Na podlagi 273. člena Zakona o urejanju prostora – ZUreP-2 (Uradni list RS, št. 61/17), v povezavi z 61. členom Zakona o prostorskem načrtovanju – ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 – popr.), 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2) ter na podlagi 15. člena Statuta Občine Ig (Uradni list RS, št. 39/16) je Občinski svet Občine Ig na 29. redni seji dne 20. 6. 2018 sprejel
o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območij MA-4/SS – Matena in MA-1/SV – Matena
S tem odlokom se ob upoštevanju Odloka o prostorskem redu Občine Ig (Uradni list RS, št. 35/12, 77/12, 101/13 – popr., 8/15; v nadaljnjem besedilu: PRO) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za del območij MA-4/SS – Matena in MA-1/SV – Matena (v nadaljnjem besedilu: OPPN).
(1) OPPN vsebuje tekstualni in grafični del. Izdelana sta v digitalni in analogni obliki.
(2) Tekstualni del OPPN je določen v II. poglavju tega odloka.
(3) Grafični del OPPN je sestavina vezane mape OPPN. Njegova vsebina je določena v III. poglavju tega odloka.
(1) Priloge OPPN so:
1. Izvleček iz PRO
2. Prikaz stanja prostora
3. Strokovne podlage
4. Odločba glede celovite presoje vplivov na okolje
5. Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
6. Obrazložitev in utemeljitev OPPN
7. Povzetek za javnost.
(2) Priloge OPPN so sestavine vezane mape OPPN razen Strokovnih podlag iz 3. točke prejšnjega odstavka, ki so shranjene v posebnih mapah in se hranijo na sedežu Občine Ig.
(1) Območje urejanja: zaokroženo območje, ki zajema območje OPPN.
(2) Ureditvena enota (UE): sklop gradbenih parcel s skupnimi značilnostmi glede vrste dejavnosti ter urbanistično-arhitekturnih pogojev za gradnjo objektov in ostalih ureditev.
(3) Stanovanjska stavba:
– enostanovanjska stavba z enim stanovanjem za eno družino.
(4) Nezahtevni in enostavni objekti:
– majhna stavba (garaža, drvarnica, pokrita skladišča za lesna goriva, savna, fitnes, zimski vrt in podobni objekti);
– majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave (lopa, uta, nadstrešek, manjša drvarnica, senčnica, letna kuhinja, manjša savna, manjši zimski vrt, vetrolov in podobni objekti (npr. pergola – nadstrešek brez kritine in zaprtih stranic));
– ograja (sosedska ograja);
– podporni zid (podporni zid, podporni zid z ograjo);
– bazen (bazen za kopanje, okrasni bazen).
(5) Objekt gospodarske javne infrastrukture je tisti gradbeni inženirski objekt, ki tvori omrežje, ki služi določeni vrsti gospodarske javne službe državnega ali lokalnega pomena ali tvori omrežje, ki je v javno korist.
(6) Ostali izrazi uporabljeni v tem odloku so skladni z določili PRO.
1. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
(koncept urejanja prostora)
(1) Območje urejanja z OPPN (v nadaljnjem besedilu: območje urejanja) je namenjeno bivanju z možnostjo opravljanja spremljajočih dejavnosti.
(2) Gradnja novih stavb je vpeta v stanovanjske površine naselja Matena, in sicer na površini enega zazidalnega otoka z enovito tipologijo gradnje, ki jo predstavljajo samostojne stanovanjske stavbe.
(3) Zgradi se vsa infrastruktura, ki je potrebna za funkcioniranje območja urejanja.
(4) Podlaga za pripravo OPPN so izdelane Strokovne podlage za del območij MA-4/SS – Matena in MA-1/SV – Matena (št. proj. P-2016/36, izdelalo podjetje GPI d.o.o., Novo mesto, november 2016), v katerih so bile v variantah preverjene možne zasnove pozidave.
(obseg in meja območja urejanja)
(1) Območje urejanja obsega del območij MA-4/SS – Matena in MA-1/SV – Matena, ki se nahajata na severni strani naselja Matena, kjer je predvidena širitev območja stanovanj.
(2) Mejo na južni strani predstavlja lokalna cesta LC, odsek 133011 Brest–Matena–Iška L.–Ig (v nadaljnjem besedilu: lokalna cesta), na vzhodni in zahodni strani so stanovanjske površine, na severu pa mejo predstavljajo kmetijske površine.
(3) Zemljišče obsega parc. št. 1377/8 in 1377/9, obe k.o. Iška loka (1701), v skupni velikosti približno 3928 m2 površin.
(posegi izven območja urejanja)
(1) Zaradi izvedbe navezav na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro bodo predvidoma potrebni posegi izven območja urejanja, in sicer za priključitev na lokalno cesto, na obstoječe vodovodno in plinovodno omrežje, omrežje elektronskih komunikacij ter na kanalizacijo komunalnih odpadnih voda ob lokalni cesti na zemljišču s parc. št. 1784, 1377/1 (na priključku z lokalno cesto), obe k.o. Iška loka (1701).
(2) Priključitev območja urejanja na električno omrežje se izvede s povezavo na (TP) 20/0,4 kV MATENA VAS, ki stoji na zemljišču s parc. št. 1512, k.o. Iška loka (1701), pri čemer se točen potek trase določi in prikaže v projektni dokumentaciji.
(3) Dodaten poseg izven območja urejanja je predviden pri oblikovanju obračališča na dovozni cesti, ki je hkrati tudi dovoz na zemljišče s parc. št. 1377/1, k.o. Iška loka (1701).
(4) Posegi izven območja urejanja so razvidni iz grafičnega načrta 9. Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji.
(ureditvene enote in podenote)
Območje urejanja je razdeljeno na naslednje ureditvene enote (v nadaljnjem besedilu: UE):
– UE A – območje stanovanj;
– UE B – območje prometne infrastrukture.
2. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
2.1 Vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji
(1) Z načrtovanimi ureditvami se posega tudi v območja lokalnega infrastrukturnega omrežja, zato je potrebno upoštevati predpisane odmike od obstoječe oziroma predvidene infrastrukture ter usmeritve upravljavcev zaradi posegov v varovalne pasove.
