavbe za šport, |
– 24110 Športna igrišča: samo igrišča za športe na prostem, |
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice in druge urejene zelene površine, |
– 12420 Garažne stavbe: samo garaže, razen javnih garaž, kolesarnice in pokrita parkirišča. |
2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: |
a) 12303 Bencinski servisi (površina parcele, namenjene gradnji, do 1000,00 m2) in oskrbovalna mesta za vozila na alternativni pogon so dopustni: |
– v ožjem mestnem središču samo v garažnih stavbah, |
– izven ožjega mestnega središča ob lokalnih krajevnih cestah (LK) ali cestah višje kategorije, |
– omejitev velikosti parcele, namenjene gradnji, za bencinske servise in za oskrbovalna mesta za vozila na alternativni pogon ne velja za lokacije, ki mejijo na glavne mestne ceste izven območja ožjega mestnega središča. |
b) 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča: samo skladišča, dopustna za potrebe osnovne dejavnosti objekta. |
c) 12510 Industrijske stavbe: samo delavnice izven širšega mestnega središča. |
č) Objekti iz točk a), b) in c) niso dopustni v območjih tipa NV. |
3. Dopustne gradnje in druga dela: |
V večstanovanjskih stavbah ob lokalnih zbirnih cestah (LZ) ali cestah višje kategorije in drugih javnih površinah morajo biti deli pritličja, ki mejijo na cesto (razen v območjih tipa NV), v javni rabi. |
8. CDd – OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI BREZ STANOVANJ |
1. Dopustni objekti in dejavnosti: |
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice, |
– 12201 Stavbe javne uprave, |
– 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic, |
– 12203 Druge poslovne stavbe, |
– 12301 Trgovske stavbe, |
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti, |
– 12410 Postajna poslopja, terminali, stavbe za izvajanje komunikacij ter z njimi povezane stavbe: samo stavbe in terminali na železniških in avtobusnih postajah in z njimi povezane stavbe, |
– 12620 Muzeji in knjižnice |
– 24110 Športna igrišča, |
– 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo: samo predšolska vzgoja za potrebe zaposlenih v območju, |
– 12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo, |
– 12650 Stavbe za šport, |
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, |
– 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev, |
– 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev, |
– 12302 Sejemske dvorane, razstavišča, |
– 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo gasilski domovi s spremljajočim programom, |
– 12420 Garažne stavbe, |
– 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo, |
– 12510 Industrijske stavbe: samo delavnice, |
– 21301 Letališke steze in ploščadi: samo heliport, |
– oskrbovalna mesta za vozila na alternativni pogon. |
2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: |
a) 12303 Bencinski servisi in oskrbovalna mesta za vozila na alternativni pogon so dopustni: |
– v ožjem mestnem središču samo v garažnih stavbah, |
– izven ožjega mestnega središča ob lokalnih krajevnih cestah (LK) in ob cestah višje kategorije. |
b) 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča: samo za potrebe osnovne dejavnosti objekta. |
9. CDi – OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI ZA IZOBRAŽEVANJE |
1. Dopustni objekti in dejavnosti: |
– 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo, |
– 12620 Muzeji in knjižnice. |
2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: |
a) Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: |
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice: samo objekti za prehrano študentov, |
– 12201 Stavbe javne uprave, |
– 12203 Druge poslovne stavbe, |
– 11302 Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine: samo študentski in dijaški domovi, |
– 12650 Stavbe za šport, |
– 24110 Športna igrišča, |
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice in druge urejene zelene površine, |
– 12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo: samo ambulante, |
– 12420 Garažne stavbe: samo garaže, kolesarnice in pokrita parkirišča, |
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti, |
– 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča: samo skladišča za potrebe osnovne dejavnosti objekta. |
b) Dejavnosti in stavbe iz točke a) so dopustne, če dopolnjujejo osnovno namembnost območja. |
10. CDo – OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI ZA VZGOJO IN PRIMARNO IZOBRAŽEVANJE |
1. Dopustni objekti in dejavnosti: |
– 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo: samo stavbe za predšolsko vzgojo, osnovnošolsko izobraževanje in glasbene šole, |
– 12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo: samo ambulante (kot sestavni del vzgojno-izobraževalnih dejavnosti), |
– 12650 Stavbe za šport (kot sestavni del vzgojno-izobraževalnih dejavnosti), |
– 24110 Športna igrišča, |
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice in druge urejene zelene površine. |
2. Objekti in dejavnosti iz prve alineje 1. točke so dopustni, če so vključeni v javno mrežo vzgoje in izobraževanja na podlagi zakona ter se te dejavnosti izvajajo kot javno veljavni program s področja vzgoje in izobraževanja, ob pogoju, da so to javni zavodi s področja vzgoje in izobraževanja, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je MOL, ali zasebni vrtci s koncesijo, ki jo dodeli MOL. |
11. CDz – OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI ZA ZDRAVSTVO |
1. Dopustni objekti in dejavnosti: |
– 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo: samo stavbe s področja zdravstva in z zdravstvom povezanih dejavnosti, |
– 12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo. |
2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: |
a) Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: |
– 12112 Gostilne, restavracije, točilnice, |
– 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev: samo penzion in gostišče, |
– 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev, |
– 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic (do 500,00 m2 BTP objekta ali dela objekta), |
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (do 150,00 m2 BTP objekta ali dela objekta), |
– 12650 Stavbe za šport (kot sestavni del dejavnosti zdravstva), |
– 12301 Trgovske stavbe (do 500,00 m2 BTP objekta ali dela objekta), |
– 21301 Letališke steze in ploščadi: samo heliport, |
– 12420 Garažne stavbe, |
– 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo: samo dejavnosti predšolske vzgoje za potrebe zaposlenih, |
– 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča: samo za potrebe osnovne dejavnosti objekta. |
b) Dejavnosti in stavbe iz točke a) so dopustne, če je izpolnjen naslednji pogoj: |
– dopolnjujejo osnovno namembnost območja. |
12. CDk – OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI ZA KULTURO |
1. Dopustni objekti in dejavnosti: |
– 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo, |
– 12620 Muzeji in knjižnice. |
2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: |
a) Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: |
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice, |
– 12301 Trgovske stavbe (do 200,00 m2 BTP objekta ali dela objekta), |
– 12203 Druge poslovne stavbe, |
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti, |
– 12420 Garažne stavbe. |
b) Dejavnosti in stavbe iz točke a) so dopustne, če je izpolnjen naslednji pogoj: |
– dopolnjujejo osnovno namembnost območja. |
13. CDj – OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI ZA JAVNO UPRAVO |
1. Dopustni objekti in dejavnosti: |
– 12201 Stavbe javne uprave, |
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice, |
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti, |
– 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo: samo stavbe za predšolsko vzgojo, |
– 21301 Letališke steze in ploščadi: samo heliport, |
– 12420 Garažne stavbe, |
– 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo stavbe za nastanitev policistov in gasilski domovi. |
14. CDc – OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI ZA OPRAVLJANJE VERSKIH OBREDOV |
1. Dopustni objekti in dejavnosti: |
– 12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov, |
– 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo: samo dvorane za prireditve, |
– 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo: samo za osnovno dejavnost območja, |
– 11302 Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine: razen delavskih domov, |
– 12620 Muzeji in knjižnice, |
– 24110 Športna igrišča: samo igrišča za športe na prostem. |
2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: |
a) Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: |
– 11220 Tri- in večstanovanjske stavbe z največ tremi stanovanji, |
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice, |
– 12203 Druge poslovne stavbe, |
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti, |
– 12420 Garažne stavbe. |
b) Dejavnosti in stavbe iz točke a) so dopustne, če dopolnjujejo osnovno namembnost območja. |
15. IP – POVRŠINE ZA INDUSTRIJO |
1. Dopustni objekti in dejavnosti: |
– 12510 Industrijske stavbe, |
– 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča, |
– 22232 Čistilne naprave, |
– 23010 Objekti za pridobivanje in izkoriščanje mineralnih surovin, |
– 23030 Objekti kemične industrije, |
– 23040 Drugi industrijski gradbeni kompleksi, ki niso uvrščeni drugje, |
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice, |
– 12203 Druge poslovne stavbe, |
– 12301 Trgovske stavbe (do 500,00 m2 BTP objekta ali dela objekta), |
– 12303 Bencinski servisi, |
– 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo gasilski domovi s spremljajočim programom, |
– 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo: samo za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo za potrebe zaposlenih v območju, |
– 12420 Garažne stavbe, |
– 21301 Letališke steze in ploščadi: samo heliport, |
– 21110 Avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in regionalne ceste: samo parkirišča za vozila in tovorna vozila, za priklopnike teh motornih vozil, za avtobuse in za dostavna vozila, |
– oskrbovalna mesta za vozila na alternativni pogon, |
– zbirni centri za odpadke. |
16. IG – GOSPODARSKE CONE |
1. Dopustni objekti in dejavnosti: |
– 12201 Stavbe javne uprave, |
– 12510 Industrijske stavbe, |
– 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča, |
– 12303 Bencinski servisi, |
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti, |
– 12203 Druge poslovne stavbe, |
– 12301 Trgovske stavbe (do 2000,00 m2 BTP objekta ali dela objekta), |
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice, |
– 12650 Stavbe za šport, |
– 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo gasilski domovi s spremljajočim programom, |
– 12420 Garažne stavbe, |
– 21301 Letališke steze in ploščadi: samo heliport, |
– 21110 Avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in regionalne ceste: samo parkirišča za vozila in tovorna vozila, za priklopnike teh motornih vozil, za avtobuse in za dostavna vozila, |
– 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo: samo za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo za potrebe zaposlenih v območju, |
– oskrbovalna mesta za vozila na alternativni pogon, |
– zbirni centri za odpadke. |
17. IK – POVRŠINE Z OBJEKTI ZA KMETIJSKO PROIZVODNJO |
1. Dopustni objekti in dejavnosti: |
– 12711 Stavbe za rastlinsko pridelavo, |
– 12712 Stavbe za rejo živali, |
– 12713 Stavbe za spravilo pridelka, |
– 12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe, |
– 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča, |
– 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje: samo objekti za kmetijsko rabo, |
– 22232 Čistilne naprave. |
2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: |
a) Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: |
– 12203 Druge poslovne stavbe (do 300,00 m2 BTP objekta ali dela objekta), |
– 12301 Trgovske stavbe za potrebe kmetijstva (do 500,00 m2 BTP objekta ali dela objekta). |
b) Dejavnosti in stavbe iz točke a) so dopustne, če dopolnjujejo osnovno namembnost območja. |
18. BT – POVRŠINE ZA TURIZEM |
1. Dopustni objekti in dejavnosti: |
– 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev, |
– 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev, |
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice, |
– 12301 Trgovske stavbe (do 500,00 m2 BTP objekta ali dela objekta), |
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti, |
– 12650 Stavbe za šport, |
– 24110 Športna igrišča, |
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas. |
2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: |
a) 12303 Bencinski servisi (površina parcele, namenjene gradnji, do 1000,00 m2) in oskrbovalna mesta za vozila na alternativni pogon so dopustni: |
– v ožjem mestnem središču samo v garažnih stavbah, |
– izven ožjega mestnega središča ob lokalnih krajevnih cestah (LK) ali cestah višje kategorije. |
b) 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča: samo skladišča za potrebe osnovne dejavnosti objekta. |
c) 12420 Garažne stavbe: samo garaže, kolesarnice in pokrita parkirišča. |
19. BD – POVRŠINE DRUGIH OBMOČIJ |
1. Dopustni objekti in dejavnosti: |
– 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev, |
– 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev, |
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice, |
– 12203 Druge poslovne stavbe, |
– 12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo, |
– 12301 Trgovske stavbe, |
– 12302 Sejemske dvorane, razstavišča, |
– 12303 Bencinski servisi, |
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti, |
– 12420 Garažne stavbe, |
– 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo, |
– 12620 Muzeji in knjižnice, |
– 12650 Stavbe za šport, |
– 12510 Industrijske stavbe: samo delavnice, |
– 12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov, |
– 24110 Športna igrišča, |
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, |
– 21301 Letališke steze in ploščadi: samo heliport, |
– 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo gasilski domovi s spremljajočim programom ter zavetišča in hoteli za živali, pesjaki, konjušnice in podobno, |
– 21110 Avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in regionalne ceste: samo parkirišča za vozila in tovorna vozila, za priklopnike teh motornih vozil, za avtobuse in za dostavna vozila, |
– oskrbovalna mesta za vozila na alternativni pogon. |
2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: |
a) 12303 Bencinski servisi in oskrbovalna mesta za vozila na alternativni pogon so v ožjem mestnem središču dopustni samo v garažnih stavbah. |
b) 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča: samo skladišča za potrebe osnovne dejavnosti objekta. |
20. BC – ŠPORTNI CENTRI |
1. Dopustni objekti in dejavnosti: |
– 12650 Stavbe za šport, |
– 12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo: samo ambulante, |
– 24110 Športna igrišča, |
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas. |
2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: |
a) Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: |
– 12301 Trgovske stavbe (do 500,00 m2 BTP objekta ali dela objekta), |
– 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev, |
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice, |
– 12203 Druge poslovne stavbe, |
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (vezane na program v območju), |
– 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča: samo skladišča za potrebe osnovne dejavnosti objekta, |
– 12420 Garažne stavbe: samo garaže, kolesarnice in pokrita parkirišča. |
b) Dejavnosti in stavbe iz točke a) so dopustne, če dopolnjujejo osnovno namembnost območja. |
3. Drugi dopustni posegi v prostor: |
– prekritje odprtih športnih igrišč z začasnimi konstrukcijami (baloni), |
– dopustni so spremljajoči objekti, potrebni za funkcioniranje športnih igrišč (garderobe, shrambe rekvizitov, sanitarije, klubski prostor) do 200,00 m2 BTP objekta ali dela objekta. |
21. ZS – POVRŠINE ZA ODDIH, REKREACIJO IN ŠPORT |
1. Dopustni objekti in dejavnosti: |
– 24110 Športna igrišča: razen površin za avtomobilske, motoristične ali konjske dirke, |
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, |
– tribune za gledalce. |
2. Pogojno dopustni objekti: |
a) V EUP s površino, manjšo od 25 000,00 m2, so dopustni: |
– spremljajoči objekti, potrebni za funkcioniranje športnih igrišč (garderobe, shrambe rekvizitov, sanitarije, klubski prostor), do 200,00 m2 BTP objekta ali dela objekta, |
b) V EUP s površino, večjo od 25 000,00 m2, so poleg objektov iz točke a) dopustni še: |
– 12301 Trgovske stavbe (do 150,00 m2 BTP objekta ali dela objekta), |
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice (do 250,00 m2 BTP objekta ali dela objekta); bifeji, točilnice in bari (do 70,00 m2 BTP objekta ali dela objekta). |
c) Parkirna mesta za obiskovalce EUP je dopustno urejati na obrobju EUP. |
č) FZ pogojno dopustnih objektov, vključno s parkirišči, ne sme presegati 10 % površine EUP. |
22. ZPp – PARKI |
1. Dopustni objekti in dejavnosti: |
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice in druge urejene zelene površine. |
