Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO) in 18. člena Statuta Občine Medvode (Uradni list RS, št. 51/14 – uradno prečiščeno besedilo in 55/14 – popr.) je Občinski svet Občine Medvode na 28. seji dne 20. junija 2018 sprejel
o Občinskem prostorskem načrtu Občine Medvode
1. člen
(vsebina in sestavine odloka)
(1) S tem odlokom se na podlagi upoštevanja usmeritev iz državnih prostorskih aktov in obstoječe zakonodaje, sprejme Občinski prostorski načrt Občine Medvode (v nadaljevanju OPN).
(2) OPN je temeljni prostorski akt in je podlaga za vse posege v prostor na celotnem območju občine, razen na območjih, ki se urejajo z državnimi prostorskimi akti.
(3) OPN je sestavljen iz tekstualnega in grafičnega dela, ki se delita na strateški in izvedbeni del.
(4) Tekstualni del OPN obsega naslednja poglavja:
I. Uvodne določbe,
II. Strateški del,
III. Izvedbeni del,
IV. Prehodne in končne določbe.
(5) Grafični del strateškega dela OPN vsebuje naslednje karte:
Številka | Karta | Merilo |
1. | Zasnova prostorskega razvoja občine | 1:50 000 |
2a. | Zasnova gospodarske javne infrastrukture – komunalna in energetska infrastruktura | 1:50 000 |
2b. | Zasnova gospodarske javne infrastrukture – prometna infrastruktura | 1:50 000 |
3. | Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo s prikazom okvirnih območij naselij, razpršene poselitve in razpršene gradnje | 1:50 000 |
4. | Usmeritve za razvoj v krajini in določitev namenske rabe | 1:50 000 |
(6) Grafični del izvedbenega dela OPN vsebuje naslednje karte:
Številka | Karta | Merilo |
1. | Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste | 1:50 000 |
2. | Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe prostora in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture | 1:50 000 |
3. | Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev | 1:5 000 |
4. | Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture | 1:5 000 |
5. | Prikaz prostorsko ureditvenih pogojev (Me_1126, SM_292, PI_1486) | |
(7) Vsi varstveni in drugi pravni režimi so zajeti v Prikazu stanja prostora (obvezna priloga k OPN), ki se ga sproti obnavlja. Vse omejitve in prepovedi v zvezi z namensko rabo ter posegi v prostor izhajajo iz posameznih področnih predpisov, ki zagotavljajo celovito varstvo okolja in se jih obvezno upošteva tako pri načrtovanju kot pri konkretnih odločitvah v upravnem postopku.
(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
1. Avtohton pomeni prvoten, domač, nastal na kraju, kjer se pojavlja.
2. Bruto tlorisna površina (v nadaljevanju BTP) je skupna površina vseh etaž stavbe. Etaže so lahko nadstropja, ki so v celoti ali delno pod terenom, nadstropja nad terenom, podstrešja, terase, strešne terase, površine tehničnih in skladiščnih prostorov. Bruto tlorisna površina vsake etaže (v nadaljevanju BTPE) se dobi iz zunanjih dimenzij obodnih elementov v višini tal etaže. Ometi, fasadne obloge in parapeti so všteti.
3. Cestišče je del javne ceste, ki ga sestavljajo vozišče, odstavni in ločilni pasovi, kolesarske steze, hodniki za pešce, bankine, naprave za odvodnjavanje, če so tik ob vozišču, ter zračni prostor v višini 7 metrov, merjeno od točke na osi vozišča.
4. Delovne površine so utrjene površine na zemljišču, ki so povezane z javnimi prometnimi površinami neposredno ali pa prek dovoznih poti za gasilska vozila. Namenjene so postavitvi gasilskih vozil, razlaganju in pripravi opreme za reševanje in gašenje. Delovne površine so lahko istočasno tudi postavitvene površine.
5. Dovozne poti so utrjene površine na terenu, ki so neposredno povezane z javnimi prometnicami. Omogočajo dovoz gasilskih vozil do postavitvenih in delovnih površin.
6. Dostopne poti so površine na terenu, ki povezujejo površine v zgradbah in dvorišča z javnimi prometnimi površinami.
7. Dozidava oziroma nadzidava objekta je izvedba gradbenih in drugih del, kadar se k obstoječemu objektu dozida ali nadzida nov del objekta do največ 50 % obstoječe BTP obstoječega objekta. Dozidava ali nadzidava večja od 50 % obstoječe BTP oziroma dozidava ali nadzidava z drugo namembnostjo, kakor jo ima osnovni objekt, pomeni novogradnjo objekta (skupaj obstoječi del ter dozidani oziroma nadzidani del). Dozidavo oziroma nadzidavo objekta je potrebno priključiti na komunalno infrastrukturo preko obstoječih priključkov objekta, h kateremu se doziduje oziroma nadziduje.
8. DPN je državni prostorski načrt.
9. Dvojček sestavljata dve enostanovanjski stavbi z enakimi gabariti, ki se gradita sočasno, na podlagi skupnega gradbenega dovoljenja pridobljenega z skupno projektno dokumentacijo, na skupni vmesni parcelni meji in se stikata tako, da oblikujeta povezano prostostoječo hišo z ločenima vhodoma in ločenima parcelama, namenjenima gradnji.
10. Enostavni objekt je konstrukcijsko nezahteven objekt, ki ne potrebuje posebnega statičnega in gradbenotehničnega preverjanja, ki ni namenjen prebivanju in ni objekt z vplivi na okolje. Razvrščajo se na pomožne objekte, začasne objekte, vadbene objekte, spominska obeležja in urbano opremo.
11. Enota urejanja prostora (v nadaljevanju EUP) je območje z enotnimi značilnostmi prostora, na katerem se določi namenska raba in dopustna izraba prostora ter omejitve, povezane z varstvom okolja, ohranjanjem narave in varstvom kulturne dediščine ter se za posamezne vrste posegov v prostor določijo enotni prostorski izvedbeni pogoji oziroma usmeritve ter pogoji in omejitve za izdelavo občinskega podrobnega prostorskega načrta, če je ta predviden.
12. Etapa predstavlja zaključeno funkcionalno celoto, ki lahko služi svojemu namenu tudi brez izvedbe ostalih delov prostorske ureditve, ki je načrtovana z občinskim podrobnih prostorskim načrtom.
13. Etažnost objekta je določena s številom etaž nad terenom, pri čemer se kot etaža štejejo tudi pritličje (P), mansarda (M) ali terasna etaža (T) in nadstropje (nd).
14. Faktor izrabe gradbene parcele (v nadaljevanju FI) je razmerje med bruto etažno površino (v nadaljevanju: BTP) stavbe in celotno površino gradbene parcele. Pri BTP stavbe za potrebe izračuna Ise ne upošteva neizkoriščeno podstrešje, površina balkonov, lož in odprtih teras, površina garaž in funkcionalnih prostorov stavbe (shrambe, inštalacijski prostori), ki so zgrajeni pod nivojem terena.
15. Faktor odprtih bivalnih površin (v nadaljevanju FOBP) je razmerje med odprtimi bivalnimi površinami in celotno površino gradbene parcele. V odprte bivalne površine se štejejo zelene površine in tlakovane površine, namenjene zunanjemu bivanju, ki ne služijo kot prometne površine ali komunalne funkcionalne površine (npr. dostopi, dovozi, parkirišča, prostori za ekološke otoke). FOBP vključuje najmanj 80 % zelenih površin na raščenem terenu. Raščen teren so površine, ki ohranjajo neposreden stik z geološko podlago in s tem sposobnost zadrževanja in ponikanja vode.
16. Faktor zazidanosti gradbene parcele (v nadaljevanju FZ) je razmerje med tlorisno projekcijo najbolj izpostavljenih delov stavbe nad terenom in površino gradbene parcele. Pri tlorisni projekciji zunanjih dimenzij najbolj izpostavljenih delov stavbe nad terenom se ne upoštevajo balkoni, ki segajo iz fasade stavbe, in napušči. Upoštevajo pa se površine tlorisne projekcije največjih zunanjih dimenzij vseh stavb, ki so določene kot enostavni in nezahtevni objekti nad terenom ter površine uvoza v klet in izvoza iz kleti. Pri tlorisni projekciji zunanjih dimenzij največjih etaž nad terenom se ne upoštevajo balkoni in napušči, upošteva pa se tlorisna projekcija drugih enostavnih in nezahtevnih objektov. V faktor zazidanosti parcele se ne štejejo nepokrita parkirišča.
17. Frčada je funkcionalni strešni arhitekturni element za osvetlitev mansardnih ali podstrešnih prostorov.
18. Gospodarska javna infrastruktura so objekt ali omrežja, ki so namenjeni opravljanju gospodarskih javnih služb skladno z zakonom ter tista gospodarska infrastruktura, ki je kot taka določena z zakonom ali odlokom lokalne skupnosti, kakor tudi drugi objekti in omrežja v splošni rabi. Gospodarska javna infrastruktura je državnega in lokalnega pomena.
19. Gostinski vrt je prostor zunaj gostinskega objekta, namenjen gostinski dejavnosti.
20. Gradbena parcela je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu.
21. Gradnja je izvedba gradbenih in drugih del in obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo objekta in odstranitev objekta.
22. Grajeno javno dobro so zemljišča in na njih zgrajeni objekti, ki so skladno s predpisi namenjeni splošni rabi in so dostopni vsem pod enakimi pogoji.
23. Javna površina je površina, katere raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem, kot so javna cesta, ulica, trg, tržnica, igrišče, parkirišče, pokopališče, park, zelenica, rekreacijska površina in podobna površina.
24. Javna raba; Pritličje v javni rabi je del stavbe, ki je pod enakimi pogoji namenjen vsem uporabnikom. Med dejavnosti javne rabe med drugim sodijo: gostilna, banka, pošta, urad in podobna poslovna dejavnost, trgovina in storitve, postaja, muzej, knjižnica, prostori za izobraževanje, zdravstvo, socialno varstvo, šport in rekreacijo ipd.
25. Klet (v nadaljevanju K) je del stavbe, katere prostori se nahajajo od pritličja navzdol in kjer je več kot 50 % bruto etažnega volumna kleti vkopanega.
26. Kolenčni zid je zid, ki se meri od gotovega tlaka zadnje etaže do točke loma vertikale v poševni del notranjega zaključnega sloja strešne konstrukcije.
27. Manj zahtevni objekt so objekti, ki izpolnjujejo pogoje določil o manj zahtevnih objektih po predpisih o graditvi objektov.
28. Mansarda (v nadaljevanju M) je del stavbe, katere prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod poševno, praviloma dvokapno streho.
29. Nadstropje (v nadaljevanju nd) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo med dvema stropoma od pritličja navzgor.
30. Naselje je pozidano območje ob cesti, ki ga sestavlja vsaj deset stanovanjskih stavb, ki tvorijo prostorsko celoto, v kateri se pešci in vozila lahko vključujejo v promet na tej cesti preko dovoznih poti, ulic, trgov, parkov ali drugih javnih površin, meje naselja pa so označene s predpisano prometno signalizacijo; v naselje so vključeni tudi deli cest znotraj pozidanega območja, ob katerih ni stanovanjskih stavb.
31. Neizkoriščeno podstrešje je del stavbe, katere prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod streho. Ti prostori ne služijo dejavnostim oziroma namembnosti objekta.
32. Nelegalna gradnja pomeni, da se gradnja oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo oziroma so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja
33. Nestanovanjska stavba je objekt, v katerem ni stanovanjskih površin.
34. Nestanovanjska kmetijska stavba: stavbe za rejo živali: hlevi, svinjaki, staje, senik, skedenj, kozolec ter klet, vinska klet, kašča, hram, koruznjak, sušilnica sadja, stavbe za shranjevanje kmetijskih strojev, orodja in mehanizacije: kolnice, lope ipd.
35. Objekt je s tlemi povezana stavba ali gradbeni inženirski objekt, narejen iz gradbenih proizvodov in naravnih materialov, skupaj z vgrajenimi inštalacijami in tehnološkimi napravami. Tehnološke naprave so tiste naprave, ki so namenjene delovanju samega objekta oziroma vzdrževanju ustreznega stanja objekta.
36. Objekt za oglaševanje je objekt, na katerega se nameščajo oglasna sredstva.
37. Objekt v javni rabi je objekt katerega raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem in se glede na način rabe deli na javne površine in nestanovanjske stavbe, namenjene javni rabi.
38. Obrežni pas vegetacije je pas drevesne in grmovne vegetacije ob vodi, do širine 20 m od zgornjega roba brežine vodotoka.
39. Odstranitev objekta je izvedba del, s katerimi se objekt odstrani, poruši ali razgradi in vzpostavi prejšnje stanje.
40. Okoljska infrastruktura so objekti, vodi in naprave za oskrbo z vodo, za čiščenje in odvajanje odpadnih vod, za ravnanje z odpadki in za odlaganje odpadkov.
41. Otroško igrišče je prostor za potrebe otroške igre, opremljen z urbano opremo in zasajen z drevesno in grmovno vegetacijo; lahko je namenjeno eni ali različnim starostnim skupinam.
42. Parkirna površina »parkiraj in se pelji« (v nadaljevanju P&R) je parkirni prostor, kjer potniki parkirajo svoje vozilo in nadaljujejo pot z javnim prevoznim sredstvom.
43. Poseg v prostor je poseg v ali na zemljišče z namenom gradnje objekta po predpisih o graditvi objektov in drug poseg v fizične strukture na zemeljskem površju ter pod njim.
44. Praviloma izraz pomeni, da gre za priporočilo, ki ga je treba upoštevati razen v primeru, kadar to zaradi razmer na terenu, geomehanskih lastnosti tal in iz drugih utemeljenih razlogov ni mogoče.
45. Priobalno zemljišče je zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče na vodah 1. reda 15 metrov od meje vodnega zemljišča, na vodah 2. reda pa 5 metrov od meje vodnega zemljišča. Meja priobalnih zemljišč na vodah 1. reda zunaj območij naselja sega najmanj 40,00 m od meje vodnega zemljišča.
46. Prostostoječa stanovanjska stavba je objekt, ki se v medsebojnem razmaku vsaj 4 m ne stika z nobeno stranico s sosednjo stavbo.
47. Pritličje (v nadaljevanju P) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo neposredno nad zemeljsko površino ali največ 1,4 m nad njo, merjeno od najnižje kote terena ob objektu.
48. Raščen teren so površine, ki ohranjajo neposreden stik z geološko podlago in s tem sposobnost zadrževanja in ponikanja vode.
49. Razpršena poselitev je tip poselitve, ki jo opredeljuje veliko število v prostoru razpršenih malih naselij, ki jih tipološko uvrščamo v razdrobljena, razpršena, raztresena, razpostavljena in razložena naselja kot del avtohtone poselitve.
50. Razpršena gradnja predstavlja območja z nizko gostoto naselitve, z nestrnjeno, redko razmestitvijo objektov v prostoru. Razpršena gradnja je negativen pojav v prostoru, katere značilnost je neracionalna izraba prostora in nezadostna komunalna opremljenost in je kot taka potrebna sanacije.
51. Regulacijske črte (regulacijska linija, gradbena meja in gradbena linija) se praviloma uporabljajo za določevanje meja javnega prostora, do katerega se lahko načrtujejo in gradijo objekti.
52. Regulacijska linija (v nadaljevanju RL) je črta, ki ločuje obstoječe in predvidene odprte ali grajene javne površine od površin v privatni lasti in praviloma sovpadajo z linijo prometnih ali zelenih površin ter z linijo grajenega javnega dobra.
53. Gradbena meja (v nadaljevanju GM) je črta, ki je novozgrajeni oziroma načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča namenjenega za gradnjo.
54. Gradbena linija (v nadaljevanju GL) je črta, na katero morajo biti z eno fasado postavljeni objekti, ki se gradijo na gradbeni parceli ob tej črti. Odstopanja od gradbene linije so dopustna za največ 1,20 m v notranjost parcele, namenjene gradnji, vendar največ v 1/3 dolžine fasade objekta. Gradbeno linijo lahko presegajo balkoni, napušči in nadstreški nad vhodi, komunalni priključki, parkirišča in ograja k objektu, urbana oprema ter spominska obeležja.
55. Rekonstrukcija objekta je spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta in prilagajanje objekta spremenjeni namembnosti ali spremenjenim potrebam oziroma izvedba del, s katerimi se bistveno ne spremeni velikost, spreminjajo pa se njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost ter izvedejo druge njegove izboljšave, pri čemer pri stavbah ne gre za bistveno spremembo v zvezi z velikostjo, če se njena prostornina ne spremeni za več kakor 10 %.
56. Sleme je vrhnji rob ostrešja ali stični rob strešin in je hkrati najvišja točka strehe. Za 1,5 m ga lahko presega dimnik in zaključek instalacijskega bloka.
57. Solarni sistemi so sistemi, ki omogočajo izkoriščanje sončne energije. Glavni sestavni deli solarnih sistemov so sprejemniki sončne energije, hranilniki toplote in prenosniki toplote.
58. Sonaravno urejanje vodotokov je urejanje vodotokov ob upoštevanju hidroloških, ekoloških, krajinskih in drugih vidikov.
59. Sprememba namembnosti je izvedba del, ki niso gradnja in zaradi katerih tudi ni potrebna rekonstrukcija, predstavljajo pa takšno spremembo namena objekta ali njegovega dela, da se povečajo vplivi objekta na okolico.
60. Stanovanjska stavba je objekt namenjen bivanju, in v posebnih primerih do 49 % BTP namenjenih za okolje nemoteči poslovni dejavnosti v skladu s prostorsko izvedbenimi pogoji.