(2) V času izvajanja gradbenih del je potrebno zagotoviti varen promet in nemoteno komunalno-energetsko oskrbo objektov na območju urejanja in tudi izven njega. Dovozi in dostopi do sosednjih zemljišč in objektov se ohranjajo. Če bodo zaradi gradnje le-ti začasno prekinjeni, se uredijo ustrezni nadomestni začasni dovozi in dostopi, ki morajo biti umeščeni in urejeni tako, da bodo v čim manjši meri prizadeti elementi obstoječih cest in ureditev ter bivalno in naravno okolje.
(3) Posegi na zemljišča izven območja urejanja, ki so po svoji naravi začasni posegi med gradnjo, so dopustni zaradi izvedbe nujnih zemeljskih del, ureditve začasnih dostopov in podobno, če niso v neskladju z določbami PRO.
(4) Nove gradnje in ureditve ne smejo imeti škodljivega vpliva na gradbenotehnično stanje obstoječih objektov znotraj in izven območja urejanja, morebitne poškodbe pa mora investitor sanirati.
(5) Vsa z gradbenimi deli tangirana zemljišča znotraj in izven območja urejanja se po končanju del čim prej ustrezno sanirajo oziroma povrnejo v prvotno stanje.
(6) Investitor mora v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizirati gradbišče tako, da bo preprečeno onesnaževanje okolja (zraka, tal, površinskih in podzemnih voda, prometnih površin itd.) zaradi emisij hrupa, transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv ter drugih škodljivih snovi (npr. cementno mleko, gorivo iz gradbene mehanizacije). V primeru nezgode (npr. ob razlitju nevarnih tekočin ali razsutju drugih materialov) je treba zagotoviti takojšnje ukrepe oziroma posredovanje pristojnih služb.
2.2 Rešitev načrtovanih objektov in površin
(vrste gradenj in objektov)
(1) V območju urejanja je v skladu z Uredbo o klasifikaciji vrst objektov in objektih državnega pomena (Uradni list RS, št. 109/11 in nadaljnje spremembe) in PRO (glede na območje podrobnejše namenske rabe) dovoljeno graditi nove stavbe in gradbene inženirske objekte. Poimenovanje vrst objektov izhaja iz omenjene uredbe.
– Stanovanjske stavbe (le v UE A):
11100 | – Enostanovanjske stavbe |
– Nestanovanjske stavbe: |
12740 | – Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje (velja za pomožne stavbe, ki se glede na zahtevnost gradnje uvrščajo med enostavne in nezahtevne objekte) |
– Gradbeni inženirski objekti: |
21120 | – Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste |
222 | – Lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja |
24205 | – Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje. |
(2) Dovoljena je še:
– gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov, ki so določeni v 13. členu odloka;
– dozidava in nadzidava objekta, rekonstrukcija objekta, odstranitev objekta, vzdrževanje objekta (redna vzdrževalna dela, investicijska vzdrževalna dela, vzdrževalna dela v javno korist);
– sprememba namembnosti v skladu z osnovno namensko rabo območja v katerem se nahaja;
– dela v zvezi z urejanjem zunanjih površin;
– dela v skladu s predpisi, ki urejajo geodetsko dejavnost.
(1) Območje urejanja je predvideno za stanovanjsko rabo s spremljajočimi dejavnostmi (storitvenimi, poslovnimi).
(2) Stanovanjske stavbe so v prvi vrsti namenjene stanovanjski rabi. Spremljajoče dejavnosti pa so dovoljene le pod pogojem, da ne povzročajo prekomernih obremenitev okolja in so v skladu z določili tega OPPN.
(3) Za pravilno funkcioniranje dejavnosti je potrebno na gradbeni parceli poleg parkirnih mest za stanovalce in obiskovalce zagotoviti ustrezno število parkirnih mest tudi za izvajanje dejavnosti, in sicer: za enostanovanjsko stavbo 2 PM, za poslovne prostore (pisarne) 1 PM na 30 m2 neto površine in za poslovne prostore z obiskom strank 1 PM na 20 m2 neto površine.
(4) Razporeditev posameznih prostorov v stanovanjski stavbi mora biti taka, da v primeru dejavnosti omogoča njeno normalno izvajanje, pri čemer velja, da se poslovni program lahko umesti le v pritlično etažo ter ob pogoju, da je večji del stavbe (najmanj 51 % površine) še vedno namenjen osnovni (stanovanjski) namenski rabi območja.
2.3 Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo
(1) Nove stanovanjske stavbe so predvidene kot samostojne stanovanjske stavbe, kjer je možno opravljati mirne, nemoteče dejavnosti skladno z določili v 11. členu odloka.
(2) Oblikovanje posameznih tipov stanovanjskih stavb naj bo med seboj čim bolj poenoteno glede gabaritov, barv in oblikovanja fasad in streh.
(3) Od predlagane sheme pozidave so dopustna odstopanja po pogojih, ki so določeni v OPPN.
UE A
(4) ZASNOVA SAMOSTOJNIH STANOVANJSKIH STAVB:
– Horizontalni gabarit:
– enostavno zasnovan, podolgovat oziroma pravokotno zasnovan v razmerju stranic vsaj 1:1,4 (Opomba: V shemi pozidave je prikazana velikost 8 x 12 m.) in oblikovan z ohranjanjem tradicionalne zazidave;
– Vertikalni gabarit:
– etažnost P (pritličje) + M (mansarda);
– višina kapi sme biti največ 5,6 m nad raščenim terenom, na nagnjenem terenu omejitev velja za najvišjo višino kapi;
– Streha:
– simetrična dvokapna streha z naklonom od 35 do 45 stopinj,
– dopustni so strešni pomoli – del strehe, pri katerem je strešina usmerjena enako, kot na ostalem delu strehe, vendar položnejša, da se omogoči izvedba oken v mansardi (dolgi največ 2/3 osnovne strehe, od stranskega roba strešine morajo biti odmaknjeni najmanj 1 m, linija slemena in kapi mora nad oziroma pod strešnim pomolom teči neprekinjeno);
– dopustne so frčade pokrite s simetrično dvokapno streho;
– dopustni so čopi z enakim naklonom kot pri osnovni strehi;
– potek slemena strehe vzdolž daljše stranice stavbe in z orientacijo sever – jug, kot je to razvidno iz grafičnega načrta;
– opečna kritina oziroma v temno rdeči ali rjavi barvi;
– na strehi je možno namestiti strešna okna in sončne kolektorje (solarni sistemi so dovoljeni pod pogojem, da po višini ne presegajo slemena in, da iz strešine ne izstopajo več kot 50 cm);
– Fasada:
– uporabijo se barve, ki ne izstopajo iz grajenega okolja (bele, sive ali v toplih zemeljskih tonih);
– nedopustna je uporaba močnih, intenzivnih tonov za barvanje fasad;
– možna je izvedba / kombinacija z naravnimi materiali, kot sta naravni kamen in les naravne barve;
– dopustna je gradnja balkonov in teras;
– vhod v stanovanjski del in vhod v poslovni del se lahko oblikujeta ločeno;
– ob krajši stranici se lahko zgradi zunanje stopnišče.