2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: |
a) Na vsakih 5 ha sklenjenih urejenih parkovnih površin je dopustno zgraditi enega od navedenih objektov: |
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice: samo kavarna ali slaščičarna (površina do 200,00 m2 BTP objekta ali dela objekta) ali bife do 70,00 m2 BTP objekta ali dela objekta. |
– objekte za kulturne dejavnosti, trgovine s spominki in turistične storitve (skupna površina do 200,00 m2 BTP objekta ali dela objekta). |
b) V obstoječih objektih so dopustni muzeji, galerije in dejavnosti iz točke a). |
c) Parkirna mesta za obiskovalce EUP in za dopustne objekte v EUP je dopustno urejati na obrobju EUP. |
č) Podzemne zbiralnice ločenih frakcij odpadkov ob vhodih v park ali dostopnih poteh; če so zbiralnice nadzemne, morajo biti intenzivno ozelenjene. |
23. ZPps – POT SPOMINOV IN TOVARIŠTVA |
1. Dopustni objekti in dejavnosti: ureditev Poti spominov in tovarištva v skladu z usmeritvami in pogoji veljavnih predpisov s področja varstva kulturne dediščine, ki urejajo območje Poti spominov in tovarištva. |
2. Pogojno dopustni objekti: |
V primeru prestavitve trase Poti spominov in tovarištva je treba premestitev izvesti v polnem profilu (4,00 m pohodne površine z obojestranskim 8,00 m zelenim pasom z drevoredom na vsaki strani). |
Kadar Pot spominov in tovarištva poteka ob cesti, čez cesto ali železnico, se trasa Poti spominov in tovarištva uredi v profilu in poteku, ki ju določi organ, pristojen za varstvo kulturne dediščine, tako, da je trasa urejena kot pohodna površina z usmerjevalnimi tablami, z označbami v tleh ter vsaj z enostranskim drevoredom. |
24. ZDd – DRUGE ZELENE POVRŠINE |
1. Dopustni objekti in dejavnosti: / |
25. ZDo – ZELENI OBVODNI PAS |
1. Dopustni objekti in dejavnosti: |
– 21520 Jezovi, vodne pregrade in drugi vodni objekti, |
– 23020 Elektrarne in drugi energetski objekti: samo male hidroelektrarne do 10 MW, |
– 21510 Pristanišča in plovni kanali: razen ladjedelnice, doki in podobne naprave v ladjedelnicah. |
2. Drugi dopustni posegi v prostor: |
– objekti, potrebni za rabo voda in zagotovitev varnosti plovbe, |
– objekti, namenjeni varstvu voda pred onesnaženjem, |
– objekti, namenjeni interveniranju javne gasilske službe (splavljanje plovil javne gasilske službe, pritrdišča zaves za prestrezanje nevarnih snovi, objekti, ki olajšajo odstranjevanje nevarnih snovi), |
– ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda, |
– ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave, |
– gradnja podzemnih zbiralnic ločenih frakcij odpadkov ob dostopnih poteh; če so zbiralnice nadzemne, morajo biti intenzivno ozelenjene. |
26. ZK – POKOPALIŠČA |
1. Dopustni objekti in dejavnosti: |
– 24204 Pokopališča, |
– 12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov, |
– 12722 Pokopališke stavbe, |
– 12301 Trgovske stavbe (do 100,00 m2 BTP objekta ali dela objekta): samo za potrebe pokopališča, |
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti: samo za potrebe pokopališča. |
27. ZV – POVRŠINE ZA VRTIČKARSTVO |
1. Dopustni objekti in dejavnosti: / |
28. PC – POVRŠINE CEST |
1. Dopustni objekti in dejavnosti: |
– državne ceste: 21110 Avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in regionalne ceste, |
– občinske ceste: 21120 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste: samo lokalne ceste in javne poti, |
– drugi prometni infrastrukturni objekti: 21410 Mostovi in viadukti, |
– 21220 Mestne železniške proge (mestne železniške proge in podobno, tramvajske proge), |
– 2142 Predori in podhodi. |
29. PŽ – POVRŠINE ŽELEZNIC |
1. Dopustni objekti in dejavnosti: |
– 12203 Druge poslovne stavbe: samo stavbe s pisarnami in poslovnimi prostori (za potrebe železnic), |
– 12420 Garažne stavbe: samo garaže, kolesarnice in pokrita parkirišča, |
– 12510 Industrijske stavbe: samo avtomehanične in podobne delavnice za potrebe železnic, |
– 12303 Bencinski servisi, |
– 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča: samo pokrite skladiščne površine za potrebe železnic, |
– 21210 Glavne in regionalne železniške proge (hitra železniška proga – potniški in tovorni promet, glavna železniška proga – potniški promet, glavna železniška proga – tovorni promet, glavna železniška proga – potniški in tovorni promet, regionalna železniška proga – potniški in tovorni promet, industrijski tir, stranski tiri, kretnice, železniška križišča, tiri za ranžiranje in razvrščanje vagonov, odstavni tiri in druga železniška infrastruktura), |
– 21220 Mestne železniške proge, |
– 12410 Postajna poslopja, terminali, stavbe za izvajanje komunikacij ter z njimi povezane stavbe, |
– 21410 Mostovi in viadukti, |
– 2142 Predori in podhodi, |
– 21110 Avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in regionalne ceste: samo parkirišča za vozila in tovorna vozila, za priklopnike teh motornih vozil, za avtobuse in za dostavna vozila, |
– oskrbovalna mesta za vozila na alternativni pogon, |
– postajališča in peroni, |
– površine, ki omogočajo dostop in delovanje javne gasilske službe in nujne medicinske pomoči ob nesrečah na železnici, vključno z nesrečami z nevarnimi snovmi, tako na ravni terena kot v podzemnih prostorih. |
30. POg – POVRŠINE ZA MIRUJOČI PROMET |
1. Dopustni objekti in dejavnosti: |
– 12420 Garažne stavbe, |
– odprta parkirišča. |
2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: |
a) V EUP, v katerih je predvidena gradnja parkirišč P&R, so pogojno dopustni tudi: |
– 12303 Bencinski servisi, |
– 12301 Trgovske stavbe, |
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice, |
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti, |
– 12510 Industrijske stavbe: samo avtomehanične delavnice, |
– parkirne površine za avtobuse, |
– oskrbovalna mesta za vozila na alternativni pogon, |
– zbirni centri za odpadke. |
b) Objekte in dejavnosti iz točke a) je dopustno graditi pod naslednjimi pogoji: |
– da je zagotovljenih vsaj 500 PM za motorni promet za P&R, vsaj 10 PM za avtobuse in 10 % PM za kolesarski promet glede na število PM za motorni promet, |
– da se P&R in drugi parkirni prostori zgradijo najprej ali sočasno z ostalim programom, navedenim v točki a), |
– da je na parceli, namenjeni gradnji, za trgovske, gostinske in druge storitvene dejavnosti iz točke a) zagotovljeno predpisano število PM v skladu z 38. členom tega odloka. |
c) Pri oblikovanju P&R je treba zagotoviti: |
– da so PM na terenu parkirišča oziroma v 1. kleti ali v 1. nadstropju garaže, |
– neposredno dostopnost z javnim potniškim prometom in njegovo postajališče na P&R ali tik ob njem, |
– varen in zmogljiv priključek na javne ceste, |
– opremljenost P&R s spremljajočimi ureditvami za kolesarje, pešce in postajališča linijskega prevoza potnikov v cestnem prometu. |
č) Na P&R iz točke b) je dopustno v prvi fazi zgraditi tudi manj kot 500 PM, če s tem soglašata organa Mestne uprave MOL, pristojna za promet in za urejanje prostora, pri čemer je treba zagotoviti sorazmerno število PM za avtobuse in kolesarje, kot to določa točka b). |
31. POd – DRUGE PROMETNE POVRŠINE |
1. Dopustni objekti in dejavnosti: |
– 12420 Garažne stavbe: samo garaže pod terenom, |
– objekti in ureditve trgov, ploščadi, peš površin. |
32. T – OBMOČJA KOMUNIKACIJSKE INFRASTRUKTURE |
1. Dopustni objekti in dejavnosti: |
– 12410 Postajna poslopja, terminali, stavbe za izvajanje komunikacij ter z njimi povezane stavbe: samo stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij ter z njimi povezane stavbe, |
– 22130 Daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja, |
– 22240 Lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja, |
– 12420 Garažne stavbe: samo garaže za potrebe EUP, kolesarnice in pokrita parkirišča, |
– 21110 Avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in regionalne ceste: samo parkirišča za vozila in tovorna vozila, za priklopnike teh motornih vozil, za avtobuse in za dostavna vozila. |
33. E – OBMOČJA ENERGETSKE INFRASTRUKTURE |
1. Dopustni objekti in dejavnosti: |
– 22121 Daljinski vodovodi, |
– 22110 Naftovodi in daljinski (prenosni) plinovodi, |
– 22140 Daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi, |
– 22210 Lokalni (distribucijski) plinovodi, |
– 22222 Lokalni cevovodi za toplo vodo, paro in stisnjeni zrak, |
– 22240 Lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja, |
– 23020 Elektrarne in drugi energetski objekti. |
2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: |
a) V EUP z namensko rabo E je dopustno pod pogoji, ki veljajo za območja namenske rabe IP, graditi tudi dopolnilne objekte oziroma namembnosti, in sicer 12510 Industrijske stavbe, 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča ter 1220 Poslovne in upravne stavbe, kadar so neposredno vezani na osnovno dejavnost v EUP. Sprememba namembnosti objektov v dejavnosti, ki niso vezane na energetsko infrastrukturo, ni dopustna. |
34. O – OBMOČJA OKOLJSKE INFRASTRUKTURE |
1. Dopustni objekti in dejavnosti: |
– 22121 Daljinski vodovodi, |
– 22122 Objekti za črpanje, filtriranje in zajem vode, |
– 22221 Lokalni vodovodi za pitno in tehnološko vodo, |
– 22223 Vodni stolpi, vodnjaki in hidranti, |
– 22231 Cevovodi za odpadno vodo, |
– 22232 Čistilne naprave, |
– 12510 Industrijske stavbe: samo objekti za obdelavo odpadkov, |
– 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča: samo objekti za obdelavo odpadkov, |
– 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje: samo objekti za obdelavo odpadkov, |
– 24203 Objekti za ravnanje z odpadki: razen odlagališč nevarnih in radioaktivnih odpadkov, |
– 23020 Elektrarne in drugi energetski objekti. |
2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: |
a) V EUP z namensko rabo O je dopustno pod pogoji, ki veljajo za območja namenske rabe IP, graditi tudi dopolnilne objekte oziroma namembnosti, in sicer 12510 Industrijske stavbe, 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča ter 1220 Poslovne in upravne stavbe, kadar so neposredno vezani na osnovno dejavnost v EUP. Sprememba namembnosti objektov v dejavnosti, ki niso vezane na okoljsko infrastrukturo, ni dopustna. |
35. F – OBMOČJA ZA POTREBE OBRAMBE V NASELJU |
1. Dopustni objekti in dejavnosti |
– 24201 Obrambni objekti, |
– 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje: samo za potrebe obrambe, |
– 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo vojašnice ter drugi objekti in naprave, ki so nujni za funkcioniranje območij za potrebe obrambe, |
– 21301 Letališke steze in ploščadi: samo heliport, |
– 12420 Garažne stavbe, |
– 21110 Avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in regionalne ceste: samo parkirišča za vozila in tovorna vozila, za priklopnike teh motornih vozil, za avtobuse in za dostavna vozila, |
– 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča. |
36. A – POVRŠINE RAZPRŠENE POSELITVE |
1. Dopustni objekti in dejavnosti: |
– 11100 Enostanovanjske stavbe, |
– 11210 Dvostanovanjske stavbe, |
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice, |
– 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev: samo penzion in gostišče, |
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (do 200,00 m2 BTP objekta ali dela objekta), |
– 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje: samo objekti za kmetijsko rabo, |
– 24110 Športna igrišča: samo igrišča za športe na prostem, |
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča, jahališča, javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice in druge urejene zelene površine, |
– 12711 Stavbe za rastlinsko pridelavo, |
– 12712 Stavbe za rejo živali, |
– 12713 Stavbe za spravilo pridelka, |
– 12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe, |
– 12510 Industrijske stavbe: samo delavnice (do 200,00 m2 BTP objekta ali dela objekta), |
– 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo gasilski domovi, |
– dopolnilne dejavnosti na kmetiji v skladu s predpisi o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji. |
37. K1 – NAJBOLJŠA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA |
1. Drugi dopustni posegi v prostor: |
– agrarne operacije in vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč skladno z Zakonom o kmetijskih zemljiščih, |
– sanacija peskokopov in gramoznic (brez možnosti nadaljnjega izkoriščanja mineralne surovine) s kontroliranim odlaganjem inertnih odpadkov (do višine okoliškega terena) ter vzpostavitev kmetijskih površin na podlagi projekta oziroma elaborata, soglasij pristojnih služb in v skladu z okoljevarstvenim dovoljenjem. |
2. Mejice, žive meje in drevesne ter grmovne vetrozaščitne pasove je treba praviloma ohranjati. |
38. K2 – DRUGA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA |
1. Dopustni objekti in dejavnosti: / |
2. Drugi dopustni posegi v prostor: |
– agrarne operacije in vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč skladno z Zakonom o kmetijskih zemljiščih, |
– sanacija peskokopov in gramoznic (brez možnosti nadaljnjega izkoriščanja mineralne surovine) s kontroliranim odlaganjem inertnih odpadkov (do višine okoliškega terena) in vzpostavitev kmetijskih površin na podlagi projekta oziroma elaborata, soglasij pristojnih služb in v skladu z okoljevarstvenim dovoljenjem. |
3. Mejice, žive meje ter drevesne in grmovne vetrozaščitne pasove je treba praviloma ohranjati. |
39. Go – OBMOČJA GOZDOV |
1. Dopustni objekti in dejavnosti: / |
2. Drugi dopustni posegi v prostor: |
– objekti in druga dela, ki povečujejo požarno varnost gozdov, |
– gozdarska investicijsko-vzdrževalna dela skladno z zakonom. |
40. VC – CELINSKE VODE |
1. Dopustni objekti in dejavnosti: |
– objekti, potrebni za rabo voda in zagotovitev varnosti plovbe, |
– objekti, namenjeni varstvu voda pred onesnaženjem, |
– objekti, namenjeni interveniranju javne gasilske službe (splavljanje plovil javne gasilske službe, pritrdišča zaves za prestrezanje nevarnih snovi, objekti, ki olajšajo odstranjevanje nevarnih snovi). |
– 23020 Elektrarne in drugi energetski objekti: samo male hidroelektrarne do 10 MW. |
2. Drugi dopustni posegi v prostor: |
a) Ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda. |
b) Ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave. |
c) Premostitve voda in gradnja na vodnem zemljišču morajo biti načrtovane tako, da je zagotovljena poplavna varnost in da se ne poslabšujeta stanje voda in vodni režim. |
č) Ureditev plovnih poti. |
d) Mesta za splovitev plovil javne gasilske službe morajo omogočati interveniranje z obeh strani reke. |
e) Dostopna in vstopno-izstopna mesta na rekah morajo biti praviloma urejena tako, da je omogočena uporaba gibalno oviranim osebam. |
41. VI – OBMOČJA VODNE INFRASTRUKTURE |
1. Dopustni objekti in dejavnosti: |
– 21520 Jezovi, vodne pregrade in drugi vodni objekti, |
– 23020 Elektrarne in drugi energetski objekti: samo male hidroelektrarne do 10 MW, |
– 24202 Objekti za varstvo pred škodljivim delovanjem voda na območjih poplavne nevarnosti, |
– objekti in naprave, namenjeni vzdrževanju vodnih zemljišč površinskih voda in vodnim objektom, |
– objekti, namenjeni interveniranju javne gasilske službe (splavljanje plovil javne gasilske službe, pritrdišča zaves za prestrezanje nevarnih snovi, objekti, ki olajšajo odstranjevanje nevarnih snovi). |
42. LN – POVRŠINE NADZEMNEGA PRIDOBIVALNEGA PROSTORA |
1. Dopustni objekti in dejavnosti: |
– 23010 Objekti za pridobivanje in izkoriščanje mineralnih surovin: samo odprti kop, rudarski objekti in inštalacije ter tehnične naprave za pridobivanje mineralnih surovin, opeke, strešnikov in podobno. |
43. N – OBMOČJA ZA POTREBE VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI |
1. Dopustni objekti in dejavnosti: |
– 12420 Garažne stavbe, |
– 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo gasilski domovi ter stavbe za namestitev sil za zaščito, reševanje in pomoč, |
– 21210 Glavne in regionalne železniške proge: železniški tir za prevoz pomoči ob naravnih in drugih nesrečah ter ob neposredni vojni nevarnosti, |
– 21301 Letališke steze in ploščadi: samo heliporti, |
– 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča: samo pokrite skladiščne površine za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, |
– 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje, |
– 12201 Stavbe javne uprave s spremljajočimi programi za potrebe zaščite in reševanja. |
2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: |
V primeru velikih naravnih ali drugih nesreč so dopustne tudi gradnje objektov za začasno namestitev ter drugih spremljajočih objektov. |
44. f – OBMOČJA ZA POTREBE OBRAMBE ZUNAJ NASELIJ |
1. Dopustni objekti in dejavnosti |
– 24201 Obrambni objekti, |
– 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje: samo za potrebe obrambe, |
– 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo vojašnice ter drugi objekti in naprave, ki so nujni za funkcioniranje območij za potrebe obrambe, |
– 21301 Letališke steze in ploščadi: samo heliport, |
– 12420 Garažne stavbe, |
– 21110 Avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in regionalne ceste: samo parkirišča za vozila in tovorna vozila, za priklopnike teh motornih vozil, za avtobuse in za dostavna vozila, |
– 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča. |
«.