61. Stanovanjska stavba za posebni namen je stavba, namenjena začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb, starejših, študentov ali otrok, kot so dijaški in študentski domovi, delavski domovi, domovi za starejše, domovi za terapevtske skupine, zavetišče za brezdomce, vzgojni domovi, domovi za skupnosti ter druge stavbe, namenjene za izvajanje socialnih programov, ki vključujejo bivanje.
62. Strnjena gradnja je gradnja stavb, ki se med seboj stikajo z vsaj eno stranico ali njenim delom.
63. Svetla višina prostora je merjena od gotovega tlaka do gotovega stropa.
64. Terasna etaža (v nadaljevanju T) je del stavbe, katere prostori so nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod ravno streho z naklonom do 10º. Bruto tlorisna površina terasne etaže ne sme presegati 75 % bruto tlorisne površine predhodne etaže.
65. Trg je odprt prostor, delno ali v celoti obdan s stavbami, primeren za sestajanje, zbiranje ljudi.
66. Varovalni koridor vodov in naprav komunalne infrastrukture obsega prostor, v katerem je dopustna gradnja objektov pod pogoji tega odloka in posebnim soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca v skladu s predpisi.
67. Varovalni pas prometne in komunalne infrastrukture obsega prostor določen v skladu s predpisi, v katerem so gradbeni posegi dopustni le s soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca.
68. Večstanovanjska stavba je samostojno stoječa stavba s tremi ali več stanovanji (vila blok, stanovanjski blok, stolpič, stolpnica in podobni stanovanjski objekti).
69. Veduta je poudarjen pogled iz določenega mesta opazovanja (praviloma javne površine) z jasno določeno smerjo in prostorsko zaokroženim ciljem opazovanja, ki je lahko objekt ali območje.
70. Višina objekta, ki je določena s tem odlokom, se meri od najnižje kote terena ob objektu do kote najvišje ležeče točke objekta. Pri stavbah s poševno streho je najvišja točka sleme strehe, pri stavbah z ravno streho je najvišja točka venec stavbe. Dopustno višino stavbe lahko presegajo: dimnik, inštalacijske naprave, dostop do strehe, ograja, objekt in naprava elektronske komunikacijske infrastrukture.
71. Vodno zemljišče obsega strugo vodotoka skupaj z brežino do prehoda v okoliški ravninski teren, v primeru strmega pobočja pa do prehoda iz območja vodne erozije in nanosov v okoliško zarast ali pobočne nanose.
72. Vplivno območje drevesa je talna površina pod obodom krošnje, razširjena še za 1,5 m na vse strani.
73. Vrstna hiša je stanovanjska stavba z enim stanovanjem, zgrajena v strnjenem nizu najmanj treh zaporedno zgrajenih hiš enakih gabaritov.
74. Vrtiček je površina za pridelovanje vrtnin in gojenje okrasnih rastlin za lastne potrebe.
75. Vrtičkarstvo je prostočasna dejavnost, ki vključuje pridelovanje vrtnin in gojenje okrasnih rastlin za lastne potrebe, in se izvaja na posebej za tako dejavnost urejenih površinah.
76. Vrzel je nepozidano stavbno zemljišče, na katerem je dopustno na podlagi določb tega odloka zgraditi enega ali več samostojnih objektov.
77. Vzdrževanje objekta je izvedba del, s katerimi se ohranja objekt v dobrem stanju in omogoča njegova uporaba.
78. Začasni objekti so lahko: odprt sezonski vrt (posebej urejeno zemljišče kot del gostinskega obrata), kiosk oziroma tipski zabojnik, pokrit prostor z napihljivo konstrukcijo ali v montažnem šotoru (do 500,00 m2 z višino najvišje točke 6,00 m), oder z nadstreškom (sestavljen iz montažnih elementov), začasna tribuna za gledalce na prostem oziroma proizvod, dan na trg v skladu s predpisom, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti. Začasni objekt je treba odstraniti po poteku časa, za katerega je bil zgrajen, najpozneje pa v šestih mesecih od začetka gradnje. Po odstranitvi je treba na zemljišču, na katerem je bil zgrajen, vzpostaviti prvotno stanje.
79. Zbiralnica odpadkov je pokrit ali nepokrit posebej urejen in opremljen prostor za ločeno zbiranje in začasno hranjenje posameznih frakcij (praviloma stekla, papirja in embalaže), ki jih povzročitelji prepuščajo izvajalcu javne službe zbiranja in odvoza odpadkov.
80. Zbirni center je delno pokrit ograjen prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje nekaterih vrst ločenih odpadkov.
81. Zelena streha je streha, ki jo pokriva zemljina z vegetacijskim slojem.
82. Zelene površine naselja so javne površine namenjene preživljanju prostega časa, predvsem rekreaciji in športu na prostem, parki ter druge javne zelene površine, ki so namenjene izboljšanju kvalitete bivanja v naselju.
(2) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni izrecno določen v tem odloku, imajo enak pomen, kot ga na dan uveljavitve tega odloka določajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja in graditve.
(3) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, ki označujejo posameznike in so zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.
II. 1 Splošne določbe
3. člen
(vsebina strateškega dela)
Besedilo strateškega dela OPN vsebuje naslednja poglavja:
II.1. Splošne določbe
II.2. Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine
II.2.1. Izhodišča prostorskega razvoja občine
II.3. Zasnova prostorskega razvoja občine
II.3.1. Usmeritve za zasnovo prostorskega razvoja občine
II.4. Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena
II.4.1. Zasnova prometne infrastrukture
II.4.2. Zasnova elektronskih komunikacij, energetike, komunalnega in vodnega gospodarstva
II.5. Okvirna območja naselij
II.6. Določitev okvirnih območij razpršene poselitve in razpršene gradnje
II.7. Usmeritve za prostorski razvoj občine
II.7.1. Usmeritve za razvoj poselitve in za prenovo
II.7.2. Usmeritve za razvoj v krajini
II.7.2.1 Razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire
II.7.2.2 Območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja
II.7.3. Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč
II.7.4. Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev.
II. 2 Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine
II. 2.1 Izhodišča prostorskega razvoja občine
(izhodišča prostorskega razvoja občine)
(1) S strateškim delom OPN občina opredeljuje izhodišča prostorskega razvoja ter usmerja razvoj dejavnosti in rabe prostora tako, da so zagotovljeni pogoji za usklajen in vzdržen prostorski razvoj. Strateški del občinskega prostorskega načrta je podlaga za izdelavo prostorskih izvedbenih načrtov.
(2) Vzdržen prostorski razvoj je temeljno načelo prostorske strategije. Pomeni zagotavljanje take rabe prostora in prostorskih ureditev, ki ob varovanju okolja, ohranjanju narave in trajnostni rabi naravnih dobrin, ohranjanju kulturne dediščine in drugih kakovosti naravnega in bivalnega okolja omogoča zadovoljitev potreb sedanje generacije brez ogrožanja prihodnjih generacij.
(3) Prostorski razvoj Občine Medvode bo sledil načelom trajnostnega razvoja, kakor izhaja iz temeljnih dokumentov Evropske unije (ESDP 2000), Sveta Evrope (CEMAT 2000, Ljubljanska deklaracija) in drugih (Habitat, Natura 2000, Ramsarska in Aarhurška konvencija), kar pomeni zagotavljanje izenačevanja prostorskih možnosti za ekonomski in socialni razvoj znotraj celotne občine, zagotavljanje policentričnega prostorskega razvoja, varovanje naravnih virov in njihovo trajnostno izkoriščanje, ustrezna raba prostora in ohranjanje lokalne identitete.
(4) Prostorski razvoj občine bo sledil Strategiji prostorskega razvoja Slovenije in Prostorskega reda Slovenije na splošni ravni in posebej v določilih, ki se nanašajo na Občino Medvode z upoštevanjem razvojnih dokumentov posameznih nosilcev urejanja prostora, posebej s področij oskrbe s pitno vodo, oskrbe z energijo, kmetijstva, gozdarstva, varstva narave in varstva kulturne dediščine.
(usmeritve iz hierarhično nadrejenih prostorskih aktov in prostorsko odgovarjajočih sektorskih dokumentov)
V prostorskem aktu so upoštevana izhodišča in usmeritve iz naslednjih dokumentov:
– Odlok o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04, 33/07 – ZPNačrt),
– Uredba o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04, 33/07 – ZPNačrt),
– Program razvoja podeželja za Republiko Slovenijo,
– Sektorski nacionalni programi oziroma njihovi operativni programi,
– drugi akti, s katerimi se na podlagi predpisov načrtuje razvoj oziroma širitev posameznih objektov in omrežij gospodarske javne infrastrukture.
(osnovne ugotovitve, ki izhajajo iz analiz stanja, teženj in možnosti prostorskega razvoja)
(1) Občina meri 77,6 km2 in obsega 31 naselij: Belo, Brezovica pri Medvodah, Dol, Dragočajna, Golo Brdo, Goričane, Hraše, Ladja, Medvode, Moše, Osolnik, Rakovnik, Seničica, Setnica – del, Smlednik, Sora, Spodnja Senica, Spodnje Pirniče, Studenčice, Tehovec, Topol pri Medvodah, Trnovec, Valburga, Vaše, Verje, Vikrče, Zavrh pod Šmarno goro, Zbilje, Zgornja Senica, Zgornje Pirniče in Žlebe.
(2) Občina ima ugodno prometno lego, saj je omogočena hitra povezava z ostalim slovenskim prostorom in glavnim mestom Slovenije. Občina meji na šest sosednjih občin: na severu na Mestno občino Kranj in Občino Šenčur, na vzhodu na Občino Vodice, na jugovzhodni strani na Mestno občino Ljubljana, na južni strani na Občino Dobrova - Polhov Gradec in na zahodni strani na Občino Škofja Loka.
(3) Uradni statistični podatki iz leta 2016 kažejo, da je imela Občina Medvode 16.032 prebivalcev.
(4) Občino bi lahko reliefno razdelili na dve enoti. Jugozahodni del občine, ki sega v Polhograjsko hribovje je hribovit in pretežno pokrit z gozdom. Severo vzhodni del sega v Ljubljansko – kamniško kotlino oziroma Savsko ravan, ki je pretežno ravninska. Najpomembnejša vodotoka v občini sta reki Sava in Sora, ki imata sotočje v Medvodah. Za jezom Hidroelektrarne Medvode je nastalo Zbiljsko jezero, ki je največja stoječa vodna površina v občini, v Hrašah se nahajajo ribniki oziroma mlake s trstišči. Pomembnejša potoka sta Ločnica in Mavelščica, ki odmakata hriboviti del občine.
(5) Največji delež rabe prostora zavzemajo gozdovi (66 %), sledijo kmetijska zemljišča (23 %), območja poselitev (9 %) in vode (2 %).
(6) Enota Savska ravan ob sotočju Save in Sore zajema osrednji, najbolj urbanizirani del občine. Zaradi intenzivne kmetijske in gospodarske dejavnosti, ki se je razvila prav zaradi bližine rek, je to območje gosto poseljeno in najbolj razvito. Poleg intenzivne poselitve stanovanjskih in industrijskih objektov, je v prostoru moč zaznati linijske komunikacijske povezave železnice in ceste, ki deli občinsko in predvsem mestno tkivo na dva dela. Gospodarska rast povojnega obdobja je z naključno izgradnjo industrijskih in gospodarskih objektov v prostoru pustila vtis močno degradiranega in nehomogenega poselitvenega vzorca. Navkljub neposredni umeščenosti rek v poselitveno območje sta vodni in obvodni prostor kot kvaliteta in pomembna prvina naravne krajine le deloma izkoriščena, saj je večina industrije v območju locirana prav v obrečnem prostoru.
(7) Tudi znotraj same Občine Medvode lahko govorimo o procesu suburbanizacije – to je proces razseljevanja prebivalcev, delovnih mest in urbanih dejavnosti iz osrednjih delov mest v predmestja in širša območja mestne regije. Tako nastajajo nova suburbana območja, kot prehodna oblika med mestom in naseljem, ki so zanimiva za stalno naselitev prebivalcev. Mesto Medvode postaja oskrbno in zaposlitveno središče, naselja se širijo v ravninskem delu občine kot. npr. Zgornje Pirniče, Spodnje Pirniče, Vaše, Goričane, Rakovni. Z asfaltiranjem cest in lažjo dostopnostjo so se delno suburbanizirala tudi naselja Žlebe, Golo Brdo, Topol in Studenčice.
(8) Občina ima zmerno rast števila prebivalstva, ki je posledica pozitivnega naravnega in selitvenega prirastka.
(9) Na območju občine je čutiti veliko pomanjkanje ustrezno komunalno opremljenih površin za obrtno poslovne dejavnosti, ki jih je težko zagotavljati v zadostni meri zaradi naravnih omejitev v prostoru, kot so na primer reki Sava, Sora in Krajinski park Polhograjski Dolomiti.
(10) Cilj občine je ohranjati kmetijska zemljišča z visokim pridelovalnim potencialom kot vir za izvajanje gospodarske dejavnosti in spodbujati kmetijsko rabo zemljišč zaradi ohranjanja kakovosti kulturne krajine.
(11) Občina ima neizkoriščen turistični potenciali, kjer prednosti predstavljajo velika naravna ohranjenost in krajina s pestrimi krajinskimi vzorci ter naravne in kulturne danosti kot podlaga za razvoj turizma in rekreacije v odprtem prostoru. Velika priložnost območja je bogastvo ohranjene naravne in tudi kulturne dediščine, kot so na primer: reki Sava in Sora, Zbiljsko jezero kot turistična točka za aktivno in zdravo preživljanje prostega časa, mlake v Hrašah, Stari grad v Smledniku, območje Šmarne gore in Grmade, Polhograjsko hribovje s Katarino, Slavkov dom, rojstna hiša Jakoba Aljaža, rojstna hiša Franca Rozmana Staneta, grad Goričane, dvorec Valburga ter druga naravna in kulturna dediščina.
(medsebojni vplivi in povezave s sosednjimi območji)
(1) Občina Medvode je del Ljubljanske urbane regije (v nadaljevanju LUR), ki povezuje 26 občin regije v celoto. Občine se med seboj povezujejo na različnih področjih, izdelujejo razvojne programe in tako načrtujejo skupen razvoj ter rešujejo skupne probleme. Glavni razvojni cilj LUR so: delujoče somestje, ustvarjalni ljudje in uspešna podjetja ter regija z evropsko prestolnico, kjer je kakovost življenja najvišja v Evropi. Pomembnejši regionalni projekti, kjer je za izvedbo potrebno medobčinsko sodelovanje so: regionalna deponija odpadkov, integriran javni potniški promet in postajališča javnega potniškega prometa, logistični transportni terminal, regionalni sistem podjetniških con v okviru tehnološkega parka, varstvo pred poplavami (planirani vodnogospodarski ukrepi za zmanjševanje poplavne ogroženosti), krajinski parki in regionalno upravljanje parkov.
(2) Krajinski park Polhograjski Dolomiti je bil razglašen leta 1974. Park geografsko sega tudi v sosednji Občini Dobrova - Polhov Gradec in Mestno občino Ljubljana. Za uresničevanje varstva naravne in kulturne krajine bo potrebno aktivno varstvo na podlagi načrta upravljanja. Območje se lahko razvija kot del enotne turistično rekreacijske ponudbe.
(3) Območje krajinskega parka Šmarna gora bo poleg Občine Medvode segalo še v sosednjo Občino Vodice in v Mestno občino Ljubljana. Za uresničevanje varstva naravne in kulturne krajine bo potrebno aktivno sodelovanje vseh treh občin.
(4) Občina Medvode je preko ljubljanskega mestnega avtobusa povezana v sistem Ljubljanskega potniškega prometa. Občina Medvode bo v prihodnosti še krepila transportne povezave z glavnim mestom ter drugimi sosednjimi občinami.
(5) Na Savi je predvidena gradnja verige hidroelektrarn. Pregrade bodo zgrajene na območju Mestne občine Ljubljana, katerih vpliv bo segal tudi na območje Občine Medvode.
Občina Medvode sodi pod okrilje Upravne enote Ljubljana, Izpostava Šiška.
II. 2.2 Cilji
(cilji prostorskega razvoja občine)
(1) Cilji prostorskega razvoja Občine Medvode izhajajo iz položaja občine v širšem prostoru, iz usmeritev posameznih sektorjev in ocene stanja in teženj v prostoru. Ob upoštevanju izhodišč so cilji prostorskega razvoja opredeljeni z namenom reševanja obstoječih in pričakovanih prostorskih problemov v občini ter preusmeritve negativnih teženj po posegih na nova stavbna zemljišča in doseganja večje stopnje urejenosti v prostoru.
(2) Ob upoštevanju izhodišč so cilji prostorskega razvoja:
– Skladen in vzdržen prostorski razvoj občine po načelih trajnostnega razvoja v povezavi z gospodarskimi, družbenimi in okoljskimi razmerami.
– Sodelovanje s sosednjimi občinami in vladnimi organi ter ustanovami pri prostorskem razvoju, razvoju infrastrukture regionalnega ali državnega pomena ter izvajanju varstvenih režimov.
– Usmerjanje prostorskega razvoja skladno z varstvenimi usmeritvami in zahtevami s področja varstva okolja, ohranjanja narave, varstva naravnih virov in varstva kulturne dediščine.
– Razvoj poselitve in dejavnosti se prednostno usmerja na območje mesta Medvode, pomembnejših lokalnih središč in lokalnih središč. Za razvoj se prednostno izkorišča nezadostno in neprimerno izkoriščene obstoječe površine. Širitev naselij je dopustna, če znotraj obstoječega naselja nadaljnji prostorski razvoj ni možen ali če gre za zaokroževanje naselja.