(5) OBSTOJEČA STANOVANJSKA STAVBA:
– zaradi novih gradenj in ureditev se lahko v celoti odstrani;
– ohranja se lahko delno ali v celoti ter ob pogoju spremembe namembnosti v enostaven ali nezahteven objekt po določilih 13. člena odloka;
– lahko se ohrani v obstoječih gabaritih ter z obstoječim odmikom na vzhodi strani od zemljišča s parc. št. 1377/21, k.o. Iška loka (1701), pri čemer se določi tudi gradbena parcela. Pri vseh novih delih in ureditvah pa veljajo enaki pogoji kot za samostojne stanovanjske stavbe.
(6) Pogoji urejanja prometne infrastrukture so podrobneje podani v 16. in 17. členu odloka.
(nezahtevni in enostavni objekti)
(1) Na območju urejanja je dopustna gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov skladno s predpisi o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje. Njihovo poimenovanje, znotraj posameznih UE, izhaja iz področne zakonodaje.
(2) UE A
– nezahtevni objekti: majhna stavba;
– enostavni objekti: majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave, pomožni objekt v javni rabi (npr. pomožni cestni objekti, brez stavb), ograja, podporni zid, rezervoar, priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja, pešpot, vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje (bazen), objekt za oglaševanje, pomožni komunalni objekt.
(3) UE B
– nezahtevni objekti: pomožni objekt v javni rabi;
– enostavni objekti: pomožni objekt v javni rabi (brez stavb), ograja, podporni zid, priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja, pešpot, objekt za oglaševanje, pomožni komunalni objekt.
(4) Oblikovni pogoji za postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov:
– majhne stavbe in majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave:
– oblikovno se prilagodijo glavni (stanovanjski) stavbi na gradbeni parceli, ki ji pripadajo;
– dopustna je simetrična dvokapna, enokapna in ravna streha;
– zgrajene so lahko kot posamična gradnja ali tako, da se medsebojno stikajo oziroma imajo skupne konstrukcijske elemente ter tudi v povezavi s stanovanjsko stavbo;
– ograja: lesena, kovinska ali v kombinaciji obeh;
– podporni zid: vidna površina se reliefno obdela, obloži s kamnom ali ozeleni s plezalkami;
– pergola: pritlična skeletna konstrukcija, lahko ozelenjena s plezalkami za namen senčenja;
– objekt za oglaševanje: oglasne površine velikosti do vključno 2 m2 in višine do vključno 2 m.
(5) Ostali prostorsko izvedbeni pogoj glede načina gradnje, postavitve in oblikovanja, ki ji ta OPPN ne določa, se urejajo skladno z določili PRO.
2.4 Parcelacija in gradbene parcele
(1) Načrt gradbenih parcel s tehničnimi elementi za zakoličbo je prikazan na grafičnem načrtu 6 (Načrt parcelacije).
(2) Pri določanju in urejanju gradbenih parcel so možna tudi odstopanja v skladu z določili 41. člena odloka.
(usmeritve za ureditev gradbenih parcel)
(1) V ureditvenih enotah je dovoljena vrsta gradenj in objektov skladno z določili 10. člena odloka.
(2) Enostavni in nezahtevni objekti morajo biti s svojim najbolj izpostavljenim delom od meje sosednje gradbene parcele odmaknjeni najmanj 0,5 m, kar velja tudi za površino dvorišča. Izjema so nezahtevni in enostavni objekti (majhne stavbe in majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave), ki morajo biti s svojim najbolj izpostavljenim delom odmaknjeni najmanj 1,5 m od sosednje gradbene parcele. Izjema so tudi ograje ter podporni zidovi, ki se lahko postavijo 1,5 m od roba utrjenega roba cestišča (bankine) oziroma na meji s pločnikom, če je le-ta zgrajen, vendar na parceli investitorja. Zgornji rob ograje oziroma podpornega zidu ne sme posegati v območje polja preglednosti, če se ograja ali podporni zid postavlja ob javno cesto. Za vse objekte pa velja, da se lahko ob pisnem soglasju lastnika ali lastnikov sosednjega zemljišča odmik tudi zmanjša oziroma se ti objekti lahko postavijo na mejo gradbene parcele.
UE A
(3) Površina za stanovanjsko gradnjo je locirana v pasu ob dovozni cesti, ki se deli na več gradbenih parcel za gradnjo stanovanjskih stavb, kot je to prikazano na grafičnem načrtu.
(4) Na eni gradbeni parceli je dopustna gradnja ene stanovanjske stavbe.
(5) Na eni gradbeni parceli samostojne stanovanjske stavbe je dopustna največ po ena istovrstna majhna stavba kot nezahtevni objekt ter največ po ena istovrstna majhna stavba za dopolnitev obstoječe pozidave kot enostaven objekt.
(6) Na gradbeni parceli se uredijo parkirne in manipulativne površine, tlakovane ali drugače utrjene površine ob objektih ter zasaditev in zatravitev. Ozelenitev mora obsegati najmanj 10 % velikosti gradbene parcele.