»«.
»«.
»«.
»«.
»«.
»«.
»«.
»«.
»«.
»«.
»«.
»«.
12. člen se spremeni tako, da se glasi:
(drugi dopustni objekti in posegi v prostor)
(1) Če ta odlok ali drug predpis ne določa drugače, so na celotnem območju OPN MOL ID ne glede na določbe 11. člena tega odloka dopustni tudi naslednji objekti in drugi posegi v prostor:
1. komunalni objekti, vodi in naprave:
– za oskrbo s pitno in požarno vodo,
– za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode,
– za distribucijo zemeljskega plina,
– za daljinsko ogrevanje in hlajenje,
– za javno razsvetljavo in semaforizacijo,
– za distribucijo električne energije napetostnega nivoja do vključno 20 kV,
– za zagotavljanje elektronskih komunikacij. Znotraj območja, ki ga omejuje avtocestni obroč, ni dopustna izvedba elektronskih komunikacijskih vodov v nadzemni izvedbi,
– zbiralnice ločenih frakcij odpadkov,
– objekti, vodi in naprave okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture, če so izvedeni v sklopu drugega objekta, ki ga je na območju dopustno graditi,
2. podzemne etaže s tem odlokom dopustnih zahtevnih in manj zahtevnih objektov, kjer in v obsegu, kot to dopuščajo geomehanske razmere, hidrološke razmere, potek komunalnih vodov, zaščita podtalnice in stabilnost sosednjih objektov,
3. podhodi in nadhodi za pešce,
4. avtobusna postajališča s potrebnimi ureditvami,
5. parkirne površine za osebna motorna vozila za lastne potrebe,
6. pločniki, kolesarske steze, kolesarske poti, pešpoti, dostopne ceste do objektov,
7. dostopi za funkcionalno ovirane osebe (tudi gradnja zunanjih dvigal na obstoječih objektih),
8. parkovne površine, drevoredi, posamezna drevesa, površine za pešce, trgi, otroška igrišča in biotopi,
9. vodnogospodarske ureditve,
10. brvi in mostovi,
11. vstopno-izstopna mesta za rečni promet ob vodotokih, pomoli, dostopi do vode (tudi stopnice), utrjene brežine vodotokov in splavnice,
12. objekti za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z objekti za varstvo pred škodljivim delovanjem voda, zaklonišči in objekti za zaščito, reševanje in pomoč ter evakuacijske (požarne) stopnice izven objektov, ki so višji od 14,00 m,
13. objekti za zagotovitev varstva pred utopitvami,
14. naprave za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov), opazovalnice,
15. javne sanitarije na javnih površinah.
(2) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena so na spodaj naštetih območjih namenske rabe dopustni le naslednji objekti in drugi posegi v prostor:
– ZPp: 1. (samo v podzemni izvedbi brez elementov, ki segajo nad nivo terena, in zbiralnice ločenih frakcij odpadkov) ter 3., 4. in 6. do 15. točka prvega odstavka,
– ZPps: 1. (samo v podzemni izvedbi brez elementov, ki segajo nad nivo terena) ter 3., 4., 6., 7., 8., 9., 10., 11., 13., 14. in 15. točka prvega odstavka,
– ZDd: od 1. do 4. in od 6. do 15. točka prvega odstavka,
– ZDo: 1. (samo v podzemni izvedbi brez elementov, ki segajo nad nivo terena, in zbiralnice ločenih frakcij odpadkov) ter 3., 4. in 6. do 15. točka prvega odstavka,
– ZK: 1. (samo v podzemni izvedbi brez elementov, ki segajo nad nivo terena) ter 4. do 8. točka in 14. ter 15. točka prvega odstavka,
– ZV: 1. (samo v podzemni izvedbi brez elementov, ki segajo nad nivo terena) in 3. do 15. točka prvega odstavka,
– K1: 1., 3., 4., 6., 7. in 9. do 14. točka prvega odstavka,
– K2: 1., 3., 4., 6., 7. in 9. do 14. točka prvega odstavka,
– Go: 1., v sklopu navezave z obstoječo infrastrukturno ureditvijo tudi 3., 4., 5. (samo za potrebe obiskovalcev), 6., 7., in ureditve pod točko 8. (samo biotop), 9., 10., 11. (razen pomolov), 12., 13. in 14. točka prvega odstavka,
– VC: 1. (samo komunalni objekti, vodi in naprave, nujni za urejanje območja, in komunalni vodi, ki prečkajo območje), 3., 6., 7., 8. (samo biotop), 9., 10., 11., 12., 13., 14. in 15. točka prvega odstavka,
– VI: 1. (samo komunalni objekti, vodi in naprave, nujni za urejanje območja, in komunalni vodi, ki prečkajo območje), 3., 6., 7., 8. (samo biotop), 9., 10., 11., 12., 13., 14. in 15. točka prvega odstavka.
(3) V EUP iz drugega odstavka tega člena so dostopne ceste iz 6. točke prvega odstavka tega člena dopustne le do obstoječih objektov.«.
V petem odstavku 13. člena se v peti alineji točke a) črta besedilo »v večstanovanjskih stavbah«.
V petem odstavku se v točki b) besedilo »vodnjak in ograja)« nadomesti z besedilom »vodnjak, ograja in podporni zid)«.
Šesti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(6) Če se v EUP z namensko rabo CU (tipi V, VS, NV in C) ali z namensko rabo SSsv (tip NV) nahajajo obstoječi objekti tipov NA, NB in ND, so na teh objektih po določbah za območja namenske rabe SSse dopustne dozidave, nadzidave, rekonstrukcije, vzdrževalna dela, odstranitev objektov ter gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov (majhna stavba, majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave, rezervoar, nepretočna greznica, mala komunalna čistilna naprava, bazen, vodnjak, ograja in podporni zid). Na mestu poprej odstranjenega objekta je dopustno postaviti nadomestni objekt. Kadar gre za zapolnitev vrzeli med že zgrajenimi tovrstnimi objekti, je dopustna tudi dopolnilna gradnja objektov tipa NA, ali ND pod pogoji, določenimi za območja namenske rabe SSse. Vsi posegi, ki jih navaja ta odstavek, so dopustni tudi na obstoječih objektih tipa NV, ki se nahajajo v EUP z namensko rabo CU (tipi V, VS in C) po določbah za območja namenske rabe CU.NV ali v EUP z namensko rabo SSsv (tipi V, VS in C) po določbah za območja namenske rabe SSsv.NV.«.
Sedmi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(7) Če ta odlok ne določa drugače:
a) je pri nizih stavb tipa NB treba upoštevati naslednje določbe:
– namembnost in sprememba namembnosti stavb sta dopustni v skladu z določbami, ki veljajo za območja namenske rabe SSce,
– v obstoječih nizih stavb tipa NB so nadzidave in frčade dopustne v primerih, ko so bile na podlagi gradbenega dovoljenja nadzidave in frčade posameznih stavb v nizu že izvedene; nadzidave in frčade morajo biti oblikovno in gabaritno usklajene z izvedenimi posegi,
– dopustna je izraba podstrešij brez spremembe strešne konstrukcije, razen za izvedbo okenskih odprtin z vgradnjo strešnih oken,
– dozidava ni dopustna, razen k zadnji stavbi v nizu, če je po višini in globini skladna z obstoječo stavbo, h kateri se doziduje,
– kadar so bile na podlagi gradbenega dovoljenja rekonstrukcije posameznih stavb v nizu že izvedene, mora biti rekonstrukcija oblikovno in gabaritno usklajena z izvedenimi posegi,
– obstoječi objekt se lahko odstrani in na mestu poprej odstranjenega objekta zgradi nov objekt v skladu z določbami te točke, če s tem ni ogrožena statična stabilnost sosednjih stavb;
b) je pri stavbah tipa NA (dvojček) treba upoštevati naslednje določbe:
– nadzidava in dozidava obeh enot dvojčka morata biti izvedeni v enakih gabaritih tako, da oblikujeta zrcalni stavbi,
– v primerih, ko so bili na podlagi gradbenega dovoljenja na eni od enot dvojčka že izvedeni naslednji posegi (rekonstrukcija, nadzidava, dozidava in frčade), morajo biti posegi na drugi enoti dvojčka oblikovno in gabaritno usklajeni z izvedenimi posegi.«.
V trinajstem odstavku se zadnji stavek spremeni tako, da se glasi: »Kadar se celoten objekt nahaja zunaj gradbene črte, so na njem dopustni samo rekonstrukcija, vzdrževanje objekta in sprememba namembnosti v skladu z določili za EUP.«.
V šestnajstem odstavku se napovedni stavek in točka a) spremenita tako, da se glasita:
»(16) Gradnja objektov v ožjem in historičnem mestnem središču:
a) Če za EUP v ožjem in historičnem mestnem središču, razen za EUP s tipi objektov NV, NA in NB, s PPIP ni določeno drugače, so dopustni:
– rekonstrukcija objekta,
– odstranitev objekta,
– na mestu poprej odstranjenega objekta postavitev novega objekta,
– dozidava in nadzidava objekta,
– vzdrževalna dela,
– gradnja objektov v skladu z določili 12. člena tega odloka in
– gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov v skladu s Prilogo 4.«.
V prvem odstavku 15. člena se v preglednici 5:
– v vrstici z oznako tipa objekta NA besedilo v tretjem stolpcu nadomesti z besedilom »Nizka stavba, ki se z nobeno stranico ne stika s sosednjimi stavbami: eno- in dvostanovanjska stavba, dvojček in prostostoječa nestanovanjska stavba«,
– v vrstici z oznako tipa objekta ND besedilo v tretjem stolpcu nadomesti z besedilom »Nizka stavba podolgovatega tlorisa (razmerje najmanj 1:1,4) z dvokapno streho z naklonom od 35º do 45º in slemenom, vzporednim z daljšo stranico objekta: eno- in dvostanovanjska stavba in prostostoječa nestanovanjska stavba«.
Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) V EUP, kjer je določen tip objektov F, je dopustna tudi gradnja objektov tipov V in C.«.
V četrtem odstavku 16. člena se v prvem stavku besedilo »gospodarske javne službe« nadomesti z besedo »promet«.
Osmi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(8) Barva fasad objektov se določi v OPPN oziroma v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja. Fasade objektov, v katerih so stanovanja, ne smejo biti signalnih ali fluorescentnih barv, to je barv, ki so v prostoru izrazito moteče in niso tradicionalne (na primer citronsko rumena, živo zelena, intenzivno vijolična, živo roza, turkizno modra). Prav tako ni dopustna kombinacija signalnih ali fluorescentnih barv med seboj.«.
Enajsti odstavek se črta. Dosedanji dvanajsti odstavek postane enajsti odstavek.
V drugem odstavku 17. člena se besedilo »gospodarske javne službe« nadomesti z besedilom »urejanje prostora«.
V tretjem odstavku 19. člena se v prvi alineji za besedilom »za gibalno ovirane osebe« doda besedilo »ter v primeru rekonstrukcij v ožjem in historičnem mestnem središču«, v drugi alineji pika na koncu nadomesti z vejico ter za drugo alinejo doda nova tretja alineja, ki se glasi:
»– sta dopustni povečanje stavbišča in stavbnega ovoja za potrebe izolacije ali utrditve konstrukcije v okviru energetske ali protipotresne prenove stavb in urejanje dostopov za gibalno ovirane osebe.«.
V petem odstavku se za besedama »dopustne tudi« doda besedilo »novogradnje,«.
V drugem odstavku 20. člena se v preglednici 6:
– v točki »4. SSsv – Splošne večstanovanjske površine« v vrstici s tipom objekta »V, VS, C« besedilo v prvem stolpcu nadomesti z besedilom »V, VS, NV, C«,
– v točki »7. CU – Osrednja območja centralnih dejavnosti« v vrstici s tipom objekta »V, VS, C« besedilo v prvem stolpcu nadomesti z besedilom »V, VS, NV, C«.