– Racionalen in učinkovit prostorski razvoj, ki obsega usmerjanje dejavnosti v prostor na način, da se zagotovijo največji pozitivni učinki za razvoj ter zagotavljanje racionalne rabe prostora in izboljševanje negativnih stanj v prostoru.
– Gospodarske dejavnosti se razvijajo na območjih, na katerih glede na prostorske potenciale in omejitve obstajajo prostorske možnosti za njihov razvoj. Gospodarske dejavnosti se prednostno razvijajo v okviru obstoječih gospodarskih con ter njihovih širitev.
– Zagotavljanje prostorskih možnosti za razvoj proizvodnih dejavnosti, tako z izboljšanjem obstoječih kot z načrtovanjem novih proizvodnih in gospodarskih con, ob upoštevanju okoljevarstvenih zahtev.
– Zaustavitev procesov zaraščanja in vzdrževanje kulturne krajine, ohranitev poseljenosti podeželskega prostora in kmetijske proizvodnje ter spodbujanje okolju prijaznejše kmetijske pridelave.
– Kakovosten razvoj gozdnih površin ob povezovanju interesov gozdarstva, lastnikov gozdov in prostorskega urejanja.
– Prizadevanje za urejanje novega in izboljšanje kakovosti obstoječega javnega prostora v naseljih, urejanje površin za pešce in kolesarje, izboljšanje kvalitete javnih površin, poenotenje urbane opreme, označevalnih sistemov ter oglasnih panojev.
– Prizadevanje za izgradnjo ter izboljšanje komunalne infrastrukture.
– Usmerjanje prostorskega razvoja izven območij, ki jih ogrožajo naravne ali druge nesreče, ter preusmerjanje obstoječih dejavnosti izven območij, ki so ogrožena zaradi naravnih ali drugih nesreč.
– Omogočanje dostopnosti do osnovnih storitev za vse prebivalce občine.
(3) Cilji na področju poselitve:
– Prostorski razvoj poselitve se načrtuje na prostih, degradiranih in nezadostno izkoriščenih površinah znotraj naselij, pri čemer ima prenova prednost pred novogradnjo.
– Z razvojem naselij se ne sme slabšati kakovost življenjskega okolja in se morajo v čim večji meri ohranjati zelene površine naselja.
– Širitev naselja je treba prvenstveno usmerjati na zemljišča, ki so z vidika trajnostne rabe naravnih virov, ohranjanja najboljših kmetijskih zemljišč, ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine manj pomembna in so funkcionalno povezana z obstoječim naseljem.
– Območja avtohtone razpršene poselitve se širi za potrebe ohranjanja osnovne dejavnosti v prostoru in se jo ohranja kot značilnost poselitve. Območja razpršene poselitve se sanira in ohranja.
– Omogoča se prostorsko širitev hribovskih in perspektivnih kmetij izven ureditvenih območij naselij, in sicer v skladu z usmeritvami za ohranjanje kvalitet kulturne krajine.
– Kot središče regionalnega pomena in občinsko središče se bo prednostno razvijalo mesto Medvode z zagotavljanjem prostorskih pogojev za razvoj ustreznih dejavnosti, tako da se centralne dejavnosti prednostno umeščajo v mestno jedro in v njegovo neposredno bližino.
– Novo poselitev se praviloma usmerja le na komunalno zadostno opremljena, nepozidana zemljišča strnjenih kompleksov znotraj obstoječih naselij.
(4) Pri načrtovanju in usmerjanju razvoja poselitve bo občina:
– zagotavljala površine za skladen in trajnosten dolgoročen prostorski razvoj naselij, za potrebe zaposlitve in bivanja,
– zagotavljala urejanje že urbaniziranih območij, doseganje večje stopnje urejenosti naselij in izboljšanje kakovost bivanja z notranjim razvojem in širitvami,
– zagotavljala pogoje za razvoja podeželja,
– zagotavljala površine in druge pogoje za gospodarski razvoj in ustvarjanje novih delovnih mest, predvsem tehnološko zahtevnejših programov in ekološko sprejemljivih posegov,
– spodbujala vse vrste stanovanjske gradnje z zagotavljanjem ustreznih površin in javne infrastrukture za zadovoljevanje lokalnih stanovanjskih potreb,
– spodbujala reurbanizacijo in prenovo degradiranih območij v naseljih,
– spodbujala prenove mestnega jedra, vaških jeder in drugih območij kulturne dediščine skladno z vrednotami ohranjanja kulturne dediščine,
– zagotavljala površine za razvijanje lokalnih oskrbnih in storitvenih dejavnosti v razvijajočih se območjih poselitve,
– spodbujala trajnostni razvoj v turizmu, predvsem izboljšanje kakovosti in dopolnjevanje obstoječe turistične infrastrukture,
– izboljševala bivalne in delovne razmere na vseh območjih,
– izboljševala urejenost obstoječih in novih javnih površin naselij in njihovo opremo,
– izboljševala razmere za šport in rekreacijo,
– zagotavljala ustrezne javne površine za različno javno rabo,
– spodbujala ohranjanje in razvoj kulturne raznovrstnosti kot osnove za kakovostno nacionalno prostorsko prepoznavnost, kvalitetno bivalno okolje in socialno vključenost,
– spodbujala rabo obnovljivih virov energije, učinkovito rabo energije z energetsko varčnimi oblikami gradnje in celovito energetsko sanacijo obstoječih stanovanjskih stavb.
(5) Cilji na področju gospodarske javne infrastrukture:
– Sanacija obstoječe komunalne infrastrukture na obstoječih poselitvenih območjih z gradnjo nove ali s posodobitvijo obstoječe javne infrastrukture, pospeševanje sanacije obstoječih greznic z vgrajevanjem malih komunalnih čistilnih naprav na območjih, kjer se javno kanalizacijsko omrežje ne bo gradilo ter celovita infrastrukturna ureditev novih območij poselitve.
– Preverjanje varovanih virov pitne vode z vidika kvalitete in zadostnosti virov ter zmanjševanje izgub pitne vode v vodovodnih sistemih.
– Reševanje vprašanja deponiranja odpadkov.
– Razvijanje kolesarskih povezav in pešpoti med posameznimi območji aktivnosti (kulturnimi, športno-rekreacijskimi, izobraževalnimi, upravnimi, stanovanjskimi itd.). V naseljih in med naselji se bo v okviru prostorskih možnosti dograjevalo hodnike za pešce ter kolesarske steze in poti.
– Umestitev nove prometne povezave do Osnovne šole Pirniče in vrtca.
– Rekonstrukcije in vzdrževalna dela obstoječih javnih cest na območju občine.
– Načrtuje se nadgradnja železniške proge Ljubljana–Kranj–Jesenice–državna meja v koridorju obstoječe proge.
(6) Cilji na področju krajine:
– Izkoriščanje potencialov naravne in kulturne krajine za potrebe razvoja rekreacije in turizma.
– Spodbujanje ohranjanja biotske raznovrstnosti, naravnih vrednot in naravnih procesov kot bistvenih sestavin kakovostnega naravnega okolja.
– Ohranjanje pridelovalnega potenciala tal za kmetijsko rabo.
– Smotrna raba prostora za urbanizacijo in nadzor nad širjenjem urbanih območij.
– Zagotavljanje ustrezne vključitve biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot v gospodarjenje z naravnimi viri in prostorom.
– Vzpostavitev omrežja posebnih varstvenih območij in zavarovanih območij.
– Sonaravno gospodarjenje z naravnimi viri.
– Upravljanje in razvoj krajinskih potencialov.
– Ohranjanje kakovostnih naravnih in kulturnih krajinskih območij.
– Ohranjanje in razvoj potencialnih območij in infrastrukture za prostočasne dejavnosti s poudarkom na razvoju obvodnega prostora.
II. 3 Zasnova prostorskega razvoja občine
II. 3.1. Usmeritve za zasnovo prostorskega razvoja občine
(območja za razvoj poselitve in dejavnosti)
(1) Osnovni pogoj za skladnejši razvoj v prostoru je izoblikovanje in izvajanje strategije razvoja poselitve, ki bo omogočala na eni strani učinkovito in ekonomsko upravičeno organizacijo in razvoj vseh dejavnosti v prostoru, na drugi strani pa racionalno koriščenje naravnih virov, izboljšanje in varovanje okolja, naravnih in ustvarjenih vrednot.
(2) Glede na naravne značilnosti občino lahko razdelimo na tri območja:
– ravninski, centralni del ob reki Savi in reki Sori,
– območje Smlednika z zaledjem,
– območje Polhograjskega hribovja.
(usmeritve za razvoj osrednjega ravninskega dela občine ob reki Savi in reki Sori)
(1) Ob glavnih prometnicah se bo krepilo naselja urbanega značaja. Vodilno vlogo bo imelo občinsko središče Medvode, ki je edino mestno naselje v občini. S funkcionalno povezanimi naselji Rakovnik, Goričane, Vaše, Ladja, Zbilje, Verje, Zgornje Pirniče in Spodnje Pirniče se bo povezovalo v širše večpolno urbano območje. V osrednjem delu se bodo poleg občinskega središča krepila tudi lokalna središča (Smlednik z Valburgo, Zgornje Pirniče in Sora) in oskrbna središča (Goričane, Topol pri Medvodah, Zbilje).
(2) Center Medvod se bo preoblikoval v osrednji povezovalni element mesta. Urejalo se bo, kvalitetne javne površine z zelenimi povezavami, obrežni prostor in nove brvmi za pešce in kolesarje preko Sore in Save. Posamezne gospodarske dejavnosti v mestu Medvode se bo ohranjalo, opuščene gospodarske cone se bo prestrukturiralo v območja centralnih dejavnosti.
(3) Območja, namenjena za poslovno, obrtno, gospodarsko ali proizvodno dejavnost, so večinoma že zapolnjena, možnosti za širitev so zaradi naravnih omejitev in lokacij (bližina stanovanjskih naselij, omejitev z železnico ali cesto, omejitev z vodami ipd.) zelo omejene. Načrtuje se nova območja ali širitve za poslovno, obrtno, gospodarsko ali proizvodno dejavnost in sicer v Preski, v Vašah, v Sori in na Jeprci.
(4) Izven naselij se bo ohranjal odprt prostor, pretežno kmetijskih in gozdnih površin. Naselja na robu urbaniziranega območja se bodo razvijala vzdržno, med njimi se bodo ohranjale zelene cezure.
(5) Z zgoščevanjem in širitvami obstoječih naselij, ki so komunalno ustrezno opremljena, se bo spodbujal kvaliteten razvoj in ohranjala privlačnost poselitve v neposrednem stiku z zelenim zaledjem. Večje širitve poselitve se bodo izvajale v skladu z načeli doseganja večje urbane kvalitete in racionalne rabe prostora.
(6) Območje sedanjih vrtičkov v Preski se delno prestrukturira v gospodarsko cono in delno v urejene površine za vrtičke. Dodatne površine za vrtičke s pripadajočimi parkirnimi površinami bodo urejene tudi na Svetju.
(7) Zbirni center za ločeno zbiranje nenevarnih odpadkov se predvidi na Jeprci ob obstoječi gramozni jami.
(usmeritve za razvoj območja Smlednika z zaledjem)
(1) Območje se bo zaokroževalo in zgoščevalo na način, da se bo ohranila kakovostna podoba krajine s strnjenimi vasmi. Ohranjalo se bo kakovostne kmetijske površine z značilno poljsko razdelitvijo na proge in ravninskim gozdom. Ohranjanje kmetijskih zemljišč in kmetijske dejavnosti na tem območju je pomembno tako z vidika učinkovite pridelave hrane kot z vidika ohranjanja prepoznavne kulturne krajine. Spodbujalo se bo vitalnost in privlačnost podeželja.
(2) V območju se bodo krepili posamezni poli poselitve, ki podeželje povezujejo z mestom Medvode, s čimer se bodo izenačevale strukturne razlike med območji v občini.
(3) Za potrebe razvoja gospodarskih dejavnosti bo na območju Moš urejena nova gospodarska cona. Glede na lego v območju zelo kakovostne kulturne krajine bo cona zasnovana tako, da bo obdana z gosto zasajenim pasom obstoječe ali nove drevesne vegetacije, da bo čim manj vidno izpostavljena. S selitvijo gospodarske dejavnosti iz vasi se prebivalcem izboljša kvaliteta bivanja.
(4) V Hrašah se bo opuščeno območje hlevov za rejo govedi »Agroemone« preoblikovalo v območje družbenih ali turističnih dejavnosti, ki bodo izkoriščale obstoječe potenciale tega prostora. Za objekte oziroma za izvajanje dejavnosti je potrebno načrtovati ustrezno komunalno opremljenost in upoštevanje omejitev glede varstva narave – ribniki Hraše. Nova dejavnost ne sme biti moteča za lokalno prebivalstvo. Ob območju se predvideva ureditev območja za parkovne ureditve.
(usmeritve za razvoj območja Polhograjskih Dolomitov)
(1) Na območju se bo ohranjalo naravno in kulturno krajino krajinskega parka, ki zagotavlja pogoje za obstoj in razvoj kmetij in turizma. Območje ima velike rekreacijske potenciale, zato se bo spodbujalo dopolnilne dejavnosti na kmetijah.
(2) Za to območje je značilna razpršena poselitev, kot tipična avtohtona značilnost območja Polhograjskih Dolomitov. Značilna je nizka gostota pozidave s pojavi samotnih kmetij, zaselkov, razdrobljenih, razpršenih naselij in drugih oblik strnjenih, manjših naselij (manjša gručasta naselja).
(3) Cilj občine je, da se življenje v Polhograjskih Dolomitih ohranja, zato se na zemljiščih slabše kvalitete omogoči širitev zaselkov in naselij z namenom ohranjanja prebivalstva in razvoja območja. Dopušča se zaokroževanje naselij in razpršene poselitve ob upoštevanju vrednot okolja, komunalne in prometne infrastrukture in terena.
(omrežje naselij z vlogo in funkcijami naselij)
(1) Glede na vlogo in funkcijo v omrežju naselij Občine Medvode, ki temelji na številu in strukturi prebivalcev, razmestitvi družbenih in storitveni dejavnosti ter drugih funkcij javnega značaja, se naselja razvrščajo v naslednje kategorije:
FUNKCIJA NASELJA / SREDIŠČA | IME NASELJA |
pomembnejše lokalno središče s funkcijo občinskega središča | Medvode |
lokalno središče | Smlednik z Valburgo, Sora, Zgornje Pirniče |
oskrbno središče | Goričane, Topol pri Medvodah, Zbilje |
ostala naselja | Belo, Brezovica pri Medvodah, Dol, Dragočajna, Golo Brdo, Hraše, Ladja, Moše, Osolnik, Rakovnik, Seničica, Setnica – del, Spodnja Senica, Spodnje Pirniče, Studenčice, Tehovec, Trnovec, Vaše, Verje, Vikrče, Zavrh pod Šmarno goro, Zgornja Senica, Žlebe |
(2) Cilj Občine Medvode je krepitev lokalnih središč, ki so generatorji razvoja svojega zaledja in zagotavljajo prebivalcem ustrezno vsakodnevno trgovsko oskrbo, ustrezno socialno zdravstveno oskrbo, osnovno izobraževanje, informiranje, kulturne dejavnosti in možnosti druženja. Lokalna središča naj krepijo svojo vlogo v območju in izboljšujejo raven dejavnosti, ki jih nudijo svojemu zaledju.
(3) Oskrbna središča predstavljajo manjša gravitacijska jedra, ki naj zagotavljajo nujne oskrbne funkcije, glede na lokacijo in velikost zaledja pa tudi dodatne dejavnosti, kot so manjše poslovne, obrtne, gospodarske cone, osnovno šolo oziroma njeno podružnico, izvajanje kulturnih dejavnosti.
(4) Zasnova prostorskega razvoja občine je razvidna v grafičnem delu strateškega dela občinskega prostorskega načrta (Zasnova prostorskega razvoja – karta 1).
(temeljne smeri prometnega povezovanja)
Občina ima glede na državno prometno omrežje zelo ugodno lego. Skozi Medvode poteka regionalna cesta Ljubljana–Kranj in Medvode–Vodice ter železnica Ljubljana–Jesenice. Skozi Medvode poteka veliko tranzitnega prometa. Značilen je promet ob konicah, tako da prihaja do zastojev, ki so posledica dnevnih migracij ter povečane stopnje motorizacije.
(druga, za občino pomembna območja)
(1) Pretežni del občine zavzema Krajinski park Polhograjski Dolomiti, ki je bil razglašen leta 1974. Park geografsko sega tudi v Občino Dobrova - Polhov Gradec in Mestno občino Ljubljana. Za uresničevanje varstva naravne in kulturne krajine bo potrebno aktivno varstvo na podlagi načrta upravljanja. Območje se lahko razvija kot del enotne turistično rekreacijske ponudbe.
(2) Predvideno območje krajinskega parka Šmarna gora poleg Občine Medvode sega tudi v Občino Vodice in v Mestno občino Ljubljana. Za uresničevanje varstva naravne in kulturne krajine bo potrebno aktivno sodelovanje vseh treh občin.
(območja urbanističnih načrtov)
Mesto Medvode s funkcionalno povezanimi naselji Rakovnik, Goričane, Vaše, Zbilje, Verje, Spodnje Pirniče, Zgornje Pirniče in območje naselij Smlednika z Valburgo se bo urejalo na podlagi urbanističnih načrtov.