(7) Stanovanjska stavba s svojim najbolj izpostavljenim delom se gradi vzdolž dovozne ceste in znotraj gradbene meje, ki je od meje sosednje gradbene parcele odmaknjena najmanj 2,5 m (ob zagotavljanju požarne varnosti in svetlobno-tehničnih pogojev), najmanj 5 m od sosednje stanovanjske stavbe ter na oddaljenosti najmanj 5 m od dovozne ceste.
(8) Nezahtevni in enostavni objekti (majhne stavbe in majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave) se zgradijo podrejeno v odnosu do glavne (stanovanjske) stavbe.
(9) Faktor zazidanosti je lahko največ 0,4. Faktor izrabe zemljišča naj ne presega 1,2.
3. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
(splošni pogoji pri poseganju v varovalne pasove gospodarske javne infrastrukture)
(1) Gradnja gospodarske javne infrastrukture je dopustna v vseh ureditvenih enotah.
(2) Pri posegih na območju urejanja in (s tem OPPN predvidenih) posegih izven tega območja se upošteva obstoječo in predvideno gospodarsko javno infrastrukturo z omejitvami v pripadajočih varovalnih pasovih skladno s predpisi.
(3) Če se z načrtovanimi gradnjami posega v varovalne pasove gospodarske javne infrastrukture, se v projektni dokumentaciji prikaže detajlne tehnične rešitve tangenc oziroma križanj in prestavitev ob upoštevanju minimalnih medsebojnih odmikov, kotov križanj, nivelet cestišča in globine infrastrukturnih vodov v skladu s predpisi in usmeritvami upravljavcev ter pridobi njihova soglasja.
(4) Pred začetkom zemeljskih in gradbenih del se pridobi podatke oziroma ugotovi položaj in globino obstoječe infrastrukture ter pravočasno obvesti upravljavce zaradi uskladitve posegov, zakoličbe, prestavitve ali ustrezne zaščite obstoječih infrastrukturnih vodov in nadzora pri vseh gradbenih delih v njihovi bližini.
(5) Izvedbo različnih vrst objektov gospodarske javne infrastrukture se načrtuje usklajeno. Če se med izvedbo ugotovi, da je treba posamezen infrastrukturni vod ustrezno zaščititi ali prestaviti, se to izvede v skladu s projektno rešitvijo in soglasjem upravljavca posameznega omrežja.
(6) Če izvajalec del naleti na obstoječe infrastrukturno omrežje ali opozorilni trak, pa na to ni bil predhodno opozorjen ali pa pride do morebitnih poškodb obstoječe infrastrukture, mora delo takoj prekiniti in obvestiti pristojnega upravljavca ter poškodbe ustrezno sanirati.
(7) Trase infrastrukturnih vodov se v čim večji meri načrtujejo v skupnih koridorjih oziroma v koridorjih (javnih) cest.
(8) Objekti se priključujejo na infrastrukturna omrežja po pogojih upravljavcev.
3.1 Prometna infrastruktura
(pogoji pri posegih v prometno omrežje)
(1) Po južnem robu območja poteka kot glavna prometna žila lokalna cesta (varovalni pas 6 m na vsako stran ceste – merjeno od zunanjega roba cestnega sveta), na katero se bo navezovalo območje urejanja, in sicer z novo dovozno cesto, ki se izvede s pravokotnim priključkom na os lokalne ceste.
(2) Nova dovozna cesta poteka v smeri sever – jug kot dvosmerna dovozna cesta z voznima pasovoma širine min. 2 x 2,0 m in bankinama širine 2 x 0,75 m s katere se bo dostopalo na dvorišča posameznih parcel.
(3) Ob dovozni cesti se lahko namesti svetilke cestne razsvetljave ter rezervira koridor v širini 1,7 m za morebitno kasnejšo gradnjo enostranskega hodnika za pešce, ko bo prišlo do realizacije celotnega območja. Ta koridor se varuje na zahodni strani dovozne ceste in se do izvedbe hodnika za pešce v min. širini 1,5 m ureja kot zazelenjena površina. Hodnik za pešce se izvede v niveleti vozišča (nivojski hodnik za pešce), označen s horizontalno prometno signalizacijo, skladno s veljavnimi predpisi.
(4) Nova dovozna cesta mora zagotavljati dostop do vseh stanovanjskih stavb. Imeti mora ustrezne zavijalne radije oziroma tehnične elemente za dostavna in interventna vozila, vozila za odvoz komunalnih odpadkov in vozila zimske službe. Cesta mora imeti predvidene ustrezne prečne in vzdolžne naklone ter urejeno odvodnjavanje tako, da padavinske in druge vode ne bodo pritekale na javne ceste in dovoze ali na njih zastajale. Smer vzdolžnega naklona ceste in s tem odtoka padavinskih voda je v smeri proti severu. Zagotovljena mora biti zadostna preglednost in prometna varnost.
(5) Vozna pasova ter površine za pešce se uredijo v asfaltni izvedbi. Na koncu dovozne ceste je predvideno obračališče.
(6) Med posameznimi hišnimi dovozi, ki se prilagodijo niveleti vozišča dovozne ceste, se zagotovi razmik v min. širini 5,0 m. Odvodnjavanje se uredi tako, da ni dotoka padavinskih voda na javne površine oziroma ceste. Investitor je dolžan na gradbeni parceli zagotoviti prostor za obračanje vozil. Skrajni rob parkiranega vozila mora biti oddaljen minimalno 1,5 m od roba ceste ter fizično ločen od cestišča ceste.
(7) Vse prometne površine se izvedejo z elementi, ki bodo omogočali osnovne dostope in uporabo tudi za funkcionalno ovirane ljudi ter se opremijo z ustrezno prometno signalizacijo v skladu z veljavnimi predpisi.
(8) Vzorec zasaditve površin v obcestnem pasu ne sme ovirati preglednosti in prometne varnosti ter namestitve prometne signalizacije in opreme.
(9) Pri projektiranju in gradnji prometnega omrežja se poleg merodajnega vozila upošteva še veljavne predpise o javnih cestah, o varnosti cestnega prometa, o cestnih priključkih na javne ceste, o občinskih cestah ter ostale pravilnike, tehnične normative, standarde in predpise s področja cestogradnje.