V prvem odstavku 21. člena se v preglednici 7 druga do šesta vrstica spremenijo tako, da se glasijo:
»
Tip objekta | Največja etažnost | Največja višina do |
NA | do P+1+Po ali T | 11,00 m |
NB | Atrijska hiša: do P+Po ali T | 7,00 m |
| Vrstna hiša, verižna hiša: do P+1+Po ali T | 11,00 m |
ND | do P+1+Po | 11,00 m |
NV | do P+2+Po ali M ali T | 14,00 m |
«.
V četrtem odstavku se na koncu doda nov drugi stavek, ki se glasi: »V EUP, kjer je določen tip objektov NV, V in VS, so objekti tipa C in F lahko tudi nižji od 11,00 m«.
V prvem odstavku 23. člena se za točko č) doda nova točka d), ki se glasi:
»d) regulacijska linija objektov okoljske in energetske infrastrukture (ROE) je črta, ki ločuje površine, namenjene podzemnim in nadzemnim objektom okoljske in energetske gospodarske javne infrastrukture, od drugih površin,«.
V dosedanji točki d), ki postane točka e), se v drugem stavku druge alineje besedilo »parkirišča in ograja k objektu« nadomesti z besedilom »parkirišča in ograja, ki spadajo k objektu«.
Za četrtim odstavkom se dodata nova peti in šesti odstavek, ki se glasita:
»(5) V območju ROE je dopustna gradnja objektov okoljske in energetske infrastrukture, ki so prikazani na kartah 4.1, 4.2, 4.3, 4.4 in 4.5. Gradnja drugih dopustnih objektov v EUP je v območju ROE dopustna le, če z njimi soglašata organ Mestne uprave MOL, pristojen za gospodarske javne službe, in izvajalec pristojne gospodarske javne službe.
(6) V območju RLit je dopustna gradnja industrijskih tirov. Gradnja druge prometne, okoljske in energetske infrastrukture je v območju RLit dopustna, če z njo soglašajo organa Mestne uprave MOL, pristojna za promet in za gospodarske javne službe, in upravljavec tira.«.
Dosedanji peti odstavek, ki postane sedmi odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(7) V OPPN, gradbenem dovoljenju za cesto ali objekte okoljske in energetske infrastrukture ali v projektu za izvedbo rekonstrukcije ceste ali objektov okoljske in energetske infrastrukture lahko ob soglasju organa Mestne uprave MOL, pristojnega za promet ali za gospodarske javne službe, projektna rešitev trase ceste ali objektov okoljske in energetske infrastrukture odstopa od regulacijske linije ceste oziroma ROE.«.
V drugem odstavku 24. člena se v 1. točki doda nova četrta alineja, ki se glasi:
»– na skupni parcelni meji, na kateri je slepa fasada objekta,«.
V tretjem odstavku se črta drugi stavek.
V četrtem odstavku se na koncu doda nov drugi stavek, ki se glasi: »Kadar se stavbe tipov C in F gradijo v EUP s tipoma stavb V in VS, mora biti odmik od meje sosednjih parcel najmanj 5,00 m ne glede na višino stavbe.«.
V sedmem odstavku se v prvem stavku črta beseda »obstoječa«. V drugem stavku se besedilo »velikost parcele, namenjene gradnji,« nadomesti z besedilom »parcela, namenjena gradnji,«.
Deveti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(9) Kadar stavba iz prvega, tretjega ali četrtega odstavka tega člena meji na EUP z namensko rabo K1, K2 ali Go, je treba zagotoviti enak odmik, kot je določen v prvem, tretjem, četrtem ali šestem odstavku tega člena ali v 74. členu tega odloka. Pisna soglasja iz šestega odstavka tega člena je treba pridobiti od lastnikov sosednjih parcel v EUP, na katere meji poseg.«.
V četrtem odstavku 25. člena se v preglednici 9 vrstica za tip stavbe NA, ND spremeni tako, da se glasi:
»
NA, ND | Eno- in dvostanovanjska stavba: najmanj 400,00 m2 innajveč 800,00 m2 Dvojček (dve enostanovanjski stavbi): najmanj 250,00 m2 in največ 450,00 m2 na vsako stavbo dvojčka Dvojček (dve dvostanovanjski stavbi): najmanj 300,00 m2 in največ 500,00 m2 na vsako stavbo dvojčka |
«.
V osmem odstavku se v drugem stavku beseda »uporabi« nadomesti z besedilom »uporabijo določila prvega in drugega odstavka tega člena oziroma«.
V desetem odstavku se v prvem stavku besedilo »dostopne in dovozne poti« nadomesti z besedilom »prometne površine in komunalne funkcionalne površine«.
Prvi odstavek 26. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Če ni v tem odloku določeno drugače, se za določanje dimenzij in za druge pogoje gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov upoštevajo predpisi s področja graditve objektov in drugih področnih predpisov.«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen in dopustno lokacijo v posameznih namenskih rabah so določene v tem poglavju, v poglavju 16. Oglaševanje in v Prilogi 4 tega odloka.«.
V sedmem odstavku se v prvem stavku besedilo »stavbe tipa V« nadomesti z besedilom »stavbe tipov V in NV«.
V osmem odstavku se za besedo »objekti« črtata vejica in besedilo »ki so navedeni v Prilogi 4 tega odloka,«.
28. člen se spremeni tako, da se glasi:
(enostavni komunikacijski objekti)
Enostavni komunikacijski objekti se gradijo skladno z določili 55. člena tega odloka.«.
29. člen se spremeni tako, da se glasi:
(1) Gostinski vrt na javni površini se lahko uredi k obstoječemu gostinskemu obratu. Vsi elementi opreme gostinskega vrta na javni površini morajo biti premakljivi, da se v primeru intervencije lahko takoj odstranijo. Postavitev točilnih pultov, hladilnih omar ali druge masivne opreme na površini gostinskega vrta ni dopustna.
(2) Samostojen gostinski vrt na javni površini, ki ni povezan z obstoječim gostinskim obratom, mora biti urejen kot funkcionalna celota s točilno mizo in priključen na potrebne komunalne vode.
(3) V ožjem mestnem središču ni dopustna postavitev podestov ali drugih talnih oblog, ograj, predelnih sten in cvetličnih korit v nizu okoli gostinskega vrta. Podest je dopustno postaviti le v primeru izjemno razgibanega ali padajočega terena. Ograjo ali cvetlična korita je dopustno postaviti le za zagotovitev prometne varnosti.
(4) Na zasebni površini je dopustno postaviti gostinski vrt na podlagi uporabnega dovoljenja za gostinski obrat in pod pogojem, da so zanj zagotovljena parkirna mesta v skladu z določbami tega odloka.
(5) Za zaščito gostinskih vrtov pred soncem se uporabljajo senčniki, markize in tende. Senčniki med seboj ne smejo biti povezani. Pritrjevanje senčnikov v tlak javnih površin in na fasade objektov ni dopustno. Markize in tende morajo biti enotno oblikovane ter oblikovno usklajene s členitvijo fasade. Na zemljiščih, ki so varovana s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, je markize in tende dopustno postaviti le s soglasjem organa, pristojnega za varstvo kulturne dediščine.
(6) Gostinski vrt na javni površini je dopustno postaviti po predhodnem soglasju organa Mestne uprave MOL, pristojnega za urejanje prostora.«.
V tretjem odstavku 30. člena se v drugem stavku pika na koncu nadomesti z vejico in doda besedilo »razen v širšem mestnem središču.«.
Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Postavitev kioskov in ut iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena je dopustna le, če dopolnjujejo javni prostor in ne ovirajo gibanja pešcev ter vzdrževanja komunalnih in prometnih objektov in naprav. Kioski morajo biti proizvodi, dani na trg v skladu s predpisi, ki urejajo tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti. Obliko in lokacijo kioskov in ut potrdi organ Mestne uprave MOL, pristojen za urejanje prostora.«.
30.a člen se spremeni tako, da se glasi:
(1) Zabojnike za namen razstavnih, predstavitvenih prostorov, info točk in podobnih dejavnosti, vendar ne za pripravo in prodajo hrane in pijače, je dopustno postaviti na javne prometne in z njih neposredno dostopne javne površine tako, da dopolnjujejo javni prostor in ne ovirajo gibanja pešcev ter vzdrževanja komunalnih in prometnih objektov in naprav. Merila za obliko in lokacijo zabojnikov ter vrsto uporabe določi organ Mestne uprave MOL, pristojen za urejanje prostora.
(2) Razen na površinah iz prvega odstavka tega člena je zabojnike dopustno postavljati v vseh EUP, razen v EUP z namenskimi rabami K1, K2, Go, VC, VI, ZPps, ZK in ZV. Namembnost zabojnikov mora biti v skladu z dopustnimi objekti in dejavnostmi, določenimi za območje namenske rabe EUP, v katero se umeščajo. Zabojniki niso namenjeni bivanju ter pripravi in prodaji hrane in pijače. Pri postavitvi zabojnikov je treba upoštevati predpisane stopnje izkoriščenosti parcele, namenjene gradnji, določene za EUP, v katero se umeščajo.
(3) V območjih, varovanih s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, je za postavitev zabojnika treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje organa, pristojnega za varstvo kulturne dediščine.«.
V 31. členu se za šestim odstavkom doda nov sedmi odstavek, ki se glasi:
»(7) V historičnem območju mestnega središča in v EUP z namensko rabo SK je pri oblikovanju urbane opreme treba upoštevati oblikovne značilnosti teh območij (arhitektura, slog).«.
V dosedanjem sedmem odstavku, ki postane osmi odstavek, se besedilo »gospodarske javne službe« nadomesti z besedo »promet«.
V četrtem odstavku 31.a člena se:
– v prvi alineji črta besedilo »K1, K2,«,
– v enajsti alineji pika na koncu nadomesti z vejico in
– doda nova dvanajsta alineja, ki se glasi:
»– K1 in K2: samo oder z nadstreškom in začasna tribuna.«.
Peti odstavek se črta. Dosedanji šesti odstavek postane peti odstavek.
32. člen se spremeni tako, da se glasi:
(velikost in urejanje odprtih bivalnih in zelenih površin)
(1) Faktor odprtih bivalnih površin (FBP), ki je določen v 20. členu tega odloka, se uporablja pri objektih, namenjenih bivanju, in vključuje najmanj 50 % zelenih površin na raščenem terenu in največ 50 % tlakovanih površin, ki ne služijo kot prometne površine ali komunalne funkcionalne površine. Izjemoma se v primerih, ki jih določa ta odlok, FBP lahko zagotavlja tudi na delih stavb. Tlakovanih površin je lahko tudi več, če gre za ureditev trga in večnamenske ploščadi, vendar največ do 70 %, v ožjem mestnem središču pa največ do 90 %.
(2) Faktor zelenih površin (FZP), ki je določen v 20. členu tega odloka, se uporablja pri nestanovanjskih stavbah. Zelene površine so namenjene ureditvam ob objektu na raščenem terenu. Izjemoma se v primerih, ki jih določa ta odlok, FZP lahko zagotavlja tudi na delih stavb. Na območju ožjega mestnega središča je površine raščenega terena dopustno nadomestiti s tlakovanimi površinami, če gre za ureditev trga ali večnamenske ploščadi.
(3) V namenskih rabah IG in IP se FZP lahko zmanjša za največ polovico, če se zagotovi ponikanje padavinske vode skladno s pogoji iz sedmega, osmega in devetega odstavka 51. člena in če se manjkajoče zelene površine na raščenem terenu zagotovijo na delih stavb in nadstreških.
(4) V objektu, v katerem so poleg stanovanj tudi nestanovanjske dejavnosti, se pri izračunu zelenih površin upošteva seštevek deležev FBP stanovanjskih in FZP ostalih površin.
(5) Na vsako stanovanje v večstanovanjski stavbi je treba na parceli, namenjeni gradnji objekta, zagotoviti najmanj 15,00 m2 odprtih bivalnih površin, od teh mora biti najmanj 7,50 m2 površin namenjenih za otroško igrišče in najmanj 5,00 m2 površin za rekreacijo in druženje stanovalcev. Odprte bivalne površine morajo biti namenjene skupni rabi vseh stanovalcev večstanovanjske stavbe. Za več stanovanjskih objektov je dopustno zagotoviti v skladu z določbami tega člena tudi skupna otroška igrišča na samostojnih parcelah, namenjenih gradnji. Igrišča za igro mlajših otrok morajo biti umaknjena od prometnic in urejena v radiju 100,00 m od vhoda v stanovanjsko stavbo.
(6) Najmanjša velikost otroškega igrišča pri večstanovanjskih stavbah (več kot osem stanovanj) je 60,00 m2. Če seštevek površin otroškega igrišča glede na število stanovanj znaša več kot 200,00 m2, je najmanjša velikost enovitega območja igralnih površin 200,00 m2.
(7) V primeru gradnje več kot osem eno- ali dvostanovanjskih stavb je treba na samostojni parceli, namenjeni gradnji, urediti otroško igrišče v skladu z določili petega in šestega odstavka tega člena.
(8) Če seštevek površin, namenjenih za rekreacijo in druženje stanovalcev, glede na število stanovanj znaša več kot 200,00 m2, je najmanjša velikost enovitega območja 200,00 m.
(9) Pri večstanovanjskih stavbah se s tem odlokom predpisane odprte bivalne površine (FBP) in 15,00 m2 odprtih bivalnih površin na stanovanje ne seštevajo. Upošteva se tisti od obeh normativov, ki zagotavlja večjo kvadraturo odprtih bivalnih površin.
(10) V stanovanjskih stavbah za druge posebne družbene skupine je treba na parceli, namenjeni gradnji, zagotoviti na vsako posteljo najmanj 5,00 m2 odprtih bivalnih površin.
(11) V širšem mestnem središču, ob glavnih mestnih cestah znotraj avtocestnega obroča in ob Celovški cesti do Pečnikove ulice in Ulice Jožeta Jame, ob Dunajski cesti do Ulice 7. septembra ter ob Letališki cesti je v pasu 100,00 m, merjeno od roba regulacijske linije glavne mestne ceste, dopustno zagotoviti do 35 % FBP v večstanovanjskih stavbah, v stanovanjskih stavbah za druge posebne družbene skupine ter FZP v nestanovanjskih stavbah tudi na delih stavb, ki so urejeni kot skupne odprte zazelenjene terase, pri čemer terasa ne sme biti manjša od 100,00 m2, mora biti urejena kot zelena ureditev, ustrezno zavarovana in namenjena uporabnikom stavbe.
(12) Kadar pri večstanovanjskih stavbah na parceli, namenjeni gradnji, ni prostorskih možnosti za zagotovitev s tem odlokom zahtevanih odprtih bivalnih površin, mora investitor manjkajoče odprte bivalne površine zagotoviti na drugih primernih površinah v njegovi lasti (na območju ožjega mestnega središča tudi v javni lasti), ki so od stavbe oddaljene največ 200,00 m in na katerih je etažnim lastnikom zagotovljena njihova trajna uporaba. Določba tega odstavka ne velja za površine otroškega igrišča (7,50 m2 na stanovanje), ki ga je treba zagotoviti na parceli, namenjeni gradnji.