II. 4 Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena
17. člen
(razvoj gospodarske javne infrastrukture)
(1) Infrastrukturna omrežja lokalnega pomena se bodo še nadalje razvijala v skladu s prostorskimi potrebami in potrebami gospodarskega razvoja. Dosedanja infrastrukturna opremljenost se bo v bodoče dopolnjevala na območjih z neustrezno ali pomanjkljivo komunalno in energetsko opremo, izboljševala pa se bo tudi v smislu preprečevanja možnosti onesnaženja in zmanjšanja obremenitev okolja.
(2) Na območjih, ki bodo strateško načrtovana za bodoče novo opremljanje ali preurejanje, bo potrebna predhodna ali sočasna celovita ureditev prometne, energetske, komunalne infrastrukture in zvez. Obnova infrastrukturne opreme se načrtuje po načelu celovitosti opreme posameznih območij. Na območjih urejanja prometnic ali druge infrastrukture se teži k sočasni obnovi vseh obstoječih infrastruktur.
(3) Praviloma naj bi infrastrukturni vodi potekali po javnih površinah in infrastrukturnih koridorjih.
(4) Na območjih stavbnih zemljišč, ki so predvidena za bodoče novo opremljanje in preurejanje, se teži k predhodni celoviti ureditvi prometne, komunalne in energetske infrastrukture.
II. 4.1 Zasnova prometne infrastrukture
(prometna infrastruktura)
(1) Občina bo svojo prometno politiko in razvoj prometnega omrežja razvijala v skladu z načeli trajnostne mobilnosti. S ciljem vzpodbujanja trajnostne mobilnosti v občini se zagotavlja ukrepe za urejanje varnih in udobnih peš in kolesarskih poti. Zagotavlja se dobro dostopnost javnega potniškega prometa, trajnostnim oblikam mobilnosti pa se daje prednost pred osebnim avtomobilskim prometom.
(2) Občina Medvode je sprejela Celostno prometno strategijo.
(3) Cestno omrežje:
– Republika Slovenija je na območju Občine Medvode sprejela Uredbo o državnem prostorskem načrtu Jeprca–Stanežiče–Brod (Uradni list RS, št. 10/11) za novo štiripasovno navezovalno cesto.
– Problematična je zasičenost regionalne ceste Ljubljana–Kranj, to je R1-211/0212 Jeprca–Stanežiče, za katero so zaradi dnevnih migracij značilni občasni zastoji.
– Mreža občinskih cest se bo redno vzdrževala in obnavljala. Mreža je dokaj dobro razvita, vendar na več odsekih slabše vzdrževana in ne ustreza zahtevam in standardom predvidenega prometa zaradi omejitev z vidika prostorskih danosti in načina poselitve, kar s povečevanjem prometa povečuje nevarnost prometnih nesreč in prometnih zastojev. Načrtujejo se rekonstrukcije in sanacije obstoječih cest skladno z Načrtom razvojnih programov občine.
– Lokalne ceste in javne poti se uredijo v primeren cestni profil s koridorji za pešce in kolesarje ter izogibališči z upoštevanjem prostorskih danosti in kategorizacije cest in poti. Znotraj naselij se promet lahko umirja s primernimi ukrepi.
– Na območju občine se načrtuje nova cesta na območju med Zgornjimi in Spodnjimi Pirničami je predvidena nova lokalna cesta, ki bo potekala od lokalne ceste, z oznako LC 251040 Medvode–Vikrče, ob potoku Bošnica proti igrišču ob Osnovni šoli Pirniče.
(4) Kolesarske poti in pešpoti:
– Kolesarsko omrežje je vključeno v omrežje sistema Ljubljanske urbane regije.
– Pri načrtovanju novih cest in rekonstrukcija obstoječih cest se načrtuje ustrezne koridorje za kolesarje.
– Za ureditev peš in kolesarskega prometa, ki se odvija po regionalnih in občinskih cestah, se uredijo neprekinjene povezave znotraj naselij ter povezave med naselji.
(5) Mirujoči promet:
– Na območju Občine Medvode se predvidi več parkirišč za potrebe prebivalcev občine ter obiskovalcev. Parkirišča bi zadostila povpraševanju in pomanjkanju parkirnih površin ter omogočala boljši dostop do turističnih točk. V občini se tako predvidi območja za izgradnjo parkirišč:
– v Zavrhu za potrebe obiskovalcev Šmarne gore,
– v Smledniku za potrebe obiskovalcev Smleškega gradu,
– v Zbiljah na Zbiljski dobravi za potrebe obiskovalcev Zbiljskega jezera,
– na območju Polhograjskih Dolomitov za potrebe obiskovalcev območja.
II. 4.2 Zasnova elektronskih komunikacij, energetike, komunalnega in vodnega gospodarstva
(elektronske komunikacije)
(1) V Strategiji razvoja informacijske družbe do leta 2020 si je Slovenija zadala strateški cilj do leta 2020 vsem gospodinjstvom zagotoviti širokopasovni dostop do interneta hitrosti vsaj 100 Mb/s.
(2) Občina Medvode ima sprejet Načrt razvoja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij naslednje generacije v Občini Medvode.
(3) Večja naselja v občini so opremljena z najsodobnejšimi telekomunikacijskimi zvezami, na območjih razpršene poselitve pa je zaradi naravnih značilnosti terena in razpršenosti gradnje oskrba s telekomunikacijskimi storitvami nezadovoljiva. Cilj razvoja je 100 % pokritost območja celotne občine s signali državnih komunikacijskih sistemov, kar se bo zagotavljalo prek sistema telekomunikacijskih pretvornikov in ojačevalcev signalov.
(4) V vseh urbaniziranih območjih se bo razvijalo sisteme kabelskih, televizijskih in telekomunikacijskih omrežij.
(5) Zaradi razvoja brezžičnih povezav se bodo na področju telekomunikacijskih storitev opredelila izhodišča za umeščanje vseh novih telekomunikacijski h objektov oziroma radiodifuzijskih oddajnikov v prostor. Usmeritve bodo morale izhajati iz ohranjanja naravnih in krajinskih kvalitet prostora predvsem v smislu manjše vidne izpostavljenosti novih objektov, souporabe antenskih stolpov in podobno.
(energetska infrastruktura)
(1) Oskrba s plinom
– Oskrba Občine Medvode z zemeljskim plinom se izvaja preko distribucijskega plinovodnega omrežja, ki je v upravljanju sistemskega operaterja. Plin distribucijsko omrežje prejema iz prenosnega plinovodnega omrežja preko prevzemne regulacijsko postaje v Preski.
– Gradnja distribucijskega plinovodnega omrežja je predvidena do naselij Dragočajna, Smlednik, Hraše, Ladja, Zgornja ter Spodnja Senica. Plinovodno omrežje za naselja Verje, Spodnje Pirniče, Zgornje Pirniče in Vikrče, se bo navezalo na srednjetlačno plinovodno omrežje v dimenziji DN 160 iz Medvod, ter povezalo na srednjetlačni plinovod zgrajen, po Kajakaški cesti v Tacnu. Dolgoročno je predvidena izgradnja distribucijskega plinovodnega omrežja med Škofjeloško cesto v Medvodah in Mednim. Na območjih naselja Vaše, Goričane, Sora, Valburga in Zbilje se bodo pospešeno gradile dopolnitve omrežja.
– Podpira se zgoščevanje odjema na celotnem območju distribucijskega plinovodnega omrežja ter širjenje omrežja na območja, predvidena za novo pozidavo. Zaradi varstva ozračja in vodnih virov pred onesnaženji je predvideno, da oskrba stavb, kurjenih s trdimi in tekočimi gorivi, razen v primeru uporabe obnovljivih virov energije, preide na oskrbo z zemeljskim plinom. V primeru, da stavbe samo delno zadovoljujejo potrebe po energiji iz obnovljivih virov, velja za pokrivanje preostalega dela potreb, obveznost priključitve na omrežje zemeljskega plina. Oskrba objektov z energijo iz postaj z utekočinjenim zemeljskim plinom je dovoljena v času do izgradnje plinovodnega omrežja.
– Zaradi čim večje izkoriščenosti distribucijskega plinovodnega omrežja je cilj občine, da se na območju obstoječega in predvidenega distribucijskega plinovodnega omrežja izvaja prednostna oskrba obstoječih in novih objektov z zemeljskim plinom povsod tam, kjer tehnične možnosti to omogočajo.
– Spodbuja se učinkovitejša raba energije in zamenjava fosilnih goriv z gorivi, ki vsebujejo manj ogljika zemeljski plin ali z lesno biomaso. Lesno biomaso se spodbuja izven območij inverzije in vplivnejših območij širitve prašnih delcev. V strnjenih naseljih se zaradi varovanja ozračja in okolja pred prašnimi delci PM in drugimi onesnaževali spodbuja uporabo zemeljskega plina.
– Podpira se izvedbe sistemov daljinskega ogrevanja na zemeljski plin in biomaso.
– Nadomešča se kotlovnice na fosilna goriva v stanovanjskih naseljih s kotlovnicami na zemeljski plin oziroma biomaso. V strnjenih naseljih se zaradi varovanja ozračja in okolja pred prašnimi delci PM in drugimi onesnaževali primarno spodbuja uporabo zemeljskega plina.
– Oskrbo objektov za potrebe ogrevanja se lahko izven območij, predvidenih za plinifikacijo, rešuje z lokalnimi viri kot so samostojna ali skupna postaja utekočinjenega naftnega plina.
– Na območju Občine Medvode se bo s širjenjem distribucijskega plinovodnega omrežja zmanjšala možnost razširjene uporabe obnovljivih in alternativnih virov energije za oskrbo, saj razvoj daljinskih sistemov zagotavlja najustreznejšo oskrbo z energijo. Obnovljive vire, kot so vodna energija in lesna biomasa, se bo uporabljalo le v manjšem obsegu na območjih, kjer plinifikacija ni načrtovana in v smislu demonstracijskih učinkov učinkovite in racionalne rabe energije.
– Na celotnem območju distribucijskega plinovodnega omrežja se spodbuja možnost gradnje črpalk za polnjenje vozil na stisnjen zemeljski plin.
– Pri načrtovanju prostorskih ureditev je potrebno upoštevati potek distribucijskih in prenosnih plinovodov, ki potekajo preko območja Občine Medvode.
– Za območja občine, kjer plinifikacija ni predvidena, se vzpodbuja raba obnovljivih virov energije (npr. nefosilni viri energije – veter, sonce, aerotermalna, hidrotermalna in geotermalna energija, vodna energija, biomasa, plin, pridobljen iz odpadkov, plin iz naprav za čiščenje odplak in bioplin). V kolikor je to ekonomsko in tehnično upravičeno ter mogoče, se energetska oskrba vrši preko skupinskih sistemov.
(2) Obnovljivi viri energije
– Občina ima izdelano Lokalni energetski koncept, ki opredeljuje prednostne cilje občine na področju rabe in oskrbe z energijo. Ti cilji so: povečanje rabe obnovljivih virov energije, spodbujanje ukrepov učinkovite rabe energije, zmanjšanje rabe goriv fosilnega izvora, zmanjšanje emisij in sanacija potratnih stavb v upravljanju občine.
(3) Elektroenergetska infrastruktura
– Na območju občine se za vse prenosne elektroenergetske objekte predvideva rekonstrukcija. V Občini Medvode je prenosni elektroenergetski objekt in koridor, ki poteka po obravnavanem območju. Potek obstoječega prenosnega daljnovoda je naslednji:
– DV 110 kV Kleče–Medvode–Mavčiče–Labore–Okroglo 2,
– DV 2x110 kV Kleče–Škofja Loka–Okroglo,
– DV 220 kV Kleče–Divača,
– DV 2x400 kV Beričevo–Okroglo.
– Na južnem delu Občine Medvode so območja slabih napetostnih razmer. Predvidena je nova transformatorska postaja z ustreznimi priključnimi vodi (SN in NN).
– Hidroelektrarna (v nadaljevanju HE) Medvode z jezovno zgradbo leži nad sotočjem Save s Soro, pri naselju Medvode. Na Savi se bo v okviru HE verige na Savi načrtovalo doinstalacijo HE Medvode s tretjim agregatom ter objekte povezane z Uredbo o koncesiji za rabo vode za proizvodnjo električne energije na delu vodnega telesa reke Save od Jezice do Suhadol.
21. člen
(oskrba z vodo ter odvajanje in čiščenje odpadne vode)
(1) Na območju Občine Medvode je poleg javnih vodovodnih sistemov še 10 vaških vodovodnih sistemov. Javni vodovodni sistem, ki zajema ravninski del občine, se oskrbuje iz vrtin. Vrtine zajemajo vodo v kvalitetnem dolomitnem vodonosniku na področju Polhograjskih Dolomitov. S tem sta izpolnjena prva strateška cilja, to da imajo vsi občani vodo in da so vodni viri kvalitetni.
(2) Cilj Občine Medvode je obnova obstoječega vodovodnega sistema, ki je tesno povezana tudi z vodnimi izgubami. Vodne izgube znašajo okoli 25 % in nastanejo tako zaradi sistema dotrajanih cevi kot tudi zaradi nekontroliranih odvzemov vode. Dograjevanje sistema se bo vršilo v sklopu novih večjih pozidav, obnove obstoječih vodovodnih cevi pa se bodo vršile v glavnem vzporedno z gradnjo kanalizacije.
(3) V območju obrtne cone Jeprca je potrebno povečati in dograditi obstoječ vodovodni sistem.
(4) Vodovodni sistem bo treba dograditi povsod, kjer se bodo širila poselitvena območja.
(5) Lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo se lahko izvaja na območju poselitve, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja v okviru storitev javne službe in v skladu z določili veljavnih državnih in občinskih predpisov s področja oskrbe s pitno vodo.
(6) Oskrba s pitno vodo za območje Občine Medvode je zagotovljena. Večino vode občina pridobiva iz lastnih vodnih virov. Za vodovode v zasebni lasti morajo vaški vodovodni odbori poiskati upravljavca. Zagotoviti bo potrebno dodatne vire pitne vode ter nadgraditi obstoječe vodovodno omrežje.
(7) Izdelane katastre kanalizacijskega in vodovodnega omrežja je potrebno dopolnjevati in vzdrževati. Na vodovodnem omrežju je potrebno izvajati menjave azbestnih cevi.
(8) Naselja v občini za katera je po operativnem programu zahtevana izgradnja kanalizacije in s kanalizacijo še niso opremljena se bodo priključila na centralni kanalizacijski sistem z odvodom do sistema čiščenja odpadnih voda na centralnočistilno napravo v Ljubljani. Drugje so možni tudi samostojni sistemi.
(1) Odpadke se bo do nadaljnjega odvažalo na RCERO. Na območju Medvod se bo ločene frakcije prevzemalo z ekološkimi otoki.
(2) Lokacija začasnega zbirnega centra se nahaja v centru Medvode. Nov zbirni center za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov, namenjen za ločeno zbiranje odpadkov iz gospodinjstev in poslovnih dejavnosti, se umesti na območje bivšega nelegalnega kopa na Jeprci. Zbirni center bo ograjen, posebej urejen in opremljen prostor za ločeno zbiranje in začasno hranjenje ločeno zbranih odpadkov in surovin. Odpadki se na mestu centra ne predelujejo. Z zbirnim centrom se sledi ciljem čistega okolja in varnega ravnanja z odpadki.
(3) Sanira se vsa nelegalna odlagališča odpadkov in preprečuje njihovo ponovno nastajanje. Občina bo vzpostavila register nelegalnih odlagališč odpadkov in ga bo redno posodabljala. Prednost pri sanaciji nelegalnih odlagališč odpadkov imajo tiste lokacije, ki so na območjih varstva vodnih virov, v bližini vodotokov in na poplavnih območjih.
V Občini Medvode je pet pokopališč in sicer v Preski, v Sori, v Zgornjih Pirničah, v Smledniku in na Topolu pri Medvodah. Na pokopališčih Smlednik in Pirniče se zaradi potreb načrtuje širitev pokopališča. Na območju občine se nahaja tudi pokopališče v lasti Karmeličanskega samostana Sora.
Javna razsvetljava je vzpostavljena v vseh večjih naseljih (razen posameznih ulic). Trenutno stanje je primerno, vendar se bo opremljanje območij v prihodnosti vseeno nadaljevalo. Lastnik javne razsvetljave je Občina Medvode, ki ima namen uvesti enoten standard varčnih in okolju prijaznih svetil ter okolju prijazen režim osvetljevanja (druga polovica noči). Uvede se časovne intervale osvetlitve (npr. izklop posameznih svetilk na javno manj obremenjenih območjih).
II. 5 Okvirna območja naselij
25. člen
Območja naselij so: Medvode, Smlednik z Valburgo, Sora, Zgornje Pirniče, Goričane, Topol pri Medvodah, Zbilje, Belo, Brezovica pri Medvodah, Dol, Dragočajna, Golo Brdo, Hraše, Ladja, Moše, Osolnik, Rakovnik, Seničica, Setnica, Spodnja Senica, Spodnje Pirniče, Studenčice, Tehovec, Trnovec, Vaše, Verje, Vikrče, Zavrh pod Šmarno Goro, Zgornja Senica in Žlebe.
II. 6 Določitev okvirnih območij razpršene poselitve in razpršene gradnje
26. člen
(določitev območij razpršene poselitve)
(1) Območja razpršene poselitve so značilna za hribovito zaledje, predvsem za območje Polhograjskega hribovja. Poselitveni vzorec so manjša naselja, posamezne kmetije in zaselki, tudi razpršene gradnje in skupine objektov, ki se jim je spremenila namembnost in se pretežno uporabljajo za bivanje. Za območja je značilna poselitev nizke gostote kot avtohtonega poselitvenega vzorca v krajini, pojav samotnih kmetij, zaselkov in razloženih naselij ter drugih oblik strnjenih manjših naselij, ki jih tvorijo gruče objektov, zgrajenih pred letom 1967.