(10) Izvajanje del v varovalnem pasu občinske ceste je dopustno le s soglasjem pristojne občinske službe oziroma upravljavca.
3.2 Energetska infrastruktura
(1) Oskrba objektov z električno energijo na območju urejanja se zagotovi iz obstoječe transformatorske postaje (TP) 20/0,4 kV MATENA VAS, ki se nahaja izven območja urejanja, na vzhodni strani naselja.
(2) Priklop se izvede preko novih nizkonapetostnih vodov tipiziranih presekov. Po trasi podzemnih vodov pa se položi ozemljitveni valjanec.
(3) Postavitev priključno merilnih omaric, ki morajo omogočati vgradnjo tudi večjega števila merilnih mest, se zagotovi na stalno dostopnem mestu.
(4) Vsi zemeljski vodi pod povoznimi površinami in pri križanju z drugimi vodi se uvlečejo v njim namenjeno kabelsko kanalizacijo s kabelskimi jaški ustreznih dimenzij.
Pri delih v bližini elektroenergetskih vodov in naprav se upošteva veljavne predpise o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omreži, veljavno tipizacijo upravljavca omrežja ter tehnične normative in standarde.
(razsvetljava javnih površin)
(1) Z novimi posegi bo zgrajeno tudi interno cestno omrežje, skupaj s cestno razsvetljavo, ki se bo priključila na obstoječo cestno razsvetljavo ob lokalni cesti.
(2) Medsebojna oddaljenost in višina drogov s svetilkami ter izbor svetilk se določi v skladu z veljavnimi predpisi ter pogoji upravljavca omrežja cestne razsvetljave.
(1) Obstoječi glavni distribucijski plinovod, preko katerega se bo vršila oskrba območja urejanja, poteka v cestišču občinske ceste. Njegova zmogljivost zadošča za priključitev in oskrbo predvidenih objektov.
(2) Predvideni objekti na območju urejanja se, za potrebe ogrevanja in pripravo sanitarne tople vode, preko novega glavnega priključnega omrežja s priključnimi plinovodi priključijo na obstoječe srednjetlačno distribucijsko plinovodno omrežje z delovnim tlakom 0,5–4 bar, ki poteka ob lokalni cesti.
(3) Plinovodno omrežje in notranje plinske napeljave morajo biti izvedeni v skladu s sistemskimi obratovalnimi navodili in splošnimi pogoji za distribucijsko omrežje zemeljskega plina, predpisi o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z najvišjim delovnim tlakom do vključno 16 barov ter tehničnimi zahtevami upravljavca za graditev glavnih in priključnih plinovodov ter notranjih plinskih napeljav.
Energijska učinkovitost v stavbah se zagotavlja v skladu s predpisi o učinkoviti rabi energije v stavbah. Pri tem se upoštevajo tudi določila lokalnega energetskega koncepta za območje Občine Ig, kjer je za potrebe ogrevanja in priprave tople sanitarne vode dovoljena tudi uporaba obnovljivih virov energije.
3.3 Komunikacijska infrastruktura
(omrežje elektronskih komunikacij)
(1) Na območju urejanja se zgradi nova kabelska kanalizacija. Priključitev na obstoječe omrežje elektronskih komunikacij je možna na južni strani območja urejanja ob lokalni cesti. Pri tem se upoštevajo določila predpisov o elektronskih komunikacijah.
(2) Omrežje se gradi iz cevi ustreznih kapacitet. Pri potekih tras v cestah oziroma v drugih povoznih površinah se cevi dodatno ščiti. Pri križanju z ostalimi infrastrukturnimi vodi se upoštevata horizontalni in vertikalni odmik.
3.4 Okoljska infrastruktura
(1) Priključitev na obstoječe vodovodno omrežje je možna z gradnjo trase novega vodovoda s hidrantnim omrežjem, ki se lahko priključi na obstoječe omrežje v lokalni cesti.
(2) Pri projektiranju in izvedbi vodovodnega omrežja se upošteva določbe predpisov o oskrbi s pitno vodo ter tehnične predpise in standarde o javnem vodovodu.
(3) Glede na to, da se obravnavani poseg nahaja znotraj širšega vodovarstvenega območja z oznako VVO III, se pri gradnji vodovodnega omrežja in pri izvedbi gradbenih del upoštevajo tudi določila predpisa o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane.
(1) Pri novih stavbah se zgradi kanalizacijski priključek za odvod komunalnih odpadnih voda (fekalni vod) z navezavo na obstoječe omrežje v lokalni cesti.
(2) Odvajanje padavinskih voda se uredi tako, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z utrjenih površin. Padavinske odpadne vode s posameznih parcel in s prometnega omrežja na območju se ponikajo. Dno ponikovalnice mora biti najmanj 1 m nad najvišjo gladino podzemne vode. Čiste padavinske vode se lahko uporabijo tudi za sanitarno vodo. V primeru nastajanja onesnaženih padavinskih voda pa se zagotovi obdelava vode v lovilniku olj. Če ponikanje ne bo mogoče, se odtok padavinskih voda predvidi z zadrževanjem padavinskih voda pred iztokom v kanalizacijo oziroma površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, morebitni suhi zadrževalnik ...).
(3) Kanalizacija mora biti zgrajena vodotesno, iz kvalitetnih materialov.
(4) Pri projektiranju in izvedbi projekta se upošteva zakonodajo s področja varstva voda, določila predpisa o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane ter veljavne predpise, ki urejajo emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode (tudi z javnih cest) v vode ter tehnične predpise in standarde o javni kanalizaciji.
(1) Med gradnjo in v času obratovanja načrtovanih objektov se upošteva veljavne predpise s področja ravnanja z odpadki na splošno in s področja ravnanja z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih.
(2) V času gradnje se uvede sistem ločenega zbiranja gradbenih in drugih odpadkov glede na možnosti ponovne uporabe posameznih frakcij. Odpadke se oddaja pooblaščeni organizaciji, začasno pa se jih hrani na za ta namen urejeni deponiji s predhodno določeno lokacijo. Z neuporabnimi ter morebitnimi nevarnimi odpadki se ravna v skladu s predpisi o ravnanju z (nevarnimi) odpadki.