(13) Normativi iz prvega in četrtega odstavka tega člena se ne uporabljajo, kadar se v širšem mestnem središču ali v EUP z namensko rabo SScv, SSsv ali CU obstoječa večstanovanjska stavba nadomesti z novo z enakim ali manjšim številom stanovanj ali če se z rekonstrukcijo obstoječih večstanovanjskih stavb ali izrabo podstrešij v večstanovanjskih stavbah zgradi do pet novih stanovanj.
(14) Kadar je faktor bivalnih površin (FBP) ali faktor zelenih površin (FZP) na parcelah, namenjenih gradnji, na kateri stoji obstoječi objekt, manjši od FBP ali FZP, kot sta določena s tem odlokom, se upoštevajo določila tretjega odstavka 19. člena in ostala določila tega odloka.
(15) Predpisano zasaditev površin je treba izvajati z drevesi z obsegom debla več kot 18 cm, merjeno na višini 1,00 m od tal po saditvi, in z višino debla več kot 2,20 m. Izbor rastlin mora upoštevati rastiščne razmere in varnostno-zdravstvene zahteve. Do 30 % dreves, ki jih je treba posaditi na parceli, namenjeni gradnji, je dopustno nadomestiti tudi z visokimi grmovnicami.
(16) Drevesa na območjih stavbnih zemljišč je treba ohranjati v največji možni meri. Ob izvajanju gradbenih del v vplivnem območju dreves, ki se ohranjajo na parceli, namenjeni gradnji, je treba izdelati načrt zavarovanja obstoječih dreves. Ta določba ne velja za gradnjo v območjih EUP s tipi objektov NA, NB in ND.
(17) Pogoji za gradnjo v vplivnem območju dreves in druge vegetacije:
– v primeru tlakovanja površin ob drevesih je treba zagotavljati ustrezno kakovost in količino tal, dostopnost vode in zračenje tal nad koreninskim sistemom. Odprtina za prehajanje zraka in vode mora biti velika najmanj 3,00 m2,
– odmik podzemnih komunalnih vodov od debla drevesa mora biti najmanj 2,00 m.
(18) Obstoječe drevorede je treba ohranjati oziroma jih v primeru odstranitve nadomestiti.
(19) Drevorede, ki so prikazani na karti 3.2 »Prikaz območij enot urejanja prostora in prostorskih izvedbenih pogojev – regulacijski elementi, javne površine in oglaševanje«, je treba obvezno urediti.
(20) Drevorede oziroma posamezna drevesa je treba urediti povsod, kjer se pri urejanju javnih površin izkaže, da je to mogoče.
(21) Če ni z drugim predpisom določeno drugače, je na vseh objektih, ki imajo ravno streho z več kot 600,00 m2 neto površine (brez svetlobnikov, strojnic in drugih objektov na strehi), treba urediti zeleno streho. Izjema so strehe, na katerih je urejeno parkirišče ali ki so zaradi tehnološkega procesa oblikovane tako, da ureditev zelene strehe ni mogoča.
(22) Število dreves, ki je zahtevano za posamezno območje namenske rabe, se lahko zmanjša pri dejavnostih, ki imajo posebne pogoje zaradi varstva pred požarom.
(23) Obrežne drevnine ni dopustno odstranjevati. Če je odstranitev zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev nujna, jo je treba nadomestiti oziroma sanirati.
(24) Odprte bivalne in zelene površine se ob naravnih in drugih nesrečah lahko uporabijo tudi za umik iz objektov kot območje za evakuacijo, nastanitev in kot območje za zbiranje reševalnih ekip.«.
V 34. členu se v preglednici 10 vrstica za območje PC spremeni tako, da se glasi:
»
PC | Ob cestah, ki imajo urejene ali načrtovane stranske zelenice (široke najmanj 3,00 m), je treba urediti drevorede Pri načrtovanju je treba upoštevati tudi določila 32. člena tega odloka glede drevoredov in posameznih dreves |
«.
V prvem odstavku 38. člena se preglednica 11 spremeni tako, da se glasi:
»
Preglednica 11: Najmanjše število PM | | |
Namembnost objektov | Število PM za motorni promet | Število PM za kolesarski promet |
1. Stanovanja in bivanje | | |
11100 Enostanovanjske stavbe 11210 Dvostanovanjske stavbe | 2 PM/stanovanje | |
11220 Tri- in večstanovanjske stavbe | 1 PM/stanovanje v velikosti do 70,00 m2 neto tlorisne površine, od tega 10 % za obiskovalce 2 PM/stanovanje v velikosti nad 70,00 m2 neto tlorisne površine, od tega 10 % za obiskovalce | 2 PM na stanovanje za stanovalce ter dodatno 1 PM/5 stanovanj za obiskovalce |
11220 Tri- in večstanovanjske stavbe (neprofitna najemna stanovanja) | 1 PM/stanovanje | 2 PM na stanovanje za stanovalce ter dodatno 1 PM/5 stanovanj za obiskovalce |
11302 Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine (dijaški, mladinski domovi in podobno) | 1 PM/12 postelj, dodatno 10 % na terenu za obiskovalce | 1 PM/3 postelje |
11302 Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine (študentski domovi, internati, samostani in podobno) | 1 PM/4 postelje, dodatno 10 % na terenu za obiskovalce | 1 PM/2 postelji |
11302 Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine (domovi za starejše, varna hiša in podobno) | 1 PM/6 postelj, od tega 75 % na terenu za obiskovalce | 1 PM/5 zaposlenih |
11302 Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine (za socialno ogrožene osebe; za izvajanje socialnih programov, ki vključujejo bivanje) | 1 PM/3 stanovanja, dodatno 10 % na terenu za obiskovalce | 1 PM/2 stanovanji |
11301 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji (oskrbovana stanovanja) | 0,8 PM/stanovanje, od tega 10 % na terenu za obiskovalce | |
2. Poslovno-trgovske dejavnosti | | |
12201 Stavbe javne uprave | 1 PM/70,00 m2 BTP objekta, od tega najmanj 30 % PM za obiskovalce | 1 PM/100,00 m2 BTP objekta |
12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic, ki poslujejo s strankami | 1 PM/70,00 m2 BTP objekta, od tega najmanj 40 % PM za obiskovalce | 2 PM/100,00 m2 BTP objekta |
12203 Druge poslovne stavbe (mešani poslovni programi) | 1 PM/70,00 m2 BTP objekta, od tega 10 % PM za obiskovalce | 1 PM/100,00 m2 BTP objekta |
12301 Trgovske stavbe (lokalna trgovina do 200,00 m2 BTP) | PM ni treba zagotavljati | PM ni treba zagotavljati |
12301 Trgovske stavbe (lokalna trgovina od 200,00 do 500,00 m2 BTP) | 1 PM/40,00 m2 BTP, od tega najmanj 75 % PM za obiskovalce | 2 PM/100,00 m2 BTP objekta |
12301 Trgovske stavbe (trgovina z neprehrambnimi izdelki) | 1 PM/70,00 m2 BTP objekta, od tega najmanj 75 % PM za obiskovalce | 1 PM/100,00 m2 BTP objekta |
12301 Trgovske stavbe (nakupovalni center, večnamenski trgovsko-zabaviščni center nad 500,00 m2) | 1 PM/25,00 m2 BTP objekta, od tega najmanj 75 % PM za obiskovalce | 1 PM/100,00 m2 BTP objekta |
12301 Trgovske stavbe (odprte in pokrite tržnice) | 1 PM/30,00 m2 BTP objekta, od tega najmanj 80 % PM za obiskovalce | 2 PM/100,00 m2 BTP objekta |
12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (obrtno-servisne dejavnosti – frizer, urar, čistilnica, fizioterapija, avtopralnice …) do 200,00 m2 BTP | PM ni treba zagotavljati | PM ni treba zagotavljati |
12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (obrtno-servisne dejavnosti – frizer, urar, čistilnica, fizioterapija, avtopralnice …) nad 200,00 m2 BTP | 1 PM/25,00 m2 BTP objekta, od tega najmanj 75 % PM za obiskovalce, ne manj kot 2 PM za obiskovalce na lokal | 1 PM/100,00 m2 BTP objekta |
12303 Bencinski servisi (z osebjem) | 1 PM/25,00 m2 BTP stavbe, ne manj kot 3 PM za obiskovalce | 1 PM/200,00 m2 BTP stavbe |
3. Družbene dejavnosti | | |
12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo | 1 PM/7 sedežev (obiskovalcev), od tega najmanj 75 % PM za obiskovalce | 1 PM/5 sedežev |
12620 Muzeji in knjižnice | 1 PM/80,00 m2 BTP objekta, od tega najmanj 75 % PM za obiskovalce | 1 PM/60,00 m2 BTP objekta |
12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov | 1 PM/10 sedežev, od tega najmanj 80 % PM za obiskovalce | 1 PM/10 sedežev |
12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo (bolnišnice) | 1 PM/3 postelje, od tega najmanj 30 % PM za obiskovalce | 1 PM/10 postelj |
12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo (zdravstveni dom, ambulante, veterinarske ambulante in klinike) | 1 PM/20,00 m2 BTP objekta in ne manj kot 3 PM, od tega najmanj 50 % PM za obiskovalce | 1 PM/20,00 m2 BTP objekta |
12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (osnovne šole) | 1 PM/učilnico, od tega najmanj 12 PM za kratkotrajno parkiranje staršev | 0,5 PM /učenca od vključno 5. razreda navzgor in 0,3 PM/zaposlenega |
12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (srednje šole) | 1,25 PM/učilnico, od tega do 20 % za obiskovalce | 1 PM/6 dijakov + 1 PM/6 zaposlenih |
12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (posebne šole za ovirane v razvoju) | 1 PM/7 učencev in dodatno 1 PM/oddelek za kratkotrajno parkiranje staršev | 1 PM/2 učilnici |
12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (visoke šole) | 1 PM/30,00 m2 BTP objekta, od tega najmanj 20 % za obiskovalce | 1 PM/5 študentov + 1 PM/5 zaposlenih |
12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (predšolska vzgoja) | 2 PM/oddelek | 2 PM/oddelek |
12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo | 1 PM/60,00 m2 BTP objekta, od tega 10 % PM za obiskovalce | 1 PM/100,00 m2 BTP objekta |
4. Športne dejavnosti | | |
24110 Športna igrišča (brez gledalcev) | 1 PM/300,00 m2 BTP objekta, od tega najmanj 80 % PM za obiskovalce | 1 PM/250,00 m2 BTP objekta, od tega najmanj 80 % PM za obiskovalce |
24110 Športna igrišča (s prostori za gledalce) | 1 PM/20 sedežev | 1 PM/15 sedežev |
12650 Stavbe za šport (brez gledalcev) | 1 PM/100,00 m2 BTP objekta | 1 PM/70,00 m2 BTP objekta |
12650 Stavbe za šport (s prostori za gledalce) | 1 PM/40,00 m2 BTP objekta | 1 PM/15 sedežev |
12650 Stavbe za šport (pretežno namenjene razvedrilu, wellness, fizioterapija, fitnes, kopališče in podobno) | 1 PM/25,00 m2 BTP objekta, od tega najmanj 80 % PM za obiskovalce | 1 PM/25,00 m2 BTP objekta |
24110 Športna igrišča (vodni športi, bazenska kopališča na prostem) | 1 PM/120,00 m2 BTP objekta, od tega najmanj 80 % PM za obiskovalce | 1 PM/100,00 m2 BTP objekta |
5. Posebne dejavnosti | | |
12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev (hotel, prenočišča, penzioni) | 1 PM/5 sob, od tega najmanj 75 % PM za goste | 1 PM/5 sob |
12112 Gostilne, restavracije in točilnice | 1 PM/10 sedežev in 1 PM/tekoči meter točilnega pulta, od tega najmanj 75 % PM za goste | 1 PM/10 sedežev in 1 PM/tekoči meter točilnega pulta |
12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev (mladinska prenočišča) | 1 PM/10 sob, od tega najmanj 75 % PM za goste | 1 PM/3 postelje |
6. Proizvodne dejavnosti | | |
12711 Stavbe za rastlinsko pridelavo 12712 Stavbe za rejo živali 12713 Stavbe za spravilo pridelka 12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe | 2 PM | |
12510 Industrijske stavbe (do 200,00 m2) | 1 PM/30,00 m2 BTP objekta, ne manj kot 2 PM | 1 PM/50,00 m2 BTP objekta |
12510 Industrijske stavbe (več kot 200,00 m2) | 1 PM/60,00 m2 BTP objekta | 1 PM/80,00 m2 BTP objekta |
12520 Rezervoarji, silosi in skladišča (skladišča s strankami) | 1 PM/150,00 m2 BTP objekta | 3 PM |
12520 Rezervoarji, silosi in skladišča (skladišča brez strank) | 3 PM | 3 PM |
12520 Rezervoarji, silosi in skladišča (razstavni in prodajni prostori) | 1 PM/100,00 m2 BTP objekta | 1 PM/100,00 m2 BTP objekta |
12510 Industrijske stavbe (delavnice za servis motornih vozil) | 3 PM/popravljalno mesto | 1 PM/popravljalno mesto |
7. Drugo | | |
24204 Pokopališča na EUP | 1 PM/150 grobov (pokopališče Žale), 1 PM/100 grobov (druga pokopališča) | 1 PM/300 grobov (pokopališče Žale) 1 PM/50 grobov (druga pokopališča) |
24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas (ZS, ZPp) na EUP | 1 PM/600,00 m2, od tega najmanj 80 % PM za obiskovalce | 1 PM/600,00 m2 |
24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas (živalski vrt) na EUP | 1 PM/600,00 m2 na EUP, od tega najmanj 80 % PM za obiskovalce | 1 PM/600,00 m2 na EUP |
Vrtički (ZV) | 1 PM na EUP | 1 PM/10 vrtičkov oziroma 25 PM/območje, večje od 10.000 m2 |
12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje (prevzgojni domovi, zapori, vojašnice, stavbe za nastanitev policistov, gasilski domovi) | 1 PM/100,00 m2 BTP objekta, od tega najmanj 10 % za obiskovalce | 1 PM/100,00 m2 BTP objekta |
Končna avtobusna postajališča LPP in postajališča vlakov (razen glavne železniške postaje) | / | 10 PM |
«.
V devetem odstavku se kratica »ipd.« v vseh treh primerih nadomesti z besedama »in podobno«.
Sedemnajsti odstavek se črta.
Drugi odstavek 39. člena se črta.
Dosedanji tretji do peti odstavek postanejo drugi do četrti odstavek.
Za dosedanjim šestim odstavkom, ki postane peti odstavek, se doda nov šesti odstavek, ki se glasi:
»(6) V parkirnih conah 1 in 2 ni dopustno umeščati parkirišč z več kot 10 PM med hodnikom za pešce in objekti.«.
Dosedanji sedmi odstavek se črta.