(2) V primerih, ko razpršena poselitev pomeni avtohtoni vzorec poselitve, se ta ohranja in varuje z:
– obnovo, prenovo in ponovno ali spremenjeno rabo obstoječih objektov,
– odstranitvijo obstoječih objektov in gradnjo novih objektov,
– novogradnjo v okviru že opredeljenih stavbnih zemljišč,
– dovoljujejo se manjše širitve stavbnih zemljišč, predvsem za potrebe domačinov in za zagotavljanje razvoja v Polhograjcih in preprečevanja odseljevanja.
(3) Dopustne so funkcionalne zaokrožitve komunalno opremljenih območij za potrebe kmetij in njihovih dopolnilnih dejavnosti ter lokalnega prebivalstva.
(4) Pri urejanju teh območij je potrebno upoštevati tip kulturne krajine, obliko funkcionalnih območij poselitvenega vzorca in značilnosti oblikovanja grajenih struktur.
(1) Glavna cilja sta preprečevanje nove razpršene gradnje in sanacija območij obstoječe razpršene gradnje, predvsem s primerno infrastrukturno opremljenostjo. Razpršena gradnja se pojavlja na območju celotne občine.
(2) Območja obstoječe razpršene gradnje se sanirajo kot:
– razpršena gradnja, ki se vključi v naselje,
– razpršena gradnja kot območje novega naselja.
(3) Obstoječo razpršeno gradnjo se vključi v obstoječe naselje pod naslednjimi kriteriji:
– funkcionalna in oblikovna povezanost z obstoječim naseljem,
– možnost zagotovitve dostopa do obstoječe družbene infrastrukture naselja,
– možnost priključitve na infrastrukturno omrežje naselja (glede na traso in zmogljivost vodovodnega in nizkonapetostnega električnega omrežja ter možen priključek na javno cesto in na javno kanalizacijsko omrežje oziroma na malo čistilno napravo),
– gradnja se ne nahaja na potencialno ogroženih ali varovanih in varstvenih območjih (poplave, plazovi, kulturna, naravna dediščina ...).
(4) Območje razpršene gradnje se opredeli kot novo naselje, če so izpolnjeni naslednji kriteriji:
– kadar obstoječe razpršene gradnje ni mogoče vključiti v obstoječe naselje, vendar jo je možno zaradi zaključenosti tega območja oblikovati v novo naselje in kadar obstaja možnost zagotovitve dostopa do obstoječe družbene infrastrukture z javnim potniškim prometom. Pri tem naj se upošteva, da Občina Medvode na celotnem območju občine sama organizira in zagotavlja šolske prevoze,
– razpršena gradnja formira gručasto ali linearno pozidavo, ki jo je možno oblikovati v zaokroženo celoto,
– se ne nahajajo na potencialno ogroženih ali varovanih in varstvenih območjih (poplave, plazovi, kulturna, naravna dediščina ...),
– zemljišče za gradnjo je možno ustrezno komunalno opremiti (glede na traso in zmogljivost vodovodnega in nizkonapetostnega električnega omrežja ter možen priključek na javno cesto in na javno kanalizacijsko omrežje oziroma na malo čistilno napravo).
(5) Območje razpršene gradnje se opredeli kot posebno zaključeno območje poselitve, če so izpolnjeni naslednji kriteriji: obstoječa razpršena gradnja, ki predstavlja poseben vzorec poselitve na gričevnatem območju in je vezana na kmetijsko pridelavo oziroma in dopolnilno dejavnost na kmetiji (na primer kmečki turizem).
(6) Gradnja objektov za turistično-rekreacijske namene zunaj poselitvenih območij bo možna, če:
– bodo naravne razmere omogočale izvajanje dejavnosti oziroma bo prostorska ureditev prostorsko in oblikovno skladna z obstoječo rabo, tamkajšnjimi dominantami, topografskim položajem ter vedutami,
– bo možno racionalno zagotoviti priključke na prometni in energetski sistem, neoporečno vodo oskrbo z zadostnimi kapacitetami ter odvajanje in čiščenje odpadnih voda.
(7) Območja sanacij razpršene gradnje so razvidna v grafičnem delu strateškega dela občinskega prostorskega načrta (Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo ter prikaz okvirnih območij naselij, vključno z območji razpršene gradnje ter prikazi okvirnih območij razpršene poselitve – karta 3). Za njihovo urejanje se izdela OPPN ali PPIP s poudarkom na oblikovni in komunalni sanaciji ob hkratni preveritvi terenskih razmer za primernost gradnje. Urejanje teh območij se izvaja fazno.
II. 7 Usmeritve za prostorski razvoj občine
II. 7.1 Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo
(celovita prenova naselij)
(1) Na območju centra Medvod se bodo oblikovale nove centralne dejavnosti, ki bodo prispevale k večji kvaliteti bivanja in funkcionalnosti mestnega prostora. Načrtuje se ureditev tržnice oziroma tržnega prostora, večnamenske ploščadi in parka ob Medvoški cesti. Načrtuje se ureditev in razvoj obvodnega prostora Save in Sore v omrežje športno rekreacijskih poti in površin z dobrimi povezavami preko rek proti okoliškim naseljem. Načrtuje se izgradnja brvi čez Savo in Soro.
(2) Poselitvena območja se bo opremljalo z ustrezno komunalno in prometno infrastrukturo. Bivalna območja ter območja centralnih dejavnosti ter zelene površine se bo povezovalo s peš ter kolesarskimi potmi.
(3) Za območji naselbinske dediščine Zbilje – Vaško jedro (EŠD 16317) in Smlednik – Vas (EŠD 16316) se izdela konservatorski načrt za prenovo, s ciljem zagotavljanja varstva kulturne dediščine ter kakovostnih bivalnih razmer in razvojnih možnosti.
(1) Osrednjo vlogo v razvoju bo še naprej imelo pomembnejše občinsko središče Medvode ob poudarjanju njegove upravne funkcije v lokalnem pomenu.
(2) V podeželskih naseljih, vaseh in zaselkih je zaradi izboljšanja pogojev za bivanje in opravljanje kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti gradnja možna znotraj vrzeli, nezadostno izkoriščenih površin in na robovih naselij. Prednost se daje prenovi in sanaciji, ki sta usmerjeni v modernizacijo kmetijstva in ustvarjanje pogojev za razvoj dopolnilnih dejavnosti.
(3) Zagotavlja se boljša izkoriščenost in kvalitetnejša raba praznih in neprimerno izkoriščenih zemljišč v naseljih. Na območjih notranjega razvoja se predvideva zgoščevanje pozidave znotraj obstoječih stavbnih zemljišč in sicer tako, da se dopolni obstoječa struktura. Zagotavlja se uravnoteženo razmerje med grajenimi in zelenimi površinami ter povezave z odprto krajino.
(4) Proizvodne dejavnosti se prilagaja potrebam občine. Na podlagi določil tega Odloka se lahko obrtna in storitvena dejavnost umešča v obstoječe tipe naselij.
(5) Usmeritve za prostorski razvoj občine so razvidne v grafičnem delu strateškega dela občinskega prostorskega načrta (Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo ter prikaz okvirnih območij naselij, vključno z območji razpršene gradnje ter prikazi okvirnih območij razpršene poselitve – karta 3).
(1) Večji širitvi stanovanjskih naseljih sta predvideni v naseljih Vaše in Vikrče.
(2) Območje širitve v Vašah se bo urejalo z občinskim podrobnim prostorskim načrtom.
(3) Z usmerjanjem poselitve na obstoječa in razširjena območja naselij se odpravlja vzroke, ki vplivajo na večanje razpršenosti poselitve, razpršene gradnje in prekomerno onesnaževanje okolja.
(4) Manjše širitve se bodo izvajale tudi pri drugih naseljih, kot zaokrožitve in funkcionalne dopolnitve. Širitve bodo usmerjene tako, da z novimi gradnjami ne bo ovirana primarna raba prostora ali poslabšane ekološke razmere.
(5) Pri urejanju in širitvi obstoječih naselij in vasi je treba upoštevati tip kulturne krajine, obliko funkcionalnih območij posameznih naselij in vasi ter značilnosti oblikovanja grajene strukture.
(razvoj dejavnosti po naseljih)
(1) Območja stanovanj
– Cilj Občine Medvode je zagotoviti zadostno število stanovanj za povečano število prebivalcev, zagotoviti različne tipe stanovanj, ki bodo omogočali mešano socialno strukturo stanovalcev in ustrezali tipološko diferencirani strukturi družin ter povečati delež površin za organizirano stanovanjsko gradnjo. Za stanovanja bo občina ohranjala obstoječa pretežno stanovanjska območja ter načrtovala nekatera nova.
– Večji delež novih stanovanj bo na območjih širitev naselij v osrednjem urbaniziranem delu občine, ki je zaradi svoje razvitosti, opremljenosti s centralnimi funkcijami, opremljenosti z ustrezno komunalno infrastrukturo in dobrih prometnih povezav najbolj primeren za umeščanje novih stanovanjskih površin. Na drugih razvojnih območjih se predvideva pretežno eno oziroma dvostanovanjske stavbe.
– Skladno s krepitvijo vloge lokalnih razvojnih središč se bo površine za stanovanja načrtovalo v Vašah in v Vikrčah. Načrtovalo se bo pretežno eno oziroma dvostanovanjske stavbe.
– V ostalih delih občine se bo zagotavljal manjši delež novih površin za stanovanjsko gradnjo. Nove stanovanjske površine bo občina zagotavljala v sklopu zapolnjevanja nepozidanih zemljišč znotraj naselij in kot zaokroževanje naselij tam, kjer na robovih naselij niso opredeljena območja kvalitetnih prostorskih struktur.
(2) Območja centralnih dejavnosti
– Cilj občine je na svojem območju in v povezavi z regijo razvijati uravnoteženo in povezano omrežje centralnih dejavnosti. V občini se bo zagotavljalo in umeščalo centralne dejavnosti, da Medvode ne bodo postale spalno naselje Ljubljane.
– Za zagotovitev oskrbe, storitev in omrežja družbenih dejavnosti bo občina ohranjala obstoječa območja tovrstnih dejavnosti, ki so v lokalnih središčih naselij Medvode, Goričane, Smlednik z Valburgo, Zgornje Pirniče, Sora, Zbilje in Topol pri Medvodah. Omrežja se bo dopolnjevalo glede na demografska gibanja in dostopnost. Sočasno z načrtovanjem poselitve ter omrežjem centralnih dejavnosti se bo načrtoval integriran promet. Urbano središče, kjer gre pretežno za prepletanje trgovskih, oskrbnih, storitvenih, upravnih, socialnih, zdravstvenih, vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih, verskih in podobnih, dejavnosti ter bivanju bo v mestu Medvode.
– Družbene izobraževalne dejavnosti se bodo ohranjale v Medvodah, Smledniku, Valburgi, Zgornjih Pirničah, Zgornji Senici, Sori in Topolu pri Medvodah. Obstoječo mrežo osnovnih šol in vrtcev bo občina dopolnjevala, glede na potrebe in načrtovane poselitve. V Preski se predvideva novo območje centralnih dejavnosti, ki med drugim dovoljuje tudi izgradnjo novega vrtca oziroma osnovne šole. Ob podružnični osnovni šoli Sora se predvideva območje za ureditev športnih površin in igrišč za potrebe osnovne šole in vrtca.
– V Medvodah se nahaja dom za starejše občane. Kapacitete v domovih za ostarele, varovana stanovanja in druge oblike skrbi za starejše občane se bo dopolnjevalo v skladu z demografskim gibanjem in načrtovanimi širitvami novih stanovanjskih območij. Na območju Hraš se načrtuje nov dom za starejše občane.
– V Hrašah se bo opuščeno območje hlevov za rejo govedi »Agroemone« preoblikovalo v območje družbenih ali turističnih dejavnosti, kot so izobraževanje, zdravstvo, kultura, šport ali turistično rekreativne dejavnosti, v povezavi z že obstoječo naravno in kulturno krajino, kot so ribniki v Hrašah in jahalni center Janhar.
– Za objekte oziroma za izvajanje dejavnosti je potrebno načrtovati ustrezno komunalno opremljenost in upoštevanje omejitev glede varstva narave – ribniki Hraše. Nova dejavnost ne sme biti moteča za lokalno prebivalstvo.
– Gasilski dom v Zgornjih Pirničah se bo premestil na območje v bližino Osnovne šole in vrtca Pirniče. Prostovoljno gasilsko društvo Spodnje Pirniče–Vikrče–Zavrh bo na območju Vikrč pridobilo površine za poligon, kjer bodo lahko izvajali svoje dejavnosti.
(3) Območja zelenih površin
– Na območju centra Medvod ob Medvoški cesti, kjer se nahaja nogometno igrišče, se načrtuje ureditev mestnega parka. Manjši park se načrtuje tudi v sklopu ureditve tržnice v centru Medvod.
– V lokalnih središčih ali v njihovi neposredni bližini so zagotovljene zelene površine, kot so parki, sprehajalne poti, igrišča, nabrežja, predahi med naselji in podobno, kot prostor med grajenim tkivom naselij, dostopnim vsem uporabnikom. Na območju Občine Medvode so kot zelene površine že določena naslednja območja: Zbiljsko jezero z obvodnim pasom ob reki Savi, golf igrišče v Smledniku, Kamp Dragočajna, obvodni pas z ureditvijo kopališča ob reki Sori, ureditveno območje za šport in rekreacijo ob reki Sori, smučišče v dolini Ločnice, območje zelenih površin pod Hotelom Medno in območje okolice dvorca Goričane.
(4) Območja proizvodnih dejavnosti
– Cilj Občine Medvode je zagotoviti prostorske možnosti za razvoj obstoječih vitalnih industrijskih dejavnosti in za razvoj drugih proizvodnih dejavnosti, predvsem obrtne dejavnosti. Ob tem bo potrebno zmanjšati negativne vplive proizvodnih dejavnosti na okolje in prostor, tako v centralnem delu Medvod, kjer se industrija nahaja v neposredni bližini stanovanj ter ob reki Savi in reki Sori kot v drugih naseljih, kjer so dejavnosti moteče za bivalno okolje.
– Obstoječa območja, ki so pretežno namenjena za proizvodne dejavnosti (podjetje Helios v Preski, podjetje Papirnica Goričane v Goričanah) in obstoječa območja, ki so pretežno namenjena za poslovno – obrtne dejavnosti (podjetje Donit v Medvodah, območje Tekstilna in podjetje Pohištvo Iskra v Preski, podjetje Brinox v Sori in podjetje Proj v Žejah) se bo ohranjalo.
– Načrtuje se širitev obstoječih proizvodnih con v Vašah, v Preski in na Jeprci ter nova obrtna cona v Mošah.
(urbanistično oblikovanje naselij)
(1) Oblikovanje naselij bo v Občini Medvode zagotavljalo ohranjanje prepoznavnosti naselij kot celote in posameznih območij v naseljih, ki se prenavljajo ali na novo načrtujejo.
(2) Za celovito načrtovanje razvoja urbanih središč Medvode in Smlednik sta bila izdelana urbanistična načrta.
(3) Tipe zazidave se bo uskladilo z obstoječo pozidavo, ob upoštevanju sodobnih trendov v arhitekturi, urbanizmu in krajinski arhitekturi. Pri tem se bodo upoštevala načela kvalitetnega bivalnega okolja, ki se med drugim zagotavljajo z ustrezno gostoto zazidave, estetskim oblikovanjem celotnega območja, kakor tudi posameznih stavb. Vzpodbujalo in razvijalo se bo takšne oblike stanovanjske zazidave, ureditve in medsebojne razmestitve objektov, ki vzpodbujajo socialne stike in zagotavljajo primerno večje gostote zazidave, istočasno zagotavljajo tudi zadostne javne in zelene površine.
(4) Pri načrtovanju vaških naselij bo treba upoštevati tradicionalne strukture ohranjenih kvalitetnih vaških jeder in njihovo značilno podobo silhuet in robov kot delov kulturne krajine ter vzpodbujati notranji razvoj zlasti s kvalitetno prenovo dela naselja in posameznih objektov.
(5) Naselji Smlednik in Zbilje sta opredeljeni kot naselbinska dediščina. Tipologija nove zazidave bo sledila značilnostim prostora in obstoječim grajenim strukturam.
(6) Vaška naselja z gručasto morfologijo (Dol, Sora, Zavrh, Moše, Dragočajna ter Spodnja in Zgornja Senica) se bo urejalo skladno z naslednjimi usmeritvami:
– ohranjanje oziroma ponovno vzpostavljanje gručasto oblikovanega naselja z jasnim vstopom v naselje in centrom naselja,
– ohranjanje gozdnega zaledja naselja in odpiranje naselja na ravninske kmetijske površine,
– ohranjanje enotne etažnosti naselja, ki naj ne presega enonadstropnih objektov,
– oblikovanje samo skrbnega naselja v navezavi z mestom,
– širitev (zgoščevanje oziroma zapolnjevanje) naselij s prostostoječimi stanovanjskimi objekti,
– sanacija degradiranih območij z ustreznimi rabami, ki se vključujejo v kulturno krajino,
– ohranjanje vizur na pozitivne dominante v prostoru,
– varovanje naravne in kulturne dediščine,
– vzpostavljanje infrastrukturnega omrežja med naselji in mestom.