(3) Na obravnavanem območju bo potrebno urediti stojno mesto za kontejnerje za smeti, skladno z zahtevami upravljavca. Lokacija mora biti dostopna smetarskim vozilom za nemoten odvoz odpadkov na deponijo.
(4) Ločeno odlaganje odpadkov je v naselju že urejeno v začasnem zbirnem centru za ločeno zbiranje odpadkov Matena – Ig, za preostale pa v zbirnem centru Barje.
(5) Stojna površina zabojnikov za odpadke se uredi (npr. asfaltira ali tlakuje, lahko pa tudi ogradi z enostavno oblikovano ograjo ter nadkrije z nadstreškom).
4. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
(1) Območje je varovano z vidika kulturne dediščine. Varstveni režimi pa so naslednji:
– Ljubljana – Kulturna krajina Ljubljansko barje (EVID. Št. 11819);
– Ljubljana – Arheološko območje Ljubljansko barje (EVID. Št. 9368);
– Matena – Arheološko najdišče Lanišče (EVID. ŠT. 11415);
– Matena – Vaško jedro (EVID. Št. 11450) – le pri navezavah na infrastrukturne vode, ki se nahajajo v lokalni cesti.
(2) Za vsak poseg v enoto dediščine je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje po predpisih s področja varstva kulturne dediščine.
(3) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče.
(4) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Lastnik zemljišča/investitor/odgovorni vodja mora o dinamiki gradbenih del obvestiti ZVKDS OE Ljubljana vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del.
5. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA IN NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJE NARAVE
(1) Pri projektiranju, izvajanju gradbenih del, obratovanju objektov in ureditev, ob rekonstrukcijah ter pri izvajanju dejavnosti in programov na območju urejanja ne smejo biti povzročene čezmerne obremenitve okolja oziroma presežene dovoljene mejne vrednosti emisij v okolje. Upoštevati je potrebno veljavne predpise in normative s področja varstva okolja, naravnih virov in ohranjanja narave.
(2) Pri organizaciji gradbišča je na podlagi veljavnih predpisov potrebno upoštevati predpise s področja ravnanja pri izvajanju gradbenih del na gradbišču ter zahteve za gradbeno mehanizacijo in organizacijske (varnostne) ukrepe na gradbišču z namenom preprečevanja in zmanjševanja emisij delcev, ki pri tem nastajajo.
(3) Po končani gradnji je potrebno odstraniti vse za potrebe gradnje postavljene začasne in pomožne objekte ter odstraniti vse ostanke začasnih deponij. Vse z gradnjo prizadete površine je potrebno sanirati in krajinsko ustrezno urediti oziroma vzpostaviti prvotno stanje.
(varstvo pred prekomernim hrupom)
(1) V času gradnje in po končanju del emisije hrupa ne smejo presegati dovoljenih mejnih ravni hrupa, ki so določene za posamezne površine podrobnejše namenske rabe prostora v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju.
(2) Na mestih, kjer se gradbišče približa obstoječim stavbam, se izvajanje hrupnih operacij omeji na najmanjšo možno mero. V primeru ugotovitve preseganja emisij hrupa se izvedejo ustrezni ukrepi varstva pred hrupom.
(3) Nameščanje inštalacijskih naprav za hlajenje in ogrevanje se integrira v zasnovo stavbe tako, da so (vidni, slišni) vplivi na okolje čim manj moteči. Morebitne protihrupne ukrepe se načrtuje pri viru hrupa.
(varstvo pred onesnaženjem zraka)
(1) Obremenitev zunanjega zraka ne sme presegati dovoljenih koncentracij po predpisih o mejnih vrednostih kakovosti zunanjega zraka.
(2) Zavezanec za izvajanje ukrepov varstva zraka v času gradnje je izvajalec gradbenih del, ki mora zagotoviti, da na območjih v okolici gradbišča ne bodo presežene mejne vrednosti prašnih usedlin v zraku. V ta namen je treba med gradnjo preprečevati:
– prašenje z odkritih delov gradbišča z rednim vlaženjem odkritih površin ob suhem in vetrovnem vremenu;
– nekontroliran raznos gradbenega materiala z območja gradbišča s transportnimi sredstvi na način, da se prekriva sipke tovore pri transportu z območja gradbišča na javne prometne površine.
(varstvo pred onesnaženjem voda in pred poplavnimi vodami)
(1) Predvidena je gradnja kanalizacije za odvod odpadnih komunalnih voda z navezavo na obstoječe omrežje ob lokalni cesti, ki se v nadaljevanju naveže na čistilno napravo Ig.
(2) Odvajanje padavinskih voda se uredi tako, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z utrjenih površin. Padavinske vode s posameznih parcel in s prometnega omrežja na območju se ponikajo. Dno ponikovalnice mora biti najmanj 1 m nad najvišjo gladino podzemne vode. Čiste padavinske vode se lahko uporabijo tudi za sanitarno vodo. V primeru nastajanja onesnaženih padavinskih voda pa se zagotovi obdelava vode v lovilniku olj. Če ponikanje ne bo mogoče, se odtok padavinskih voda predvidi z zadrževanjem padavinskih voda pred iztokom v kanalizacijo oziroma površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, morebitni suhi zadrževalnik ...).
(3) Kanalizacija mora biti zgrajena vodotesno, iz kvalitetnih materialov.
(4) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda mora biti usklajena s predpisi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode ter o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest.
(5) Vsi posegi v prostor morajo biti načrtovani tako, da se ne poslabšuje stanja voda, da se ne povečuje obstoječa poplavna ogroženost, da se omogoča varstvo pred škodljivim delovanjem voda, da se zagotavlja ohranjanje naravnih procesov, naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov ter varstvo naravnih vrednot in območij.
(6) Pri urejanju območja je potrebno upoštevati predpise o vodah, vodovarstvenih območjih za vodno telo vodonosnikov Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane ter o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije.
(7) Po izvedbi celovitih (omilitvenih) ukrepov za zmanjšanje obstoječe poplavne ogroženosti, ki veljajo za novogradnje na tem območju, je poseg možen ob pogoju, da se kota (visokega) pritličja nove stavbe izvede najmanj 0,5 m nad koto Q100, v primeru izvajanja občutljivih dejavnosti pa 0,5 m nad koto Q500.