Dosedanji osmi odstavek postane sedmi odstavek.
V drugem odstavku 40. člena se zadnji stavek nadomesti z novim, ki se glasi: »Odstopanja mora za občinske ceste potrditi organ Mestne uprave MOL, pristojen za promet.«.
Sedmi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(7) Če je organ Mestne uprave MOL, pristojen za promet, izdal soglasje po sedmem odstavku 23. člena tega odloka za odstopanje projektne rešitve trase ceste od regulacijske linije ceste, iz katerega je razvidno, da izvedba trase ceste ne bo potekala po parceli, namenjeni gradnji, po kateri teče regulacijska linija, se za to parcelo, namenjeno gradnji, regulacijska linija ne upošteva in veljajo na njej prostorski izvedbeni pogoji tiste EUP, v kateri leži parcela, namenjena gradnji.«.
Drugi odstavek 41. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Varovalni pasovi javnih cest se merijo od zunanjega roba cestnega sveta obojestransko v smeri prečne in vzdolžne osi, pri premostitvenih objektih pa od tlorisne projekcije najbolj izpostavljenih robov objekta na zemljišče.«.
Tretji odstavek se črta.
Dosedanji četrti odstavek, ki postane tretji odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Varovalni progovni pas je zemljiški pas na obeh straneh železniške proge, širok 100,00 m, merjeno od meje progovnega pasu. Varovalni progovni pas industrijskega tira je širok 50,00 m.«.
Dosedanji peti in šesti odstavek postaneta četrti in peti odstavek.
Drugi odstavek 42. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Najnižja točka mostne konstrukcije v osi struge na reki Ljubljanici in na Gruberjevem prekopu mora omogočati plovbo z rečnim plovilom tako, da znaša višina nadvodja pod mostovi vsaj 3,00 m, najmanjša horizontalna razdalja med mostnimi oporniki pa vsaj 35,00 m. Na reki Savi znaša višina nadvodja pod mostovi vsaj 7,00 m, najmanjša horizontalna razdalja med mostnimi oporniki pa vsaj 45,00 m.«.
Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Gradnja mostov in cest v območju vodotokov mora biti takšna, da ne posega v pretočni profil, varnost objektov pred visokimi vodami pa mora biti zagotovljena z minimalno varnostno višino.«.
Četrti in peti odstavek 43. člena se spremenita tako, da se glasita:
»(4) Objekti iz prvega odstavka tega člena imajo lahko le en samostojen priključek na javno cesto. Če lega v prostoru in prometna varnost to omogočata, se morajo dva ali več objektov priključiti na javno cesto s skupnim priključkom. Odstop od tega pravila je dopusten ob soglasju organa Mestne uprave MOL, pristojnega za promet.
(5) Slepo zaključene nove javne ceste morajo imeti na koncu obračališče. Odstop od tega pravila je za občinske ceste dopusten ob soglasju organa Mestne uprave MOL, pristojnega za promet.«.
46. člen se spremeni tako, da se glasi:
(obveznost priključevanja na okoljsko in energetsko gospodarsko javno infrastrukturo)
(1) Kadar ima EUP oznako obveznosti priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo, je treba objekt priključiti na okoljsko in energetsko gospodarsko javno infrastrukturo v skladu s preglednico 12 iz tretjega odstavka tega člena in na drugo gospodarsko javno infrastrukturo, če jo za posamezne vrste objektov oziroma EUP predpisuje drug predpis.
(2) Kadar EUP nima oznake obveznosti priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo, objekt pa potrebuje minimalno komunalno oskrbo iz 45. člena tega odloka, mora obveznost priključevanja tega objekta na posamezno vrsto okoljske in energetske gospodarske javne infrastrukture s soglasjem ali mnenjem določiti pristojni izvajalec gospodarske javne službe oskrbe za posamezno vrsto okoljske in energetske gospodarske javne infrastrukture v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(3) Oznake obveznosti priključevanja iz drugega odstavka tega člena imajo naslednji pomen (preglednica 12):
Preglednica 12: Obveznost priključevanja na okoljsko in energetsko gospodarsko javno infrastrukturo |
Obveznost priključevanja na posamezno okoljsko in energetsko gospodarsko javno infrastrukturo | Oznaka obveznosti priključevanja |
1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | 7 | 8 |
a) Priključitev na javni vodovodni sistem | x | x | x | x | x | x | | |
b) Ureditev internih sistemov za oskrbo s pitno vodo | | | | | | | x | x |
c) Priključitev komunalnih odpadnih vod na javni kanalizacijski sistem | x | x | x | x | | | | |
č) Ureditev internih sistemov odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v skladu s predpisom o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode | | | | | x | x | x | x |
d) Priključitev na javni sistem daljinskega ogrevanja, razen v primeru uporabe drugih energentov za ogrevanje, ki so skladni s predpisom o prioritetni uporabi energentov za ogrevanje na območju Mestne občine Ljubljana | x | | | | | | | |
e) Priključitev na javni sistem daljinskega ogrevanja, če to ni mogoče, pa na javni sistem zemeljskega plina, razen v primeru uporabe drugih energentov za ogrevanje, ki so skladni s predpisom o prioritetni uporabi energentov za ogrevanje na območju Mestne občine Ljubljana | | x | | | | | | |
f) Priključitev na javni sistem zemeljskega plina, razen v primeru uporabe drugih energentov za ogrevanje, ki so skladni s predpisom o prioritetni uporabi energentov za ogrevanje na območju Mestne občine Ljubljana | | | x | | x | | x | |
g) Ureditev internih sistemov za oskrbo s toploto z energenti za ogrevanje, ki so skladni s predpisom o prioritetni uporabi energentov za ogrevanje na območju Mestne občine Ljubljana | | | | x | | x | | x |
h) Priključitev na sistem električne energije | x | x | x | x | x | x | x | x |
(4) Na območjih predvidenih OPPN se lahko z OPPN določi obveznost gradnje lokalnega sistema daljinskega hlajenja.
(5) Za objekte, za katere je priključitev na posamezno okoljsko in energetsko gospodarsko javno infrastrukturo obvezna, se izjemoma dovoli uporaba internih sistemov, kadar zaradi fizičnih ovir med objektom in obstoječim ali načrtovanim javnim sistemom (velika višinska razlika, oddaljenost posameznih objektov od omrežja, prečkanje vodotokov ali drugih fizičnih ovir v prostoru) priključitev na javni sistem ni mogoča oziroma smotrna, če investitor v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja pridobi soglasje organa Mestne uprave MOL, pristojnega za gospodarske javne službe, in pozitivno mnenje pristojnega izvajalca gospodarske javne službe.
(6) Za objekte, za katere je priključitev na posamezno okoljsko in energetsko gospodarsko javno infrastrukturo obvezna, pa javni sistem, na katerega bi se ti objekti priključili, še ni zgrajen, se dovoli ureditev internih sistemov, če investitor v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja pridobi soglasje organa Mestne uprave MOL, pristojnega za gospodarske javne službe, in pozitivno mnenje pristojnega izvajalca gospodarske javne službe.
(7) V šestih mesecih po končani gradnji javnega vodovodnega sistema se morajo nanj priključiti vsi objekti, ki na javni vodovodni sistem še niso priključeni in je zanje priključitev mogoča. Lastnike nepremičnin k priključevanju pozove pristojni upravljavec javnega vodovodnega sistema v skladu s predpisi MOL s področja oskrbe s pitno vodo.
(8) V šestih mesecih po končani gradnji javnega kanalizacijskega sistema se morajo nanj priključiti vsi objekti, ki na javni kanalizacijski sistem še niso priključeni in je zanje priključitev mogoča. Lastnike nepremičnin k priključevanju pozove pristojni upravljavec javnega kanalizacijskega sistema v skladu s predpisi MOL s področja odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode.
(9) V šestih mesecih po končani gradnji javnega sistema zemeljskega plina se morajo nanj priključiti vsi objekti, ki se začasno oskrbujejo z utekočinjenim naftnim plinom in je zanje priključitev mogoča. Lastnike nepremičnin k priključevanju pozove pristojni upravljavec distribucijskega plinovodnega omrežja v skladu s predpisi MOL s področja oskrbe s plinom.
(10) Vsi objekti, razen objektov gospodarske javne infrastrukture ter tistih nezahtevnih, enostavnih in drugih objektov, v katerih se ne izvaja dejavnost, pri kateri nastajajo komunalni odpadki, morajo imeti urejen sistem zbiranja komunalnih odpadkov.
(11) Ne glede na ostale določbe tega člena je dopustno zagotoviti oskrbo objektov z energenti za ogrevanje in električno energijo tudi na način, ki ga prostorski akt ali drug predpis ne določa, če ta način oskrbe sledi napredku tehnike in nima negativnih vplivov na okolje ter z njim soglašata organ Mestne uprave MOL, pristojen za gospodarske javne službe, in izvajalec gospodarske javne službe, katerega delovno področje ta način oskrbe zadeva.
(12) V zvezi z obveznostjo priključevanja objektov na javni sistem daljinskega ogrevanja in javni sistem zemeljskega plina je treba upoštevati tudi določila Lokalnega energetskega koncepta MOL in predpisov v zvezi z načini ogrevanja na območju MOL.«.
V prvem odstavku 47. člena se preglednica 13 spremeni tako, da se glasi:
»
Preglednica 13: Širina varovalnih pasov objektov in omrežij okoljske, energetske in elektronske komunikacijske gospodarske javne infrastrukture |
a) Vodovodno in kanalizacijsko omrežje, omrežje daljinskega ogrevanja in hlajenja, elektronski komunikacijski vodi, vodi javne razsvetljave in drugi vodi, ki služijo določeni vrsti gospodarske javne službe oziroma v javno korist, razen tistih iz točk b) in c) te preglednice. Določila ne veljajo za priključke na te vode. | 3,00 m |
b) Sistem električne energije: | |
– nadzemni daljnovod in razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti 400 kV in 220 kV | 40,00 m |
– nadzemni daljnovod in razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti 110 kV in 35 kV | 15,00 m |
– podzemni kabelski sistem nazivne napetosti 110 kV in 35 kV | 3,00 m |
– nadzemni daljnovod nazivne napetosti od 1 kV do vključno 20 kV | 10,00 m |
– podzemni kabelski sistem nazivne napetosti do vključno 20 kV | 1,00 m |
– nadzemni daljnovod nazivne napetosti do vključno 1 kV | 1,50 m |
– razdelilne postaje srednje napetosti in transformatorske postaje srednje napetosti (nazivne napetosti od 1 kV do vključno 20 kV) | 2,00 m |
c) Sistem zemeljskega plina: | |
– prenosni sistem zemeljskega plina | 65,00 m |
– distribucijski sistem zemeljskega plina | 5,00 m |
«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Varovalni pas je zemljiški pas ob javnih infrastrukturnih vodih in objektih, ki poteka na vsako stran od osi voda oziroma navzven od zunanje varovalne ograje objekta ali od zunanjega zidu objekta, če ta nima varovalne ograje.«.
Četrti odstavek se črta.
Dosedanji peti odstavek postane četrti odstavek.
Dosedanji šesti odstavek, ki postane peti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Pri objektih, ki segajo nad izhodiščno koto varovalnega koridorja elektronskih komunikacijskih zračnih zvez, je treba glede na višino in oddaljenost objekta od virov elektronskih komunikacijskih zračnih zvez preveriti vpliv novogradnje na delovanje elektronskih komunikacijskih zračnih zvez ter pridobiti soglasje organa, pristojnega za elektronske komunikacije, in upravljavca vira elektronske komunikacijske zračne zveze.«.
Dosedanja sedmi in osmi odstavek postaneta šesti in sedmi odstavek.
V dosedanjem devetem odstavku, ki postane osmi odstavek, se besedilo »prvega in sedmega« nadomesti z besedilom »prvega in šestega«.
V drugem odstavku 49. člena se v tretji alineji pred vejico doda besedilo »do vključno 20 kV«.
V drugem odstavku 53. člena se v prvem stavku za besedo »sistema« doda vejica in črta besedilo »in objekt ne bo uporabljal obnovljivih virov energije,«.
Tretji odstavek 54. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Izvedba nadzemnih elektroenergetskih vodov ni dopustna, razen v primeru prilagoditev nadzemnega omrežja v podzemno in v primeru gradnje elektroenergetskih vodov napetostnega nivoja do vključno 0,4 kV, če je tovrstno omrežje v območju EUP zgrajeno z nadzemnimi vodi. Zunaj območja, ki ga omejuje avtocestni obroč, je dopustna gradnja tudi nadzemnih elektroenergetskih vodov, kadar se elektroenergetski vodi gradijo zunaj naselja ali če je tovrstno omrežje v EUP zgrajeno z nadzemnimi vodi.«.
V petem odstavku se pika na koncu nadomesti z vejico in doda besedilo »če to dovoljujejo tehnični pogoji«.
Za petim odstavkom se doda nov šesti odstavek, ki se glasi:
»(6) Pri gradnji sistema električne energije je treba upoštevati predpise s področja elektromagnetnega sevanja v naravnem in življenjskem okolju.«.
55. člen se spremeni tako, da se glasi:
(gradnja elektronskih komunikacijskih sistemov)
(1) Vsi objekti elektronskih komunikacijskih sistemov in pripadajoče infrastrukture morajo biti grajeni na način, ki omogoča skupno uporabo teh objektov. To določilo ne velja za objekte elektronskih komunikacijskih sistemov s pripadajočo infrastrukturo za potrebe obrambe, zaščite in reševanja ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki so določeni kot območja in objekti izključne rabe za potrebe obrambe.
(2) Gradnja elektronskih komunikacijskih sistemov s samostoječimi antenskimi stolpi ni dopustna v EUP z namenskimi rabami SSce, SScv, SSse, SSsv, SB, SK, CU, CDd, CDi, CDo, CDz, CDk, CDj, CDc, IK, BT, BC, ZS, ZPp, ZPps, ZDd, ZDo, ZK, ZV, POg (razen P&R), POd, A, VC, VI in K1.
(3) Oddajnih sistemov za brezžično komunikacijo na antenskih nosilcih ali nosilnih elementih drugih objektov ni dopustno graditi v EUP z namenskimi rabami ZPp, ZPps, ZDo, ZK in ZV ter na objektih bolnišnic, objektih vzgojnovarstvene in izobraževalne dejavnosti, objektih za osnovno zdravstveno varstvo ter na otroških igriščih, razen če s tem izrecno soglaša lastnik oziroma uporabnik objekta.
(4) Za zmanjšanje vidnih vplivov na okolico je treba objekte elektronskih komunikacij načrtovati tako, da je v čim večji meri preprečena vidna izpostavljenost antenskih objektov in naprav in da je vpliv na vidne kvalitete prostora čim manjši. Če se v EUP nahajajo stavbe ali skupine visokih dreves, je treba antenski stolp postaviti v njihovo neposredno bližino.