(7) Naselja Smlednik, Valburga in delno Hraše, nimajo več želene gručaste oblike. Značilne za to kulturno in arhitekturno krajino je pas stihijsko zaraščenih vaških naselij ob glavni komunikaciji. Glede na velike prostorske možnosti z bogato kulturno dediščino, neposredno bližino naravnih danosti prostora (Sava, Stari grad in predvideni Krajinski park Šmarna gora) ter težnjami za stihijsko gradnjo se to območje ureja z Urbanističnim načrtom Smlednik. V prostoru bo treba ohraniti kvalitetne prvine kulturne dediščine, da se zajezi interventne posege poselitve ter, da se za to območje pripravi dolgoročna rešitev umestitve dejavnosti v prostor z zaščito širših družbenih interesov.
(8) Tudi naselja Verje, Zgornje in Spodnje Pirniče, Vikrče, Rakovnik, Goričane, Vaše nimajo več želene gručaste oblike. Vaška naselja se nizajo ob glavni komunikaciji ter se stihijsko stikajo. Cilj je, da se med posameznimi naselji in zaselki ohranja vmesne vrzeli zelenih pasov odprtega prostora.
(9) V Polhograjskem hribovju se bo omejevala razpršena poselitev, ob upoštevanju značilnih arhitekturnih vzorcev se bo oblikoval skladen razvoj območij s skupnimi prostorsko razvojnimi značilnostmi. Ob prenovi obstoječih stavb in umeščanju nove arhitekture se bo upoštevalo naslednje usmeritve:
– varovanje podobe, merila in krajinskega okvira naselja,
– sanacijo vidno degradiranih prostorov,
– ustvarjanje arhitekturne prepoznavnosti v sožitju z obstoječimi kvalitetami prostora,
– ureditve zunanjih površin s skrbnim oblikovanjem reliefa, omejitev zemljišč (ograj) in zasaditev,
– uveljavljanje bioklimatskih principov gradnje,
– racionalno rabo energije in uvajanje alternativnih energetskih sistemov.
(1) Kjer zaradi prostorskih omejitev in pomanjkanja komunalne opremljenosti ter morebitne nezdružljivosti rab razvoja perspektivnih kmetij v naselju ni mogoče zagotoviti, se na podlagi preveritev s kmetijskega in prostorskega – urbanističnega in krajinskega ter okoljskega vidika določijo zemljišča za selitev kmetij iz strnjenih naselij na lokacije, ki bodo omogočale bolj funkcionalno obratovanje in razvoj kmetije.
(2) Za poseg v prostor kot oblikovanje nove kmetije na območju krajine morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
– kmetijsko gospodarstvo mora biti vpisano v register kmetijskih gospodarstev po zakonu, ki ureja kmetijstvo,
– investitor mora predložiti ustrezno mnenje kmetijsko svetovalne službe glede perspektivnosti kmetije ter podrobnejšo utemeljitev kmetijsko svetovalne službe o upravičenosti posega v prostor.
(3) Na novi lokaciji namenjene preselitvi kmetije je gradnja stanovanjskega objekta dopustna sočasno ali po izgradnji kmetijsko-gospodarskih objektov.
II. 7.2. Usmeritve za razvoj v krajini
(splošne usmeritve za razvoj v krajini)
(1) Krajina je rezultat naravnih procesov in človekovega delovanja. Cilji nadaljnjega prostorskega razvoja krajine so:
– izkoristiti in vzdrževati potencial za sedanje in prihodnje dejavnosti v krajini,
– ohraniti naravne prvine krajinske zgradbe in spontanosti naravnih procesov,
– ohraniti prepoznavnost kulturnih kakovosti na različnih ravneh: mednacionalni, nacionalni, regionalni in lokalni,
– zagotoviti varno, privlačno in prijetno bivalno okolje.
(2) V nadaljnjem prostorskem razvoju dejavnosti v krajini, tudi poselitve in infrastrukture, bo treba zagotavljati ohranjanje naravne in kulturne krajine kot pomembne nosilke prepoznavnosti Občine Medvode, ki hkrati nudi prednosti za ekološko naravnane dejavnosti, predvsem ekološko kmetijstvo in razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti. Na območjih naravnih kakovosti krajine bo treba zagotavljati ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednot, kar naj poteka z ustreznim vključevanjem v gospodarjenje s prostorom.
(3) Na območju Občine Medvode so prostorska razmerja v velikem merilu v krajini stabilna, določena z naravnimi značilnostmi. Osrednji del občine je pretežno urbana in kmetijsko intenzivna krajina. Območje Polhograjskega hribovja je preplet naravne in kulturne krajine. Območje Smledniškega hriba in Šmarne gore je pretežno naravna krajina. Spremembam je podvrženo majhno merilo, na območjih stikov poselitve s krajino, kjer bodo potrebni ukrepi sanacije in aktivnega vzdrževanja in ohranjanja krajine kot osnovne dobrine za razvoja bivalne kakovosti ter turizma in rekreacije.
(4) Usmeritve za razvoj v krajini so razvidne v grafičnem delu strateškega dela občinskega prostorskega načrta (Usmeritve za razvoj v krajini in določitev namenske rabe – karta 4).
(usmeritve za območje osrednjega ravninskega dela ob Savi in Sori)
(1) Ohranjalo se bo odprte, zelene in rekreacijske površine v urbanem središču, ki so preko naravnih koridorjev povezane v prehoden zeleni sistem.
(2) Obvodne površine se bo ohranjalo in spodbujalo razvoj rekreacije in turizma tudi z izpeljavo krožnega rekreacijskega sistema.
(3) Ohranjalo se bo območja trajno odprtega prostora (kmetijske in gozdne površine).
(4) Ohranjalo se bo gozdne otoke v ravnini, ki so pomembni tako zaradi ekološkega, rekreacijskega kot estetskega videza.
(5) Ohranjalo se bo posebno vredna krajinska območja, obvodno krajino Save, kot tudi manjše vodotoke.
(6) Vzdrževalo se bo prostorsko pojavnost in strukturiranost obdelovalnih in gozdnih površin kot njihovo ekološko stabilnost, avtohtonost kultur in vrst.
(7) Območje Kranjsko-sorške ravnine se ohranja in teži k čim bolj ekološki kmetijski pridelavi.
(usmeritve za območje Polhograjskega hribovja)
(1) V Polhograjskem hribovju se bo spodbujalo tradicionalne in alternativne oblike kmetovanja z dopolnilnimi programi, z vzdrževanjem kulturne krajine, preprečevanjem zaraščanja, ohranjanjem biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot, promocijo in kvalitetno rabo kulturne dediščine ter trajnostno naravnanim turizmom in prostočasnimi dejavnostmi; zaraščanje kmetijskih zemljišč se bo preprečevalo s spodbujanjem kmetovanja zlasti na območjih vrednejše tradicionalne kulturne krajine.
(2) Na območjih prepoznanih vrednejših kulturnih krajin se bi ohranjalo celke in druga območja kmetij s kmetijskimi površinami, predvsem stimuliralo dodatne dejavnosti, ki bi pripomogle k boljšemu ekonomskemu položaju skozi dopolnilno obrt in dodatno turistično ponudbo na kmetijah. Na ostalih območjih se bo zaraščanje površin v hribovitem svetu, kjer je bilo obdelovanje že opuščeno prepustilo naravni sukcesiji.
(3) Nova poselitev mora biti skladna s krajinskimi značilnostmi prostora kot tudi z oblikami dosedanjega pojavljanja poselitve.
(4) Vodotoke in njihov obvodni svet je potrebno ohranjati tudi v prihodnje.
(usmeritve za območje Smlednik z zaledjem)
(1) Območje intenzivnih kmetijskih površin z ravninskim gozdom in strnjenimi naselji.
(2) Območje Smlednika in Šmarne gore je opredeljeno kot krajinsko območje s prepoznavnimi značilnostmi, ki je pomembno na nacionalni ravni; izven načrtovanega prostorskega razvoja se ne bo posegalo z novimi urbanimi rabami, s katerimi bi se spreminjala njegova celovita prepoznavnost in naravna kakovost.
(3) Ohranjanje in varstvo kmetijskih površin se bo izvajalo sočasno z reševanjem kmetijske problematike posameznih večjih kmetij; velike in vitalne kmetije se lahko prestavi na ugodnejše lokacije izven naselij. sproščene površine znotraj naselij se lahko nameni stanovanjski pozidavi.
(4) Varovalo se bo naravno ohranjenost, razmerje med gozdnimi in kmetijskimi površinami, pestrost, tipološko raznovrstnost in druge vrednote, ter značilno drobno parcelacijo obdelovalnih kmetijskih zemljišč.
(5) Ohranjalo se bo obstoječe prostorsko razmerje med kmetijskim, gozdnim in vodnatim prostorom.
(6) Ohranjalo se bo struge in obvodno krajino vseh naravno bolj ohranjenih vodotokov.
(7) Pri urejanju kmetijskega prostora se bo upoštevalo funkcionalne zahteve in naravne ter kulturne značilnosti.
(8) Gospodarjenje z gozdnimi ravninskimi območji bo zagotavljalo njihovo ohranjenost, ekološko stabilnost, avtohtono vrstno sestavo ter prostorsko pojavnost gozda.
(9) Kmetijska raba se bo ohranjala v obstoječem obsegu, vzdrževala se bo tudi prostorska strukturiranost obdelovalnih in gozdnih površin.
(10) Ohranjala se bo identiteta gručastih vaških naselij, Moše, Dragočajna, Hraše.
(11) Preprečevalo se bo nadaljnje stihijsko združevanje naselij Smlednika, Valburge in Hraš, zato je cilj, da se med posameznimi naselji ohranja vmesne vrzeli zelenih pasov odprtega prostora.
(12) Razvoj intenzivnega kmetijstva se bo še naprej usmerjal na kmetijska zemljišča največje ustreznosti, kjer je kmetijstvo lahko konkurenčno v evropskih razmerah. Na območjih z najboljšimi pridelovalnimi pogoji se bo kmetijska dejavnost lahko specializirala in racionalno prostorsko organizirala in se prilagajala težnji za čim bolj ekološko kmetijsko pridelavo.
II. 7.2.1. Razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire
38. člen
(1) Skupna površina Občine Medvode je 7.767 ha, od tega je 1.974 ha kmetijskih zemljišč (25,4 %).
(2) Najboljših kmetijskih zemljišč je 1.614 ha (81,8 %), drugih kmetijskih površin 360 ha (18,2 %). Kmetijske površine so v Občini Medvode dobro zastopane predvsem v osrednjem delu ob Savi in Sori ter na območju Smlednika in Valburge z zaledjem. Veliko manj kmetijskih površin je prisotnih na območju Polhograjskih Dolomitov, kjer je relief bolj razgiban in se kmetijske površine prepletajo z gozdnimi površinami.
(3) Cilj občine je ohranjati kmetijska zemljišča z visokim pridelovalnim potencialom kot vir za izvajanje gospodarske dejavnosti in spodbujati kmetijsko rabo zemljišč zaradi ohranjanja kakovosti kulturne krajine.
(4) Na območjih s slabšimi pridelovalnimi pogoji se bo razvijalo dopolnilne programe in kmetijsko dejavnost povezovalo z vzdrževanjem kulturne krajine, preprečevanjem zaraščanja, promocijo in kvalitetno rabo kulturne dediščine ter trajnostno naravnanim turizmom.
(5) Glede na pridelovalni potencial kmetijskih zemljišč se bo razvoj intenzivnega kmetijstva usmerjalo na večja ravninska območja – severni in osrednji del občine, kjer so za to ustrezni pogoji in kjer je kmetijstvo lahko konkurenčno v evropskih razmerah. Na teh območjih z najboljšimi pridelovalnimi pogoji se bo lahko kmetijska dejavnost specializirala in racionalno prostorsko organizirala. Zemljišča za gradnjo, preselitev ali širitev kmetij se bodo lahko namenjala tudi zunaj poselitvenih območij, kadar bodo imela perspektivna gospodarstva ustrezno koncentracijo kmetijske posesti na kmetijo ter bodo skladna z zahtevami za varstvo naravnih virov in kakovostmi krajinskega in grajenega okolja.
(6) V Polhograjskem hribovju se bodo spodbujale tradicionalne in alternativne oblike kmetovanja z dopolnilnimi programi, z vzdrževanjem kulturne krajine, preprečevanjem zaraščanja, ohranjanjem biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot, promocijo in kvalitetno rabo kulturne dediščine ter trajnostno naravnanim turizmom in prostočasnimi dejavnostmi.
(7) Zaraščanje kmetijskih zemljišč se bo preprečevalo s spodbujanjem kmetovanja zlasti na območjih vrednejše tradicionalne kulturne krajine. S spodbujanjem nadaljnje kmetijske rabe bodo ohranjeni potenciali za razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti, povezanih s kmetijstvom.
(1) Občino Medvode pokriva 4.833,62 ha gozdov, kar predstavlja okoli 66 % površine. Prevladujejo gozdne združbe z bukvijo in gozdovi rdečega bora.
(2) Značilni so gozdovi, ki imajo zaradi bližine naselij izjemno poudarjene socialne funkcije. Najbolj izraženi sta higiensko- zdravstvena in klimatska funkcija. Gozdovi s poudarjeno klimatsko funkcijo varujejo naselja in kmetijske površine pred vremenskimi ekstremi, higiensko zdravstvena funkcija se določi v gozdovih ob emisijskih virih. Sorazmerno veliko gozdov ima poudarjeno funkcijo nabiranja stranskih gozdnih proizvodov, kot je nabiranje borovnic, gob in kostanja. Veliko gozdov ima poudarjeno ekološko funkcijo, tu gre predvsem za gozdove, ki se nahajajo na vodovarstvenih območjih.
(3) V Občini Medvode so gozdovi dveh kategorij:
– večnamenski, ki jih je 93,5 % in
– varovalni gozdovi, ki so bili razglašeni z uredbo o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom, teh je 6,5 %. Nahajajo se na izpostavljenem pobočju Polhograjskih Dolomitov, to je Gontarska planina in Veliki Babnik, deloma se nahajajo tudi na severnem pobočju Šmarne gore v katastrski občini Spodnje Pirniče.
(4) Gospodarjenje z gozdovi je ob zagotavljanju ekoloških in socialnih funkcij gozdov usmerjeno v pridelavo kakovostnega lesa, ki je pomembna podlaga za razvoj lesne industrije, prav tako pa je dohodek od lesa pomemben za ohranitev in razvoj kmetij in podeželja.
(5) Na območjih varovanih gozdov, ki imajo velik krajinski, ekološki in rekreacijski pomen, bo gospodarjenje prilagojeno tem pogojem.
(6) Cilj občine je ohranjati gozdove, ki so naravni vir in naravno bogastvo, ob hkratnem upoštevanju razvojnih potreb občine. Potrebno je ohraniti primerno gozdnatost v vseh krajinah in preprečevanje drobljenja gozdnih površin, ohranitev posameznih dreves, skupin drevja, ohranitev in oblikovanje gozdnih robov ter skrb za ohranitev in razvoj vodnih ekosistemov v gozdnem prostoru.
(7) Cilj občine je vzdržen razvoj gozdov v smislu njihove biotske pestrosti ter vseh ekoloških, socialnih in proizvodnih funkcij, ohranjanje in vzpostavljanje rastlinske in živalske pestrosti, ohranjanje in krepitev varovalne vloge gozdov, ki se kaže v zmanjšanju erozije, moči vetra, hrupa, snežnih plazov ter v izboljšanju vodnih razmer in v prispevku gozda k čistosti zraka.
(8) Pomemben cilj občine je tudi ohranitev poseljenosti in kultiviranosti krajine ter izboljšanje kakovosti življenja na podeželju s pospeševanjem celovitega razvoja podeželja in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah.
(9) Zaradi večnamenske funkcije gozda je potrebno urejati tudi razvoj gozdov in dejavnosti z namenom rabe gozdov za rekreacijo, turizem, vzgojo, izobraževanje in raziskovanje.
(10) Cilji gospodarjenja z gozdovi so povzeti iz Programa razvoja gozdov v Sloveniji.
(1) Občina Medvode leži ob sotočju Save in Sore. Najpomembnejši vodotoki v občini so Sava, Sora, Mavelščica in Ločnica. Na območju Občine Medvode sodita med vodotoke 1. reda Sava in Sora, vsi ostali vodotoki sodijo med vodotoke 2. reda.
(2) Poseganje v vodna in priobalna zemljišča in rabo voda se ureja v skladu s področno zakonodajo.
(3) Pri načrtovanju dejavnosti – posegov v prostor je treba upoštevati meje priobalnih zemljišč, ki na vodah 1. reda segajo 15 m od meje vodnega zemljišča oziroma najmanj 40 m zunaj območij naselja ter 5 m od meje vodnega zemljišča na vodotokih 2. reda.
(4) Obsežni del območja občine se nahaja znotraj vodovarstvenih pasov zajetij pitne vode.
(5) Območja ob Sori in Savi od Medvod do meje z Mestno občino Ljubljana so poplavno ogrožena. Na Savi sta zgrajeni hidroelektrarni Mavčiče in Medvode, ki v primeru porušitve visokih pregrad predstavljata poplavno nevarnost. Zaradi hudourniške nravi vodotokov in padavinskih vod v Polhograjskem hribovju in na območju Smleško-Hraškega hriba so poplavno ogrožene tudi doline vodotokov Ločnica, Prešnica in Mavelščica ter ravninski del med Valburgo in Hrašami.