(8) Izkope, objekte ali naprave v širšem vodovarstvenem območju je treba graditi nad srednjo gladino podzemne vode, povprečje zadnjih 10 let. Izjemoma je dovoljena gradnja, če se transmisivnost vodonosnika na mestu gradnje ne zmanjša za več kakor 10 odstotkov. Če je med gradnjo ali obratovanjem treba drenirati ali črpati podzemno vodo, je za to treba pridobiti vodno soglasje.
(9) Postavitev sanitarij na gradbišču ni dovoljena, razen če se uporabljajo kemična stranišča ali če je urejeno odvajanje iz stranišč v javno kanalizacijo.
(10) Uporaba gradbenega materiala iz katerega se lahko izločajo snovi škodljive za vodo ni dovoljena.
(11) Pri pripravi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja je potrebno pridobiti vodno soglasje.
(varstvo pred elektromagnetnim sevanjem)
Nov poseg v okolje ter rekonstrukcija objekta ali naprave, ki je vir elektromagnetnega sevanja, ne sme povzročiti čezmerne obremenitve, pri čemer je potrebno upoštevati predpise, ki se nanašajo na elektromagnetno sevanje v naravnem in življenjskem okolju.
(varstvo pred svetlobnim onesnaževanjem)
Osvetljenost območja urejanja mora biti projektirana v skladu s predpisi, ki urejajo mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja.
(osončenje fasad in odprtih površin)
Oblikovanje novih stavb ter notranja organizacija prostorov morata biti načrtovana tako, da v največji možni meri zagotavljata dobro osončenost oziroma naravno osvetlitev prostorov.
(varstvo krajinskih značilnosti)
(1) Pri zasaditvi in zatravitvi površin na območju urejanja se upošteva krajinske značilnosti (npr. naklon terena, padec senc, bližino stavb in poti) ter uporabi avtohtono vegetacijo. Urejanje naj bo čim bolj sonaravno, pri čemer je potrebno upoštevati tudi geološke in hidrološke značilnosti terena.
(2) Na območju urejanja je potrebno v čim večji meri ohranjati obstoječo, predvsem pa kvalitetno zasaditev.
(3) Po končani gradnji se morebitne poškodbe, nastale zaradi gradnje na okoliški drevesni in grmovni vegetaciji ter na poteh in začasnih gradbenih površinah, ustrezno sanira in krajinsko uredi.
(varstvo plodne zemlje in tal)
(1) Zemeljska in gradbena dela naj se s časovnega in tehničnega vidika izvajajo tako, da bodo čim manj prizadete okoliške površine ter da se omeji poškodbe tal na najmanjšo možno mero (npr. ob razpiranju gradbene jame). Tla pod delovnimi stroji se ustrezno utrdijo in zaščitijo.
(2) Organizacija gradbišča mora obsegati čim manjše površine. Za začasne prometne in gradbene površine se uporabi infrastrukturne površine in površine, na katerih so tla manj kvalitetna. Začasne deponije, ki se odstranijo po končani gradnji, morajo imeti urejen odtok padavinskih voda ter zaščito pred erozijo in odplavljanjem materiala.
(3) Izkopane plasti tal se deponira ločeno glede na njihovo sestavo in tako, da ne pride do onesnaženja s škodljivimi snovmi in manj kvalitetnim materialom. Nekontrolirano odlaganje izkopanega materiala ni dovoljeno. Rodovitna zemlja se uporabi pri končni ureditvi območja oziroma sanaciji gradbišča (humusiranje brežin ipd.) ali se jo odpelje na ustrezno deponijo.
(1) Območje urejanja sega v celoti v naslednja območja ohranjanja narave:
– Ekološko pomembno območje (EPO) Ljubljansko barje (ID 31400);
– Zavarovano območje državnega pomena Krajinski park Ljubljansko barje (ID 4067) – Uredba o krajinskem parku Ljubljansko barje (Uradni list RS, št. 112/08in 46/14 – ZON-C).
(2) Skrajni severni del območja urejanja se nahaja v območju Nature 2000 (Ljubljansko barje, ID območja SI5000014 in SI3000271 – Uredba o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000; Uradni list RS, št. 49/04, 110/04, 59/07, 43/08, 8/12, 33/13, 35/13 – popr., 39/13 – odl. US, 3/14, 21/16)), ki obsega nižinske ekstenzivno gojene travnike (habitatni tip 6510).
(3) Pri nadaljnjem načrtovanju prostora je potrebno upoštevati Zakon o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B in 46/14).
6. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Območje ni erozivno ali plazljivo. Hidrografsko sodi v območje Ljubljanice. Določeno je vodovarstveno območje (Ljubljana, cona 3) – državni nivo. Značilnost so tudi podzemne vode Ljubljanskega barja, medtem ko se območje glede poplavnosti uvršča v razred srednje poplavne nevarnosti. Po izgradnji nasipov Brest in Tomišelj območje urejanja ne bo več poplavno. Kljub temu se prebivalce seznani s preventivnimi in samozaščitnimi ukrepi ter načrti ravnanja v primeru poplav.
(2) V fazi priprave projektne dokumentacije se (v primeru dodatno ugotovljenih naravnih omejitev) izdela elaborat geoloških / hidroloških raziskav ter na podlagi tega predvidi tehnične rešitve gradenj na območju urejanja.
(3) Za zagotavljanje varnosti pred naravnimi in drugimi nesrečami se upošteva določbe predpisov glede varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, mehanske odpornosti in stabilnosti objektov ter ostale predpise, ki urejajo varstvo pred požarom, potresi, poplavami, vremenskimi pojavi, nesrečami v prometu, ekološkimi nesrečami ipd.
(1) Za zagotavljanje požarne varnosti ter mehanske odpornosti in stabilnosti objektov se upošteva določbe predpisov o požarni varnosti objektov in ostale predpise, ki urejajo načrtovanje, projektiranje in gradnjo objektov ter naprav, njihovo rabo in vzdrževanje.