(5) Oblikovanje objektov (barve, oblika stebrov in anten) mora biti čim bolj prilagojeno prevladujoči urbani in krajinski tipologiji ter naravnim danostim prostora, okolico objekta pa je treba ozeleniti. Oddajne sisteme na stavbah (razen v EUP z namenskimi rabami IP, IG, BD, PC, PŽ, POg (samo P&R), T, E, O, F, K2, Go in LN) je treba ustrezno zakriti, da vizualno ne izstopajo iz fasade, na ravnih strehah objektov pa jih odmakniti od roba strehe tako, da so čim manj vidno izpostavljeni.
(6) Oddajnih sistemov za brezžično komunikacijo ni dopustno postavljati na zavarovana območja, naravne vrednote, varovana območja narave, v varovalne gozdove in v gozdove s posebnim namenom ter v območja in objekte, varovane na podlagi predpisov s področja varstva kulturne dediščine. Izjemoma je takšna umestitev dopustna, kadar ni mogoče zagotoviti primernejše lokacije, pri čemer poseg ne sme spreminjati lastnosti, zaradi katerih je območje pridobilo ta status. Poseg je v tem primeru dopusten le na podlagi soglasja organov, pristojnih za ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine oziroma za gozdove.
(7) Kadar je v EUP, razen v EUP z namenskimi rabami ZPp ZPps, ZDo, ZK, ZV, VC in VI, na območju, ki se ureja, ali objektu, ki je predviden za rušenje, zakonito nameščen oddajni sistem za brezžično komunikacijo, je za čas gradnje dopustna postavitev začasnega oddajnega sistema za brezžično komunikacijo tudi z antenskim stolpom. Po dokončanju gradnje se začasni oddajni sistem za brezžično komunikacijo odstrani. Novi oddajni sistem za brezžično komunikacijo lahko nadomesti odstranjenega oziroma začasnega v skladu z določili tega odloka.
(8) Pri gradnji elektronskih komunikacijskih sistemov je treba upoštevati predpise s področja elektromagnetnega sevanja v naravnem in življenjskem okolju.«.
V četrtem odstavku 59. člena se:
– druga alineja spremeni tako, da se glasi:
»– gradnja novega objekta na mestu poprej odstranjenega objekta, pri čemer je novi objekt lahko podkleten in po velikosti nadzemnih etaž lahko presega odstranjeni objekt do 20 % BTP; če je odstranjeni objekt pritličen, tlorisni gabarit novega objekta lahko presega tlorisni gabarit odstranjenega objekta do 20 %, etažnost novega objekta je lahko P+Po,«,
– v osmi alineji besedilo »vodnjak in ograja« nadomesti z besedilom »vodnjak, ograja in podporni zid«.
Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(5) Istovrstne gradnje iz četrtega odstavka tega člena so dopustne samo kot enkratni poseg na posamičnih obstoječih objektih razpršene gradnje. Objekta, ki je bil zgrajen na mestu poprej odstranjenega objekta in je presegal BTP odstranjenega objekta za 20 %, ni dopustno dozidati in nadzidati oziroma povečati BTP z rekonstrukcijo. Če je objekt, ki je bil zgrajen na mestu poprej odstranjenega objekta, presegal BTP odstranjenega objekta za manj kot 20 %, je dopustna nadzidava, dozidava ali rekonstrukcija s povečanjem BTP do skupne vrednosti 20 % povečanja BTP glede na odstranjeni objekt.«.
V šestem odstavku se napovedni stavek spremeni tako, da se glasi:
»Sprememba namembnosti zakonito zgrajenega manj zahtevnega ali zahtevnega objekta je dopustna, če se njegova namembnost spremeni v:«.
60. člen se spremeni tako, da se glasi:
(1) Objekti za oglaševanje v tem odloku se glede na vrsto, velikost, obliko in pogoje za namestitev v prostor delijo na:
– male samostoječe ali stenske table,
– velike samostoječe table,
– velike enonožne samostoječe svetlobne vitrine,
– velike enonožne vrtljive lamelne samostoječe table,
– male samostoječe ali stenske svetlobne vitrine,
– male svetlobne vitrine na avtobusnih postajališčih,
– plakatne stebre: okrogle ali tristrane,
– obešanke na drogovih javne razsvetljave,
– transparente,
– platna z oglasnimi sporočili na gradbenih odrih,
– prenosne ulične panoje tipa A,
– pozdravne table MOL,
– objekte za oglaševanje za lastne potrebe: napisi, izveski, svetlobni napisi in označevalni stebri, stolpi, zastave, totemi, piloni in podobno.
(2) Če ta odlok ne določa drugače, je v vseh EUP dopustno postaviti:
– male svetlobne vitrine na avtobusnih in železniških postajališčih,
– platna z oglasnimi sporočili na gradbenih odrih,
– objekte za oglaševanje za lastne potrebe na stavbah in na k stavbam pripadajočih parcelah, namenjenih gradnji, v katerih se opravlja oglaševana dejavnost.
(3) Če ta odlok ne določa drugače, je male samostoječe ali stenske svetlobne vitrine, male samostoječe ali stenske table, okrogle in tristrane plakatne stebre in prenosne ulične panoje tipa A dopustno postaviti:
– na javnih površinah in na zunanjih površinah objektov v javni rabi v EUP z namensko rabo A, O, E, ZDd, SSce, SScv, SSse, SSsv, SB, SK, POd, POg, ZS, CDi, CDo, CDz, CDk, CDj, CDd, CU, CDc, BT, BD, IG, IP, BC, PC ali PŽ,
– na parkirnih površinah v EUP z namensko rabo SScv, SSsv, BT, BC, O ali E.
(4) Obešanke na drogovih javne razsvetljave je dopustno nameščati ob javnih cestah oziroma na njih in na javnih parkiriščih v vseh EUP, razen v EUP z namensko rabo K1, K2, Go, ZV, ZPp, ZPps, ZK, ZDo, IK, VC, VI, N, LN, F, f, T ali A ali na meji teh EUP.
(5) Transparente je dopustno postaviti na lokacije, ki so prikazane na karti 3.2 »Prikaz območij enot urejanja prostora in prostorskih izvedbenih pogojev – regulacijski elementi, javne površine in oglaševanje«.
(6) Pri postavitvi objektov za oglaševanje na javnih cestah in ob njih je treba upoštevati:
a) odmike od roba vozišča in drugih prometnih površin, ki jih določi organ Mestne uprave MOL, pristojen za gospodarske javne službe, v skladu s predpisi o javnih cestah in varnosti prometa na njih,
b) objektov za oglaševanje ni dopustno postaviti ob kanalizirana križišča cest, na hodnike za pešce, ožje od 2,00 m, in na zelenice ob vozišču, pločniku ali kolesarski stezi.
(7) Male samostoječe ali stenske table, velike samostoječe table, velike enonožne samostoječe svetlobne vitrine ter velike enonožne vrtljive lamelne samostoječe table je dopustno postaviti na točkovne lokacije, ki so prikazane na karti 3.2 »Prikaz območij enot urejanja prostora in prostorskih izvedbenih pogojev – regulacijski elementi, javne površine in oglaševanje«, pri čemer točkovna lokacija označuje prostor umestitve enega objekta za oglaševanje; pri umeščanju objekta za oglaševanje na točkovnih lokacijah je dopustna toleranca ±10,00 m od oznake na karti 3.2 »Prikaz območij enot urejanja prostora in prostorskih izvedbenih pogojev – regulacijski elementi, javne površine in oglaševanje«; novo lokacijo objekta za oglaševanje, določeno na podlagi tolerance, potrdi organ Mestne uprave MOL, pristojen za urejanje prostora.
(8) Ob javnih cestah je dopustno postaviti turistično in drugo obvestilno signalizacijo za obveščanje o smeri ciljev po sistemu MOLIS v skladu s predpisi o prometni signalizaciji in o občinskih cestah.
(9) Ob glavnih mestnih cestah je dopustno postaviti po eno veliko pozdravno tablo MOL. Lokacija velike pozdravne table MOL je dopustna na vseh površinah namenske rabe razen ZV, ZPp, ZPps, ZK, ZDo, VC, VI. Drugi objekti za oglaševanje morajo biti odmaknjeni od pozdravne table MOL najmanj 100,00 m.
(10) V EUP in v delih EUP z namensko rabo IG, IP, BD, CDd, CU ali POg (površine P&R, parkirne površine za tovornjake) ali PŽ (območje postaje Ljubljana), ki so prikazani na karti 3.2 »Prikaz območij enot urejanja prostora in prostorskih izvedbenih pogojev – regulacijski elementi, javne površine in oglaševanje« kot območja vseh vrst objektov za oglaševanje, je dopustno postaviti vse vrste objektov za oglaševanje na območju ali na delu območja EUP, ki je že pozidano.
(11) V skladu s pogoji tega odloka je dopustno:
– ob gradnji ali ob rekonstrukciji cest prilagoditi lokacije objektov za oglaševanje spremenjenim razmeram na terenu,
– na območjih predvidenih OPPN, ki se nahajajo ob glavnih mestnih cestah, določiti nove lokacije objektov za oglaševanje kot del zunanje ureditve prostora,
– določiti nove lokacije objektov za oglaševanje, če obstaja za to javni interes in so objekti za oglaševanje povezani s postavitvami urbane opreme (javne kolesarnice – projekt »mestno kolo«, javna stranišča in podobno); postavitev je dopustna na podlagi soglasja organov Mestne uprave MOL, pristojnih za urejanje prostora in za gospodarske javne službe.
(12) Za postavitev objektov za oglaševanje na javnih površinah je treba pridobiti dovoljenje organa Mestne uprave MOL, pristojnega za gospodarske javne službe.
(13) V historičnem območju mestnega središča ter na zemljiščih in objektih, varovanih s predpisi s področja varstva kulturne dediščine ali ohranjanja narave, je treba za postavitev objektov za oglaševanje pridobiti soglasje organa, pristojnega za varstvo kulturne dediščine oziroma ohranjanje narave.
(14) Vrste, velikost in pogoji za podrobno nameščanje objektov za oglaševanje so določene v Prilogi 3 tega odloka.
(15) Izvajanje oglaševanja na javnih površinah v MOL določa odlok o oglaševanju.«.
Naslov 17. poglavja se dopolni tako, da se glasi:
»17. OHRANJANJE NARAVE, VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE, OKOLJA IN NARAVNIH DOBRIN, VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI TER OBRAMBA«.
V četrtem odstavku 61. člena se v tretjem stavku točke b) kratica »npr.« nadomesti z besedama »na primer«.
V prvem odstavku 62. člena se v drugi alineji črta besedilo »zakonito zgrajenih objektov«.
Za 69. členom se doda nov 69.a člen, ki se glasi:
(varstvo kmetijskih zemljišč)
(1) Kmetijska zemljišča je treba varovati pred poseganjem in degradacijo v skladu s predpisi s področja kmetijstva. Izogibati se je treba poseganju na sklenjene površine kmetijskih zemljišč z visokim proizvodnim potencialom in preprečevati zaraščanje kmetijskih zemljišč.
(2) Za zagotavljanje prehranske varnosti prebivalstva je treba v največji možni meri ohranjati najboljša kmetijska zemljišča. Obdelana morajo biti v skladu z načeli dobrega gospodarja.
(3) Zagotoviti je treba nemoten dostop do kmetijskih zemljišč.
(4) Ne glede na s tem odlokom določeno namensko rabo se kmetijska zemljišča do pričetka gradnje oziroma do izdaje ustreznega dovoljenja za gradnjo uporablja v skladu s predpisi s področja kmetijstva.«.
76. člen se spremeni tako, da se glasi:
(vodno in priobalno zemljišče)
(1) Zunanja meja priobalnih zemljišč sega:
– na vodah 1. reda (Sava in Ljubljanica) 15,00 m od meje vodnega zemljišča, zunaj območij naselja na odsekih Ljubljanica od meje MOL z občino Brezovica do južne avtoceste (A1) in Sava od vzhodne avtoceste (A1) do meje MOL z občino Dol pri Ljubljani pa najmanj 40,00 m od meje vodnega zemljišča,
– na ostalih vodotokih in stoječih vodah 5,00 m od meje vodnega zemljišča.
(2) Kadar vodno zemljišče v naravi odstopa od vodnega zemljišča v zemljiškem katastru ali to zemljišče na podlagi predpisov o vodah še ni določeno, se meja vodnega zemljišča tekočih voda določi na osnovi predpisa, ki določa način določanja meje vodnega zemljišča voda.
(3) Pogoje za posege v vodno in priobalno zemljišče določajo predpisi s področja upravljanja voda in varnosti plovbe.
(4) Zacevljanje ali prekrivanje vodotokov ni dopustno, razen na krajših razdaljah, kadar se omogoča dostop ali prehod preko vodotoka z objektom javne prometne infrastrukture (most, prepust na javnih cestah in poteh) in drugi posegi, ki jih dopušča zakon, pod pogoji in s soglasjem organov, pristojnih za upravljanje voda in za varnost plovbe.
(5) Na priobalnem zemljišču morata biti omogočena dostop in vzdrževanje vodotoka, vključno z zagotovitvijo pogojev za gasilske in druge intervencije, za reševanje iz vode ter za postavitev lovilnih pregrad za prestrezanje in odstranjevanje nevarnih snovi.
(6) Za vse posege v vodno in priobalno zemljišče je treba pridobiti pogoje organov pristojnih za upravljanje voda, za varnost plovbe in za ohranjanje narave.«.
Podnaslov 17.3. se dopolni tako, da se glasi:
»17.3. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obramba«.
79. člen se spremeni tako, da se glasi:
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Območja za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami so območja izključne rabe prostora, območja možne izključne rabe prostora ter območja omejene in nadzorovane rabe prostora.
(2) Območja izključne rabe prostora so obstoječa in predvidena območja, namenjena za izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči, za izvajanje zaščitnih ukrepov ter za zagotavljanje osnovnih življenjskih pogojev, za razmestitev in delo sil za zaščito, reševanje in pomoč. Isto območje se lahko uporablja za več namenov varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. lzjemoma se s soglasjem organa Mestne uprave MOL, pristojnega za zaščito, reševanje in pomoč, ta območja lahko uporabljajo tudi za druge dejavnosti, kadar je to združljivo z namenom izključne rabe.
(3) Območja možne izključne rabe prostora so območja, ki primarno niso namenjena za izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči, za izvajanje zaščitnih ukrepov ter za zagotavljanje osnovnih življenjskih pogojev, vendar se za te namene uporabljajo začasno ob nesreči ali ob nevarnosti nastanka nesreče ter za potrebe usposabljanja in vaj. Možna izključna raba prostora za potrebe zaščite, reševanja in pomoči ter izvajanje zaščitnih ukrepov se prilagaja namenski rabi EUP in je ne omejuje.
(4) Območja omejene in nadzorovane rabe prostora so območja, na katerih so potrebne omejitve iz tehničnih ali varnostnih razlogov v povezavi z naravnimi in drugimi nesrečami ter nalogami zaščite reševanja in pomoči, zaščitnimi ukrepi ter zagotavljanjem osnovnih življenjskih pogojev.