(6) Poplavna ogroženost v Občini Medvode se zmanjšuje skladno s strokovnimi ugotovitvami in predlaganimi ukrepi, kot so navedeni v izdelanih strokovnih podlagah – hidrološko hidravličnih študijah, ki so sestavni del OPN. Na tistih območjih kjer poplavna in erozijska nevarnost povezana s poplavami še ni določena, jo je pred predvidenimi posegi potrebno določiti v skladu z veljavnimi predpisi s področja voda.
(7) S preprečevanjem urbanizacije na poplavnih območjih in s prepovedjo spreminjana površja na območjih obstoječih naravnih retencijskih tj. poplavnih površin se ohranja naravna sposobnost zadrževanja vode na teh površinah. Načrtovanje ureditev na poplavnih območjih ni dopustno in je izjemoma mogoče le z upoštevanjem pogojev in omejitev kot jih določajo veljavni predpisi s področja voda.
(8) Na območju vodnih in priobalnih zemljišč, ne glede na načrtovano namensko rabo prostora, so vsi posegi prepovedani, izjemoma dovoljeni v skladu z veljavnimi predpisi s področja voda.
(9) Zaradi možnosti zamašitve prepustov in premajhne prevodnosti sistema odvajanja padavinske odpadne vode lahko pride do poplavljanj objektov. Pri načrtovanju pozidave na kritičnih območjih gradnja podkletenih objektov ni dovoljena. Najbolj kritični so prepusti na vodotokih, ki odvajajo vode iz zaledja. Akumulacija naplavin na teh vodotokih lahko povzroči zmanjšano pretočnost prepusta ali celo zamašitev in posledično privede do poplavljenih območij, ki niso prikazana v hidrološko-hidravlični študiji ki je del tega OPN.
(10) Omilitvene ukrepe je potrebno razumeti na način, da so posegi na načrtovani namenski rabi prostora prepovedani v posameznih razredih poplavnih nevarnosti, dokler ne bodo izvedeni celoviti ukrepi, ki bodo znižali razred poplavne nevarnosti. Prepoved posegov velja tudi za tista poplavna območja za katera niso določeni specifični omilitveni ukrepi (npr. za območje Goričan, Goričane tovarna papirja Medvode d.d. ipd.)
(11) Za zmanjšanje poplavne nevarnosti se bo na naslednjih vodotokih izvedlo omilitvene ukrepe kot sledi:
Sora | – znižanje obstoječega praga za približno 1,20 m, – čiščenje nanosa v strugi in izravnava nivelete dna v dolžini 560 m gorvodno od praga, – lokalna izravnava terena na desnem bregu Sore v območju načrtovanega športnega centra na koto gladine 0100+0,50m (odsek približno 315 m gorvodno od vtoka Vašanskega grabna do železniškega nadvoza), – do izvedbe ureditve korita je rekonstrukcija obstoječih objektov znotraj poplavnega območja možna pod posebnimi pogoji (v skladu z veljavnimi predpisi s področja voda). |
Ločnica | – izravnava nivelete dna od PLOC37-PLOC60, – ureditev struge s širino dna b=4,50m in naklonom brežin 1:1,50, – trije novi prepusti v PLOC50, PLOC54 in PLOC56 zamenjajo obstoječe: v profilu PLOC50 je predviden prepust b/h=7,00 m/3,00 m, namesto 5,70 m/2,25 m, v profilih PLOC54 in PLOC56 pa sta predvidena prepusta b/h=6,60 m/3,20 m, namesto 6,50 m/2,10 m in namesto 4,50 m/2,20 m, – rekonstrukcija obstoječih objektov znotraj poplavnega območja je možna pod posebnimi pogoji (v skladu z uredbo o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav). |
Mavelščica | – ureditev struge Mavelščice od PMAV9 do PMAV15, – nova premostitev na lokalni cesti (b/h=6,70 m/2,90 m), – nasip ob stari cesti Medno–Jeprca, – lokalno varovanje objekta, – lokalna izravnava terena na desnem bregu med PMAV14 do PMAV16, – zaradi nove ceste je potrebna ureditev sotočja Mavelščice in Dobrave (prestavitev obstoječega izliva ca 70 m gorvodno Mavelščice), – do izvedbe ureditve korita je rekonstrukcija obstoječih objektov znotraj poplavnega območja možna pod posebnimi pogoji (v skladu z veljavnimi predpisi s področja voda). |
Območje Smlednika, Valburge in Hraš | – Za območje kjer je v hidrološko hidravličnih študijah, ki so sestavni del OPN predlagan dvig terena, je potrebna kota 342.50 m n.m., kar je približno kota terena na območju obstoječe pozidave. Gradnje podkletenih objektov ni dopustna. |
Območje ob potoku Grapce in Grapce 1 | – V poplavnem območju je obstoječe parkirišče, katerega ni dovoljeno dvigniti nad obstoječo koto terena. Ob napovedi padavin z večjo intenziteto ali ob dolgotrajnih padavinah in neurjih parkiranje na teh površinah ni dovoljeno. Do vzpostavitve režima, ki bo omogočal izvajanje ukrepa, uporaba parkirišča ni dovoljena. |
Sava | – Ukrepi, ki se nanašajo na umeščanje ceste NC Jeprca–Stanežiče–Brod: – Premostitev dolvodno od pregrade HE Medvode, ki bo potekala sorazmerno visoko nad Savo, bo brez podpornih stebrov v koritu. Priključni nasip na levem bregu bo delno segal na poplavno ravnico. – Premostitev v Preski bo brez podpor v koritu, delno pa posegata priključna nasipa na poplavni ravnici desnega in levega brega. – Dolvodno od premostitve do Mednega bo nasip NC potekal po robu poplavne ravnice vzdolž Save. – Premostitev med Mednim in Vikrčam ne bo imela podpor v koritu Save, v poplavnem delu desnega brega pa bosta dve podpori in priključni nasip na robu poplavnega območja. Na levem bregu bo dostopni nasip potekal preko poplavne ravnice, podporni steber pa bo na zgornjem robu brežine Save. – Pred izgradnjo NC Jeprca-Stanežiče-Brod morajo biti izvedeni tudi ukrepi na Mavelščici. |
Celotno območje občine | – Na vseh vodotokih je potrebno izvesti pregled stanja na terenu. Odstrani se plavje, podrta drevesa in podobno. Izvede se sanacija eventualnih poškodb po obilnejših padavinah in neurjih. |
(12) Za omilitvene ukrepe iz predhodne točke, ki posegajo na območja varovane narave, se izvede dodatne presoje sprejemljivosti poseganja v varovana območja.
(13) Občina bo spodbujala razvoj rekreacijskih poti in površin ob glavnih vodotokih v dolini ter rekreacijo na vodah. Zbiljsko jezero, ki je nastalo z izgradnjo jezu na Savi je dobro integrirano v prostor, zato se bo tu še nadalje izkoriščalo rekreacijske in turistične potenciale jezera.
(14) Ohranjene vodotoke in njihov obvodni svet na območju Polhograjskih Dolomitov bo treba ohranjati tudi v prihodnje.
(15) Kvaliteto podtalnice se bo izboljšalo s celostno ureditvijo odvajanja odpadnih vod.
(16) Na erozijsko ogroženih območjih se pred posegom v prostor zagotovi ustrezne protierozijske ukrepe.
(17) Dejavnosti je treba usmerjati izven območij podtalnice in virov pitne vode oziroma njihovo izvajanje prilagoditi tako, da ne bodo predstavljale nevarnosti za njihovo onesnaževanje.
(18) Z urejanjem in čiščenjem melioracijskih kanalov se bo zagotavljalo ustrezno pretočnost kanalov.
(1) Zasnove in usmeritve za razvoj turizma v prostoru so povzete po študiji »Razvojne možnosti turizma v Občini Medvode«, ki jo je izdelalo podjetje OIKOS d.o.o., decembra 2006.
(2) Velika priložnost občine je v bogastvu ohranjene naravne in tudi kulturne dediščine, ki je lahko dostopno bližnjim urbanim območjem.
(3) Velik potencial za razvoj turizma v občini predstavlja bližina glavnega mesta in letališča Jože Pučnik ter povezovanje z drugimi turističnimi območji.
(4) Potrebno za je vzpostaviti primerno infrastrukturo za boljšo dostopnost do naravnih in kulturnih vrednot ter turističnih produktov, kar vključuje urejeno prometno infrastrukturo (ceste, kolesarske poti, pešpoti, parkirišča), ustrezne informacije ter povezavo med posameznimi ponudniki.
(5) Ureditev parkirišč je potrebna tudi z vidika ohranjanja naravnega okolja in omogočanja turistom, da svoj prosti čas preživijo v nedotaknjeni naravi.
(6) Občina Medvode ima štiri območja, ki so pomembna z vidika razvoja turizma:
– Medvode z okolico,
– Zbiljsko jezero in Kamp Smlednik v Dragočajni,
– Polhograjski Dolomiti z okolico in
– območje Šmarne gore z okolico.
(7) Pri vseh investicijah v objekte je potrebno spoštovati krajinska arhitekturna obeležja. Poudarek je na širitvi turističnih kapacitet in storitev, vendar ne v obliki večjih turističnih središč, ampak v obliki razpršenih nastanitvenih kapacitet po vaseh in alternativnih oblik nastanitvenih kapacitet (npr. manjši penzioni, turistične kmetije, mladinski hoteli). Pri tem je potrebno upoštevati povezovanje z obstoječo turistično in ostalo javno infrastrukturo ter izpolnjevanje okoljevarstvenih zakonodajnih zahtev. Na projektni ravni bo treba izdelati vse potrebne predhodne strokovne podlage (gradbeno tehnične, okoljske, programske in ekonomske analize) in na podlagi tega vso projektno dokumentacijo, ki bo omogočila izvedbo projekta, s predvidljivimi in čim manjšimi vplivi na okolje.
(8) Cilj Občine Medvode je, da se obstoječa turistična ponudba nadgradi, saj zaradi bližine glavnega in ostalih mest ter naravnih danosti, predstavlja v občini velik turistični potencial.
(9) Zbiljsko jezero z okolico
– Območje Zbiljskega jezera z okolico obsega severovzhodni del Občine Medvode. Zbiljsko jezero je že danes poznano kot turistična točka za aktivno in zdravo preživljanje prostega časa, kot je čolnarjenje, sprehodi v naravi, ribolov, igre na športnih in otroških igriščih ter sprostitev v naravi in podobno. Za nadaljnji razvoj dejavnosti se načrtuje krožno pot ob Zbiljskem jezeru, ki bo povezala obstoječe poti v novo omrežje kolesarskih in pešpoti ter ureditev vstopnih in izstopnih točk s parkirišči.
– Možnosti nadaljnjega razvoja so v povezavi z okoliškimi točkami, kot so še ribniki v Hrašah, Stari grad in kalvarija v Smledniku, dvorec Valburga in predvsem hotel Kanu in kamp Smlednik v Dragočajni.
– Biotop ribnikov v Hrašah, ki daje zavetje številnim pticam in dvoživkam, se opremi z ureditvijo učne in sprehajalne poti. Na območju Hraških ribnikov se vzpostavi krožna učna sprehajalna pot z opazovalnico za ptice. Na območju zapuščenega obrata Agroemone v Hrašah se lahko predvidi ureditev za družbene dejavnosti ali turizem, s čimer bi to okolje pridobilo celovit značaj.
– Turistično ponudbo na tem območju je potrebno razvijati celostno z vzpostavitvijo ustreznih peš povezav, povezanih sprehajalnih poti, ureditvijo parkirišča, opremljenih z usmerjevalnimi tablami in ureditvijo informativno turističnega biroja oziroma centra, ki nudi gostom vse potrebne informacije in promocijo na tem območju.
(10) Območje Polhograjskih Dolomitov
– Polhograjski Dolomiti so zaščiteni kot krajinski park.
– Pohodniške poti so dobro urejene in označene, kot na primer: evropska pešpot E7, transverzala kurirjev in vezistov, polhograjska planinska pot, pot po poteh roparskih vitezov in druge.
– Kolesarske poti niso posebej urejene, pač se kolesarji poslužujejo obstoječih cest.
– Na območju deluje nekaj gostinskih obratov in turističnih kmetij.
– Za nadaljnji razvoj turizma na tem območju je potrebno vzpodbujati razvoj turističnih kmetij, ki bi poleg gostinskih storitev ponujale tudi nastanitvene kapacitete. Na Topolu se predvideva širitev območja za potrebe turistične dejavnosti ob obstoječi Gostilni na Vihri.
– Vzpodbujati je potrebno razvoj ekološkega kmetijstva v povezavi z gostinsko ponudbo z značilnimi domačimi jedmi ter urediti dodatne rekreacijske storitve v naravi kot so na primer adrenalinski park, proge za spust z gorskimi kolesi, plezalne poti – stene, prostor za kampiranje, lokostrelski poligon, otroška igrišča, letne sankaške proge, ureditev objekta – doma za potrebe šole v naravi, ureditev naravoslovnih poti in podobno.
– Načrtuje se ureditev parkirišč na Topolu ob POŠ Topol in na Topolu ob cesti proti Toškemu čelu.
(11) Šmarna gora z okolico
– V Občini Medvode se nahaja severozahodni del Šmarne gore. Območje je v postopku ustanavljanja šmarnogorskega krajinskega parka in je bogato tako z naravno kot tudi s kulturno zgodovinsko dediščino. Območje ponuja še nekaj turističnih točk, kot je na primer rojstna hiša Jakoba Aljaža v Zavrhu, rojstna hiša heroja Franca Rozmana Staneta, topli vrelec v Spodnjih Pirničah in drugo.
– Rekreacijske aktivnosti, ki se trenutno izvajajo na območju so predvsem pohodništvo, plezanje, ribolov, jamarstvo in kolesarjenje.
– Na tem območju se spodbuja turizem na kmetijah, rekreacijski turizem, pohodniške poti, izletniški turizem – urejeni piknik prostori in učne poti, gostinstvo in namestitvene dejavnosti.
– Na območju golf igrišča v Smledniku se predvideva območje namenjeno gradnji objektov kot dopolnilne dejavnosti k obstoječemu golf igrišču.
(12) Medvode z okolico
– Območje Bonovca z okolico obsega vznožje Medanskega hriba in travnike do naselja Preska. Na Bonovcu so v zimskem času urejene tekaške proge. V Medvodah in njeni bližnji okolici so organizirane kolesarke dirke državnega in evropskega ranga.
– Naselje Preska z okolico je potencialno območje za izvir tople vode, tako da lahko to območje predstavlja potencial za razvoj termalnega turizma.
– V Medvodah se nahaja tudi športna dvorana, ki poleg športnih aktivnosti nudi tudi prostor za kulturne in druge zabavne prireditve.
– Za nadaljnji razvoj športa, rekreacije in turizma je pomembno povezati obstoječe kapacitete – na primer tekaške proge na Bonovcu in športno dvorano ter ponudbo nadgraditi oziroma izkoristiti potencialne nove vire, kot je termalni turizem, sprostitveni wellness center ter gradnja nastanitvenih kapacitet in ureditev sodobnega športnega parka na desnem bregu Sore.
– Načrtuje se ureditev obvodnega prostora ob reki Savi in Sori s pripadajočimi sprehajalnimi potmi, urejenimi dostopi do rek in pripadajočo urbano opremo.
(1) Novih območij za izkoriščanje mineralnih surovin Občina Medvode ne načrtuje.
(2) Ob morebitnih povečanih potrebah za koriščenje mineralnih surovin, bo občina območja pridobivanja mineralnih surovin določila na podlagi preveritev in primerjalnih študij predvsem s prostorskega in okoljskega vidika ter ob upoštevanju naravovarstvenih usmeritev in ciljev varstva kulturnih in simbolnih kakovosti prostora.
(3) Na območju Občine Medvode ni pridobivalnega prostora za katerega bi država podelila rudarsko pravico za izkoriščanje mineralnih surovin.
(4) Raziskovanje mineralnih surovin je dopustno na celotnem območju občine. V primeru izkazanega interesa za izkoriščanje mineralnih surovin na novih območjih bo občina pretehtala ali je smotrno določeno območje z osnovno namensko rabo prostora opredeliti kot območje mineralnih surovin. Za namen izkoriščanja mineralnih surovin je potrebno sprejeti OPPN.
(5) Obstoječe nelegalne kope je potrebno sanirati, brez možnosti nadaljnjega izkoriščanja mineralnih surovin. Sanacija se bo izvedla bodisi z vzpodbujanjem naravne sukcesije, bodisi z novo, ustreznejšo namembnostjo.
II. 7.2.2. Območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja
43. člen
(območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja)
(1) Za področje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami se uporablja karta potresne mikrorajonizacije, ki je del Ocene ogroženosti Občine Medvode. Karta je dostopna na sedežu štaba Civilne zaščite Občine Medvode in se sproti posodablja.
(2) Celotno območje Občine Medvode je uvrščeno v 8. stopnjo MCS lestvice, kar sodi med višje vrednosti.
(3) Vsi objekti zgrajeni po letu 1963, so zgrajeni v skladu s predpisi o izgradnji objektov na potresnih območjih. V primeru potresa z večjo močjo lahko pride do porušitev posameznih objektov. V urbanih središčih lahko pričakujemo veliko število poškodovanih ter veliko materialno škodo. Gradili se bodo potresno varni objekti.
(4) Občina ima izdelan Načrt zaščite in reševanja za potres.
(5) V občini se zlivata reki Sava in Sora, ki sta na nekaterih delih poplavno nevarni. Na poplavno ogroženih območjih širitve stavbnih zemljišč, s katerim bi se poslabšal vodni režim ne bodo dopustne.