(2) Ob načrtovanih objektih na območju urejanja morajo biti zagotovljene ustrezne prometne in delovne površine za intervencijska vozila v primeru požara ter urejeno hidrantno omrežje, ki mora zagotavljati zadosten vir za oskrbo z vodo za gašenje požara skladno s tehničnimi normativi za hidrantno omrežje.
(3) Odmiki med objekti oziroma požarna ločitev objektov ter odmiki od meje parcel morajo ustrezati požarnovarstvenim predpisom, s čimer bodo zagotovljeni pogoji za omejevanje širjenja ognja ob požaru.
(4) Za omejitev hitrega širjenja požara po stavbi morajo biti uporabljeni ustrezni gradbeni materiali oziroma proizvodi.
(5) Ob požaru morajo biti zagotovljeni vsi ukrepi za varen umik, omejeno mora biti ogrožanje uporabnikov sosednjih objektov in posameznikov.
(6) Doseganje predpisane ravni požarne varnosti mora izhajati iz študije oziroma zasnove požarne varnosti, in sicer za tiste objekte za katere je to določeno s predpisi. Študija oziroma zasnova požarne varnosti je sestavni del projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(1) Načrtovani objekti in ureditve morajo biti projektirani za VIII. stopnjo MCS (Mercali - Cancani - Sieberg) lestvice oziroma za 0,225 g projektnega pospeška tal, ki velja na tem območju za trdna tla.
(2) Pri projektiranju, gradnji in vzdrževanju objektov se upošteva tudi določbe predpisov glede mehanske odpornosti in stabilnosti objektov ter določbe ostalih predpisov in standardov glede varstva pred potresom.
7. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
(1) Izvajanje posegov v posameznih ureditvenih enotah se lahko izvaja neodvisno od urejanja druge ureditvene enote. Etape oziroma faze se lahko izvajajo posamezno ali skupaj, vedno pa morajo predstavljati posamezne zaključene funkcionalne celote. Podrobnejša opredelitev poteka gradnje se določi v projektni dokumentaciji.
(2) S posameznimi posegi, predvsem zaradi izgradnje infrastrukturnih omrežij, se lahko ob realiziranju posamezne ureditvene enote posega tudi v sosednjo ureditveno enoto, vendar se tak poseg šteje za del posamezne etape ob urejanju izhodiščne enote.
8. VELIKOST DOPUSTNiH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
(velikost dopustnih odstopanj)
(1) Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev določenih s tem odlokom, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer ter na podlagi podrobnejših programskih in oblikovalskih izhodišč najdejo rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno-tehničnega ali okolje-varstvenega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji. Nobeno od teh odstopanj ne sme spremeniti načrtovani videz območja, ne sme se poslabšati bivalnih in delovnih razmer, ne sme biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi pa morajo soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo.
(2) Višinski gabariti objekta imajo toleranco +/- 0,5 metra.
9. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OPPN
(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN)
(1) Po izgradnji in predaji v uporabo s tem OPPN načrtovanih prostorskih ureditev se lahko OPPN ali njegovi funkcionalno zaključeni deli razveljavijo.
(2) Ob razveljavitvi je potrebno izvedene prostorske ureditve evidentirati v zemljiškem katastru in katastru gospodarske javne infrastrukture ter opredeliti območja varovalnih pasov gospodarske javne infrastrukture za potrebe prikaza stanja prostora v prostorskem informacijskem sistemu.
(3) Po razveljavitvi OPPN se uporabljajo določila veljavnega PRO.
10. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN
(obveznosti investitorjev in izvajalcev)
(1) Investitorji so dolžni (če je to potrebno za izvedbo z OPPN načrtovanih ureditev oziroma je njena posledica), poleg načrtovanih prostorskih ureditev znotraj posameznih ureditvenih enot oziroma izven območja urejanja, ki predstavljajo posamezne etape / faze gradnje, sočasno izvesti tudi vso pripadajočo gospodarsko infrastrukturo (po pogojih upravljavcev in skladno z določili v 40. členu odloka, ki bo omogočila funkcioniranje takega območja.
(2) Priključitev posameznih objektov na vodovodno in kanalizacijsko omrežje bo možna, ko bo omenjeno omrežje zgrajeno in predano v upravljanje izvajalcu gospodarske javne službe.
(3) Investitor oziroma izvajalec del mora pri posegih v prostor pristojnim službam s področja gospodarske javne infrastrukture ter s področja zaščite in reševanja, varstva okolja, naravnih virov ter ohranjanja narave in kulturne dediščine omogočiti spremljanje stanja na terenu oziroma opravljanje strokovnega nadzora (na stroške investitorja) v času izvajanja zemeljskih in gradbenih del.
(4) Investitor je dolžan poravnati komunalni prispevek skladno z veljavnim Odlokom o programu opremljanja stavbnih zemljišč na območju Občine Ig. Po potrebi pa sklene z Občino Ig Pogodbo o opremljanju na podlagi posebnega Odloka o opremljanju stavbnih zemljišč.
(vsebina grafičnega dela)
Grafični del OPPN vsebuje naslednje načrte:
1.a | Izsek iz kartografskega dela PRO – namenska raba prostora | M 1:2500 |
1.b | Izsek iz kartografskega dela PRO – infrastruktura | M 1:2500 |
2. | DOF s prikazom območja urejanja | M 1:2500 |
3. | DKN s prikazom območja urejanja | M 1:1000 |
4. | Geodetski načrt s prikazom območja urejanja | M 1:1000 |
5. | Ureditvena situacija s prikazom ureditvenih enot | M 1:1000 |
6. | Načrt parcelacije | M 1:1000 |
7. | Načrt prometne in komunalno – energetske infrastrukture | M 1:1000 |
8. | Rešitve in ukrepi za varstvo okolja ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami | M 1:1000 |
9. | Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji | M 1:2500 |
IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Do izvedbe načrtovanih posegov se v območju urejanja ohranja sedanja raba prostora.
OPPN se v analogni in digitalni obliki hrani na sedežu Občine Ig in sedežu Upravne enote Ljubljana, izpostava Vič- Rudnik. V primeru odstopanj med analogno in digitalno obliko velja analogna oblika.
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Odlok se objavi tudi na spletni strani Občine Ig.
Št. 3505-003/2016
Ig, dne 21. junija 2018
Janez Cimperman l.r.