(5) Sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja za objekte, ki so namenjeni oskrbi prebivalstva, javnemu prometu ter skladiščenju, proizvodnji ali uporabi nevarnih snovi, nafte in drugih derivatov ter energetskih plinov, mora biti študija varnosti pred naravnimi in drugimi nesrečami, izdelana na podlagi zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(6) Območja iz prvega odstavka tega člena so prikazana na karti 7 »Območja za potrebe obrambe ter območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami«.«.
81. člen se spremeni tako, da se glasi:
»81. člen
(varstvo pred vplivi industrijskih nesreč)
(1) Na območju MOL je gradnja ali sprememba namembnosti objektov za dejavnosti, ki so vir večjega ali manjšega tveganja za nastanek industrijskih nesreč, dopustna v skladu s predpisi o preprečevanju večjih nesreč in zmanjševanju njihovih posledic.
(2) V vplivnem območju virov večjega ali manjšega tveganja za nastanek industrijskih nesreč, je dopustna gradnja ali sprememba namembnosti objekta v skladu s predpisi o preprečevanju večjih nesreč in zmanjševanju njihovih posledic.
(3) Lokacije virov večjega ali manjšega tveganja za nastanek industrijskih nesreč in njihova vplivna območja so prikazani na spletni strani MOL kot del Prikaza stanja prostora in se sproti posodabljajo.«.
82. člen se spremeni tako, da se glasi:
(varnost zračnega prometa)
(1) Za gradnjo heliportov in objektov, ki se nahajajo v območju priletno-vzletnega koridorja, je treba pridobiti pogoje in soglasje organa, pristojnega za zračni promet.
(2) Lokacije heliportov so prikazane na karti 4.9 »Mestni javni, vodni in zračni promet«. Lokacije priletno-vzletnih koridorjev so prikazane na spletni strani MOL kot del Prikaza stanja prostora in se sproti posodabljajo.
(3) Možna mesta za izven letališki pristanek in vzlet helikopterja se uporabljajo za izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči, za izvajanje zaščitnih ukrepov ter za zagotavljanje osnovnih življenjskih pogojev ob naravnih in drugih nesrečah. V oddaljenosti do 90,00 m od lokacije možnega mesta za izven letališki pristanek in vzlet helikopterja višina objektov ne sme presegati višine lokacije.
(4) Možna mesta za izven letališki pristanek in vzlet helikopterja z varovalnimi območji so prikazana na karti 7 »Območja za potrebe obrambe ter območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami«.«.
V tretjem odstavku 83. člena se za besedilom »v skladu s predpisi,« doda besedilo »standardi in smernicami,«.
V petem odstavku se za besedilom »v prostoru morajo« doda besedilo »v skladu s predpisi, standardi in smernicami«.
Za petim odstavkom se doda nov šesti odstavek, ki se glasi:
»(6) Pri zagotavljanju pogojev za splovitev gasilskih plovil in za postavitev gasilskih črpalk za zajem požarne vode izda tehnične pogoje in soglasje Gasilska brigada Ljubljana.«.
V prvem odstavku 85. člena se pika na koncu nadomesti z vejico in doda besedilo »ter tako, da se onemogoči vpliv plazu z obstoječih plazišč v okolici.«.
V 86. členu se za petim odstavkom doda nov šesti odstavek, ki se glasi:
»(6) Območja potresne nevarnosti iz četrtega odstavka tega člena so zgolj opozorilna. Investitor mora izvesti vse postopke za potresno varno gradnjo v skladu s predpisi.«.
Četrti odstavek 87. člena se črta. Dosedanji peti odstavek postane četrti odstavek.
Dosedanji šesti odstavek, ki postane peti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(5) Sprememba zaščitnih funkcij zaklonišč je dopustna s soglasjem državnega organa, pristojnega za zaščito in reševanje. Sprememba namembnosti obstoječih zaklonišč in odstranitev obstoječih zaklonišč ni dopustna, razen v primerih, ko je mogoče na ustrezni lokaciji zagotoviti isto število zakloniščnih mest.«.
88. člen se spremeni tako, da se glasi:
(območja za potrebe obrambe)
(1) Območje izključne rabe prostora je območje, namenjeno izključno za obrambne potrebe, na katerem potekajo aktivnosti predvsem za razmestitev, usposabljanje in delovanje vojske. Na območjih izključne rabe prostora so dopustne prostorske ureditve ter gradnja objektov za potrebe obrambe (gradnja novih objektov, rekonstrukcije objektov, vzdrževanje in odstranitev objektov) in druge ureditve za potrebe obrambe ne glede na vrsto objektov glede na zahtevnost.
(2) Območja možne izključne rabe prostora so primarno namenjena drugim potrebam in se za potrebe obrambe lahko uporabijo v primeru izrednega ali vojnega stanja ter v miru za usposabljanje oziroma so za potrebe obrambe v souporabi. Posegi na območju možne izključne rabe prostora ne smejo onemogočati uporabe območja v navedenih primerih oziroma so posegi lahko takšni, da se uporaba območja za potrebe obrambe takoj vzpostavi. Za posege v prostor na območju možne izključne rabe prostora je treba predhodno pridobiti soglasje ministrstva, pristojnega za obrambo.
(3) Območja omejene in nadzorovane rabe prostora so varnostna in vplivna območja objektov za potrebe obrambe, za katera so potrebne omejitve iz varnostnih in tehničnih razlogov in vplivov na delovanje območij za potrebe obrambe.
(4) Za vsako novogradnjo in nadzidavo, katere višina nad terenom presega 18,00 m, je treba v ožjem okolišu območij za potrebe obrambe z antenskimi stebri ali antenskimi stolpi pridobiti pogoje in soglasje organa, pristojnega za obrambo. Za ožji okoliš šteje oddaljenost do 1000,00 m od navedenih območij.
(5) Za vsako novogradnjo in nadzidavo, katere višina nad terenom presega 25,00 m, je treba v širšem okolišu območij za potrebe obrambe z antenskimi stebri ali antenskimi stolpi pridobiti pogoje in soglasje organa, pristojnega za obrambo. Za širši okoliš šteje oddaljenost do 2000,00 m od navedenih območij.
(6) Določba prejšnjega odstavka ne velja v širšem okolišu EUP za potrebe obrambe z antenskimi stebri ali antenskimi stolpi z namensko rabo f, ki se nahajajo na vzpetinah.
(7) Gradnja objektov in infrastrukturnih komunikacij v pasu 4,00 m ob območjih izključne rabe prostora ter s stalnimi ali začasnimi prostorskimi ureditvami (objekti, dostopi, gradbišča, deponije ...) ne sme vplivati na delovanje in uporabo območij za potrebe obrambe.
(8) Ob ograjenih območjih izključne rabe prostora 4,00 m ob ograji niso dopustne gradnje stavb ter ozelenitve s podrastjo in drevjem.
(9) Območja iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena so prikazana na karti 7 »Območja za potrebe obrambe ter območja za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami«.«.
V drugem odstavku 89. člena se na koncu doda nov drugi stavek, ki se glasi: »Za objekte iz 59. člena tega odloka je določena III. stopnja varstva pred hrupom.«.
V petem odstavku se za besedilom »Če za stavbe z varovanimi prostori« dodata vejica in besedilo »kot jih opredeljuje uredba, ki določa mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju,«.
V sedmem odstavku se črta drugi stavek.
Drugi odstavek 91. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Če so pogoji naravnega osončenja v obstoječih stavbah v prostorih iz prejšnjega odstavka manjši od pogojev, določenih v prejšnjem odstavku, se zaradi gradnje novih objektov ne smejo poslabšati«.
V dosedanjem drugem odstavku, ki postane tretji odstavek, se v napovednem stavku beseda »prejšnjega« nadomesti z besedo »prvega«.
Za 91. členom se doda novo podpoglavje, ki se glasi:
»17.5. Varstvo vojnih in prikritih vojnih grobišč«.
Za novim podpoglavjem »17.5. Varstvo vojnih in prikritih vojnih grobišč« se doda nov 91.a člen, ki se glasi:
(vojna in prikrita vojna grobišča)
(1) Vojna in prikrita vojna grobišča so prikazana na spletni strani MOL kot del Prikaza stanja prostora in se sproti posodabljajo.
(2) Za območja vojnih in prikritih vojnih grobišč velja režim, kot ga opredeljuje akt o vojnih grobiščih.«.
V prvem odstavku 95. člena se:
– v tretji alineji besedilo »vodnjak in ograja« nadomesti z besedilom »vodnjak, ograja in podporni zid«,
– četrta alineja spremeni tako, da se glasi:
»– na obstoječih objektih je dopustna gradnja elektronskih komunikacijskih sistemov kot enostavnih objektov iz 28. člena tega odloka,«,
– trinajsta alineja spremeni tako, da se glasi:
»– parkirne površine, razen v parkirnih conah 1 in 2, pri čemer ozelenitev z zasaditvijo dreves ni obvezna,«,
– v šestnajsti alineji besedilo »ipd.« nadomesti z besedilom »in podobno«,
– za osemnajsto alinejo dodata nova devetnajsta in dvajseta alineja, ki se glasita:
»– na obstoječih objektih tipov NA, NB in ND so po določbah za območja namenske rabe SSse dopustne dozidave in nadzidave. Kadar zapolnjuje vrzel med že zgrajenimi tovrstnimi objekti, je dopustna tudi gradnja novega objekta tipov NA in ND pod pogoji, določenimi za območja namenske rabe SSse,
– postavitev objektov za oglaševanje v skladu s 60. členom tega odloka na lokacijah, ki so prikazane na karti 3.2 »Prikaz območij enot urejanja prostora in prostorskih izvedbenih pogojev – regulacijski elementi, javne površine in oglaševanje.«.
V drugem odstavku 98. člena se za besedilom »NA, NB, ND« doda besedilo »po določilih za območja namenske rabe SSse«.
Prvi odstavek 100. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) EUP, za katere ta odlok podaljšuje veljavnost zazidalnih, ureditvenih, lokacijskih in občinskih podrobnih prostorskih načrtov, ki so navedeni v 109. in 110. členu tega odloka, so dopustne gradnje in posegi, ki jih določa veljavni prostorski izvedbeni akt. Če ni v veljavnem prostorskem aktu opredeljeno drugače, pa so dopustni še: vzdrževanje objektov, rekonstrukcija in tehnološke izboljšave (na primer prezračevalni sistemi), gradnja enostavnih objektov v skladu z namensko rabo EUP, odstranitev objektov, na obstoječih objektih gradnja elektronskih komunikacijskih sistemov kot enostavnih objektov iz 28. člena tega odloka, postavitve objektov za oglaševanje v skladu s 60. členom tega odloka ter gradnje in ureditve, določene v 12. členu tega odloka. Upoštevati je treba tudi omejitve za razvoj v prostoru, ki so prikazane na spletni strani MOL kot del Prikaza stanja prostora in se sproti posodabljajo.«.
Dosedanje Priloga 1, Priloga 2 in Priloga 4 se nadomestijo z novimi Prilogo 1, Prilogo 2 in Prilogo 4 z enakimi nazivi in so sestavni del tega odloka.
Priloga 3 se spremeni in dopolni tako, kot je določeno v Prilogi 3: Spremembe in dopolnitve Priloge 3 Odloka o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana – izvedbeni del, ki je sestavni del tega odloka.
Karte grafičnega dela OPN MOL ID št. 1, 2, 3.1, 3.2, 4, 4.1, 4.2, 4.3, 4.4, 4.5, 4.6, 4.7, 4.8, 4.9, 4.10, 5, 6, 7 in 8 iz 5. člena Odloka o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana – izvedbeni del se nadomestijo z novimi kartami, ki so sestavni del tega odloka.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Postopki za izdajo gradbenega dovoljenja, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega odloka, se končajo po določbah prostorskih aktov MOL, veljavnih v času vložitve popolne vloge za izdajo gradbenega dovoljenja.
V 104. členu se črta prvi odstavek.
Dosedanja drugi in tretji odstavek postaneta prvi in drugi odstavek.
Z dnem uveljavitve tega odloka v celoti prenehajo veljati naslednji prostorski izvedbeni akti MOL:
1. Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka BI1 (Uradni list SRS, št. 2/82 in Uradni list RS, št. 78/10)
2. Odlok o lokacijskem načrtu za povezovalno cesto v Kamno gorico, za del ceste A. Bitenca od križišča s povezovalno cesto do meje med območjema ŠS3/7 in ŠR3/4, za del nove Podutiške ceste od priključka Dolniške ceste do križišča s povezovalno cesto ter za zadrževalno jezero v območju ŠR3/2 Podutik in regulacijo Glinščice od Dolniške ceste do prečkanja Podutiške ceste (Uradni list SRS, št. 3/90 in Uradni list RS, št. 78/10)
3. Odlok o zazidalnem načrtu za območje urejanja BP1/3 Mladinska knjiga, del (Uradni list RS, št. 70/95 in 78/10)
4. Odlok o lokacijskem načrtu za območje urejanja VT3/1 (povezovalna cesta med Tržaško cesto in območjem urejanja VP3/2) (Uradni list RS, št. 36/00 in 78/10)
5. Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za del območja urejanja CO5/9 Elektro Ljubljana (Uradni list RS, št. 64/05 in 78/10)
Z dnem uveljavitve tega odloka ostane v veljavi Odlok o zazidalnem načrtu za območje Potniškega centra Ljubljana (Uradni list RS, št. 107/06, 83/08, 43/09, 78/10 in 109/11) za območje in za dele območij, ki so določeni na karti 5 »Načini urejanja«, za ostale dele pa preneha veljati.
Z dnem uveljavitve tega odloka ostanejo v veljavi naslednji prostorski izvedbeni akti MOL (ki so delno že prenehali veljati) za območja in za dele območij, ki so določeni na karti 5 »Načini urejanja«, za ostale dele pa prenehajo veljati:
1. Odlok o ureditvenem načrtu za območje urejanja ŠP 4/1-1 – Avtotehna (Uradni list RS, št. 6/94 in 78/10),
2. Odlok o zazidalnem načrtu za severni del območja urejanja VP3/2 Brdo (Tehnološki park) (Uradni list RS, št. 18/02, 64/05, 100/07 in 78/10),
3. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje Športno rekreacijskega parka Stožice (Uradni list RS, št. 57/08 in 78/10) in
4. Odlok o zazidalnem načrtu za območje urejanja MS3/3-2 Sneberje in del območja urejanja MK3/1 (Uradni list RS, št. 77/02 in 78/10).
Z dnem uveljavitve tega odloka ostajajo v veljavi do izdelave novih predvidenih OPPN prostorski izvedbeni akti za območja in za dele območij, ki so določeni na karti 5 »Načini urejanja« in navedeni v Prilogi 2 tega odloka, za ostale dele območij pa prenehajo veljati.
Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati petnajsti dan po objavi.
Tekstualni in grafični del odloka se objavita na spletni strani MOL.
Št. 3504-40/2016-268
Ljubljana, dne 28. maja 2018
Zoran Janković l.r.