(6) Na Savi sta zgrajeni hidroelektrarni Mavčiče in Medvode, ki sta potencialno poplavno nevarni ob naravnih in drugih nesrečah.
(7) Območje Polhograjskega hribovja je erozijsko ogroženo in vododeficitarno območje, zato se bo na teh območjih omejevalo širitve poselitve. Pri gradnji se bodo upoštevali protierozijskimi ukrepi.
(8) Za preprečevanje posledic delovanja različnih vrst erozije in hudournikov na vseh erozijskih območjih je treba:
– načrtovati in izvajati dolgoročne in trajne protierozijske ukrepe,
– ustrezno usmerjati rabo ter preprečevati neustrezno rabo in dejavnosti na erozijsko ogroženih območjih,
– vključevati posebne preventivne ukrepe na pogojno stabilnih zemljiščih,
– izdelati natančno geološko oziroma geotehnično karto območja Občine Medvode za usmerjanje gradnje na potresno, plazovno in erozijsko varnejša območja in za usmerjanje načina gradnje.
(9) Občina ima izdelan Načrt zaščite in reševanja za poplave.
(10) Potencialni vir ekoloških nesreč v Občini Medvode so papirna in kemična industrija (najbolj ogrožena naselja so Medvode, Vaše in Goričane), kot posledica nesreč na prometni infrastrukturi – na železnici ali na regionalni cesti.
(11) Zaradi goste poseljenosti, industrije in gozdnega naravnega okolja je nastanek požarov v občini povečan, zato je treba hidrantno omrežje vseskozi nadgrajevati in zagotavljati ustrezne količine požarne vode.
(12) Na območju občine so zaklonišča in druge enote zaščite in reševanja locirana na nekaterih javnih mestih kot tudi v podjetjih, tovarnah, zavodih in šolah.
(13) Občina, v primeru večje nesreče, kadar ni možna sanacija ali odvoz oziroma pokop z rednimi službami, v veljavnih načrtih zaščite in reševanja ob potresih, požarih, poplavah idr., določi površine za pokop večjega števila ljudi, površine za pokop večjega števila živali, površine za deponijo ruševin, površine za evakuacijo oziroma večja zbirna mesta evakuiranih prebivalcev. Površine so navedene v prilogah veljavnih načrtov Zaščite in Reševanja.
(14) Na območju občine deluje 6 prostovoljnih gasilskih društev. Za tehnično reševanje in reševanje pri prometnih nesrečah je pristojna gasilska brigada iz Ljubljane.
(15) Občina ima izdelan Načrt zaščite in reševanja za požar ter Načrt zaščite in reševanja za požar v naravnem okolju.
(območja in objekti za potrebe obrambe)
Kot perspektivno območje za potrebe obrambe se opredeljuje območje pri Valburgi. Območja izključne rabe prostora za potrebe obrambe so obstoječa in načrtovana območja, namenjena izključno za obrambne potrebe, na katerih potekajo stalne aktivnosti, zlasti za razmestitev. usposabljanje in delovanje vojske.
II. 7.3. Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč
(usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč)
(1) Širitve in zmanjševanje stavbnih zemljišč sta zasnovana tako, da omogočata doseganje ciljev prostorskega razvoja občine in sledita usmeritvam za razvoj poselitve in usmeritvam za razvoj v krajini. V podeželskih naseljih, vaseh in zaselkih je možna gradnja znotraj vrzeli, na nezadostno izkoriščenih površinah in na robovih zaradi izboljšanja pogojev za bivanje in opravljanje kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti.
(2) Večji območji poselitve se načrtujeta v naseljih Vaše in Vikrče. V ostalih naseljih se načrtuje le manjše širitve glede na potrebe prebivalstva v teh naseljih.
(3) Na račun širitve stavbnih zemljišč se v manjši meri zmanjšujejo kmetijska zemljišča v bližini omenjenih naselij. Širitve predstavljajo zaokrožitve stavbnih zemljišč na račun slabših kmetijskih zemljišč.
(4) Del obstoječih stavbnih zemljišč se zaradi neustreznih pogojev za gradnjo po namenski rabi zemljišč vrne v kmetijska zemljišča.
(5) Kmetijska zemljišča se lahko v stavbna spreminjajo tudi za potrebe širitev funkcionalnih zemljišč za razvoj kmetij oziroma dopolnilnih dejavnosti na kmetijah ter drugih obstoječih dejavnosti.
(6) Spreminjanje kmetijskih in gozdnih zemljišč v stavbna se izven območij strnjene pozidave lahko izvaja zaradi potreb razvoja gospodarske javne infrastrukture ter turizma in rekreacije, kadar ni pričakovati bistveno negativnih vplivov na funkcije gozdov.
(7) Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč so razvidne v grafičnem delu strateškega dela občinskega prostorskega načrta (Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč – karta 5).
II. 7.4. Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev
(usmeritve za določitev prostorsko izvedbenih pogojev)
(1) V poselitvenih območjih prevladuje stanovanjska dejavnost.
(2) V poselitvenih območjih pretežno urbaniziranega območja se dovoljuje poselitev manjše gostote in sicer kot eno in dvostanovanjska gradnja z opredeljenim najmanjšim zemljiščem namenjenim za gradnjo.
(3) Kjer je mogoče se opremljanje z gospodarsko javno infrastrukturo rešuje v skupnem sistemu, za več naselij skupaj. Posamezni komunalni vodi se dograjujejo. V ostalih delih se opremljanje z gospodarsko javno infrastrukturo (vodovod, odvajanje odpadnih voda) rešuje v okviru posameznih naselij.
III. 1 Splošne določbe
47. člen
(vsebina izvedbenega dela)
(1) Izvedbeni del po posameznih enotah urejanja prostora določa:
– območja namenske rabe prostora,
– splošne prostorske izvedbene pogoje,
– podrobne prostorske izvedbene pogoje,
– posebne prostorske izvedbene pogoje za posamezne enote urejanja prostora (Priloga 1),
– območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljevanju: OPPN) in usmeritve za izdelavo OPPN (Priloga 1),
– podrobne prostorske izvedbene pogoje za enostavne in nezahtevne objekte (Priloga 2),
– dodatne prostorske izvedbene pogoje (Priloga 3) ter
– seznam parcel v območjih komunalnih vodov (vodovod, komunalna in padavinska odpadna voda) v povezavi z izvajanjem projekta odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju vodonosnika ljubljanskega polja (Priloga 4).
(2) Izvedbeni del je potrebno upoštevati pri izdaji gradbenih dovoljenj za gradnjo objektov in stavb, pri prostorskem umeščanju in gradnji nezahtevnih in enostavnih objektov, pri spremembi namembnosti objektov ter rabe prostora in pri drugih posegih v prostor, ki jih določajo drugi predpisi.
(3) Poleg določb tega izvedbenega dela je potrebno pri graditvi objektov, pri spremembi namembnosti objektov ter rabe prostora in pri drugih posegih, ki jih določajo predpisi, upoštevati tudi druge predpise in druge akte, ki določajo javno-pravne režime v prostoru, in na podlagi katerih je v postopku izdaje gradbenega dovoljenja treba pridobiti pogoje in soglasja. Dolžnost upoštevanja teh pravnih režimov velja tudi v primeru, kadar to ni navedeno v tem prostorskem načrtu.
(stopnja natančnosti mej)
(1) Meje enot urejanja prostora (v nadaljnjem besedilu: EUP) so določene na podlagi katastrskih, topografskih in digitalnih orto-foto načrtov različnih meril in prikazane na zemljiškem katastru v merilu 1:5000. Kjer meje enot ne potekajo po parcelni meji, je za določitev meje uporabljen topografski podatek.
(2) Položajna natančnost mej enot urejanja je enaka položajni natančnosti zemljiškega katastra, v kolikor meja urejanja sovpada s parcelno mejo. V kolikor meje enote urejanja ne sovpadajo s parcelno mejo, je položajna natančnost meje enote urejanja odvisna od razlik med položajno natančnostjo topografskih in digitalnih orto-foto načrtov in digitalnim katastrskim načrtom na območju obravnavane meje.
(3) Drugi grafični prikazi iz 1. člena tega odloka so pripravljeni na podlagi podatkov o prikazu stanja v prostoru, katerih položajna natančnost je različna in katerih meje se lahko v določenih primerih razlikujejo od dejanskega stanja v naravi.
(4) V primerih, ko zaradi neusklajene ali neprimerne položajne natančnosti različnih podatkov meje prikazane v tem aktu odstopajo od dejanskega stanja v naravi, je potrebno v postopku določitve parcele objekta izvesti postopek ureditve meje ali drug predpisan geodetski postopek, s katerim se nedvoumno izkaže usklajenost načrtovane gradnje s tem prostorskim aktom in stanjem v prostoru.
(5) V primerih, ko je za določitev meje med območji namenske rabe prostora uporabljen topografski podatek, je dopustna interpretacija natančnosti zemljiškega katastra v odnosu na uporabljene topografske podatke. Interpretacija se lahko poda v obliki izvedenskega mnenja.
(enote urejanja prostora)
(1) V Občini Medvode sta določena dva nivoja enot urejanja prostora:
– makro enote, ki so večja geografska območja (MEUP):
oznaka MEUP | ime makro enote |
GB | Golo Brdo – Žlebe |
ME | Medvode |
PI | Pirniče |
SM | Smlednik |
TT | Trnovec – Topol |
ZB | Zbilje |
– enote urejanja prostora (EUP), ki so enovita območja, določena na podlagi analize značilnosti prostora, omejitev iz pravnih režimov, načrtovanih prostorskih ureditev in namenske rabe;
(2) EUP so označene z oznako, ki vsebuje oznako makro enote, podrobno namensko rabo in zaporedno številko. Kadar se enota urejanja prostora ne ureja samo s tem odlokom, je v drugi vrstici izpisana oznaka načina urejanja z obstoječim ali predvidenim podrobnim prostorskim načrtom.
(3) Na karti se pojavlja naslednji zapis oznak EUP, na primer:
pri čemer je:
ME | oznaka makro enote, |
2 | zaporedna številka enote urejanja prostora v makro enoti, vezana na podrobno namensko rabo, |
SSE | oznaka podrobne namenske rabe, |
OPPN | oznaka načina urejanja. Oznaka OPN se ne izpisuje. Glede na vrsto prostorskega izvedbenega akta, ki velja za enoto urejanja prostora, so možne tudi oznake DPN, LN, ZN, UN. |
(prostorski izvedbeni pogoji, ki veljajo za enote urejanja prostora)
(1) Za vsako enoto urejanja ta prostorski načrt določa prostorske izvedbene pogoje. Prostorski izvedbeni pogoji so razdeljeni na:
– splošne prostorske izvedbene pogoje, določene v III. 3 poglavju,
– podrobne prostorske izvedbene pogoje, določene v III. 4 poglavju,
– posebne prostorske izvedbene pogoje za posamezno enoto urejanja, določene v Prilogi 1,
– dodatne prostorske izvedbene pogoje za urejanje enot ME_1126 in SM_292 v Prilogi 3.
(2) Splošni prostorski izvedbeni pogoji se uporabljajo v vseh EUP, razen če je s podrobnimi, posebnimi ali dodatnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji določeno drugače.
(3) Podrobni prostorski izvedbeni pogoji dopolnjujejo ali spreminjajo splošne prostorske izvedbene pogoje po posameznih vrstah namenske rabe. V primeru, če so podrobni prostorski izvedbeni pogoji drugačni od splošnih, veljajo podrobni pogoji.
(4) Za posamezno EUP so lahko poleg splošnih in podrobnih prostorskih izvedbenih pogojev tega prostorskega načrta določeni tudi posebni prostorski izvedbeni pogoji, ki dopolnjujejo ali spreminjajo splošne oziroma podrobne prostorske izvedbene pogoje. V primeru, če so posebni prostorski izvedbeni pogoji drugačni od splošnih ali podrobnih, veljajo posebni pogoji.
(5) Za enote urejanja, za katere je predvidena izdelava podrobnejšega prostorskega načrta, veljajo usmeritve za izdelavo teh načrtov, ki so določene v III. 6. poglavju.
III. 2 Namenska raba prostora
51. člen
(splošna določila o namenski rabi prostora)
(1) Vsaka EUP prostora ima s tem odlokom predpisane vrste namenske rabe.
(2) V posameznih območjih podrobne namenske rabe morajo površine, namenjene osnovni dejavnosti, obsegati pretežni del (več kot 70 %) vseh površin. Dopolnilne dejavnosti so možne ob upoštevanju te omejitve.
(3) Namenska raba prostora je prikazana na karti 3 »Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev«
(4) Območje občine se glede na osnovno namensko rabo prostora deli na:
– območja stavbnih zemljišč,
– območja kmetijskih zemljišč,
– območja gozdnih zemljišč,
– območja vodnih zemljišč,
– območja drugih zemljišč, kamor uvrščamo območja mineralnih surovin in območja zunaj naselij za potrebe obrambe.
(5) Vsa območja osnovne namenske rabe se delijo na območja podrobnejše namenske rabe. Za območja stanovanj in ostalih dejavnosti je še podrobneje prikazana podrobnejša namenska raba glede na tipologijo gradnje.
(6) Prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje prostora v vseh opredeljenih kategorijah namenske rabe so podrobno opredeljeni v preglednicah v poglavju III. 4 Podrobni prostorski izvedbeni pogoji.
(vrste namenske rabe prostora)
(1) Na območju Občine Medvode je določena naslednja namenska raba prostora:
I. OBMOČJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ |
S – območja stanovanj | SSe | stanovanjske površine za eno in dvostanovanjske objekte |
SSv | stanovanjske površine za večstanovanjske objekte |
SSm | mešane površine s stanovanjskimi objekti |
SK | površine podeželskega naselja |
SKj | površine podeželskega jedra |
SKk | kmetije |
SB | stanovanjske površine za posebne namene |
A – površine razpršene poselitve | As | površine razpršene poselitve |
Ak | površine razpršene poselitve – kmetija |
C – območja centralnih dejavnosti | CU | osrednja območja centralnih dejavnosti |
CD | druga območja centralnih dejavnosti |
CDi | območja prevladujočih izobraževalnih dejavnosti |
CDk | območja prevladujočih kulturnih dejavnosti |
CDv | območja prevladujočih verskih dejavnosti |
I – območja proizvodnih dejavnosti | IP | površine za industrijo |
IG | gospodarske cone |
IK | površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo |
B – posebna območja | BT | površine za turizem |
BC | športni centri |
Z – območja zelenih površin | ZS | površine za oddih, rekreacijo in šport |
ZP | parki |
ZD | druge urejene zelene površine |
ZK | pokopališča |
ZV | površine za vrtičkarstvo |
P – območja in omrežja prometne infrastrukture | PC | površine cest |
PO | ostale prometne površine |
PR | pristanišča |
PŽ | površine železnic |
E – območja energetske infrastrukture |
O – območja okoljske infrastrukture |
II. OBMOČJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ |
K – kmetijska zemljišča | K1 | najboljša kmetijska zemljišča |
K2 | druga kmetijska zemljišča |
III. OBMOČJA GOZDNIH ZEMLJIŠČ |
G – gozdna zemljišča |
IV. OBMOČJA VODA |
V – površinske vode |
V. OBMOČJA DRUGIH ZEMLJIŠČ |
f – območja za potrebe obrambe zunaj naselij |
(2) Namenska raba prostora je prikazana na kartah v merilu 1:5000 »Prikaz območij enot urejanja prostora, podrobne namenske rabe in prostorskih izvedbenih pogojev «.
III. 2.1. Stavbna zemljišča objektov, ki so razpršena gradnja
(določitev stavbnega zemljišča objektom, ki so razpršena gradnja)
Za vse legalno zgrajene objekte, ki so po ZPNačrt razpršena gradnja in evidentirani v kartografskem delu OPN kot informacija o dejanskem stanju v prostoru (kataster stavb) ter nimajo določenega stavbnega zemljišča v skladu s Pravilnikom o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitve območij sanacije razpršene gradnje in območij za razvoj in širitve naselij velja, da jim pripada stavbno zemljišče iz veljavnega upravnega dovoljenja (lokacijskega ali posebnega dela enotnega in gradbenega dovoljenja) objektom grajenim pred letom 1967 stavbno zemljišče v velikosti 2,5 stavbišča. Na teh zemljiščih je dovoljeno obstoječe objekte vzdrževati, rekonstruirati, prenavljati, prizidati ali nadzidati v smislu oblikovne sanacije in postavljati nezahtevne in enostavne objekte. Dovoljena je odstranitev objekta, novogradnja ter sprememba namembnosti dela objekta.
III. 3 Splošni prostorski izvedbeni pogoji
III. 3.1. Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
54. člen
(1) Dopustne dejavnosti so opredeljene na podlagi predpisov, nekatera poimenovanja so poenostavljena ali združujejo več kategorij iz predpisov.
(2) Preglednica: Pojasnilo povezav med izrazi s področja dopustnih dejavnosti, uporabljenimi v tem odloku in področnimi predpisi o standardni klasifikaciji dejavnosti:
poimenovanje dopustnih dejavnosti v tem odloku | dejavnosti, navedene v področnih predpisih o standardni klasifikaciji dejavnosti |
kmetijstvo in gozdarstvo | A kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo |
rudarstvo | B rudarstvo |
proizvodne dejavnosti | C predelovalne dejavnosti D oskrba z električno energijo, plinom, paro E oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja F gradbeništvo |
obrtne dejavnosti | C predelovalne dejavnosti (v manjšem obsegu) F gradbeništvo (v manjšem obsegu) |
trgovske in storitvene dejavnosti | G trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil |
promet in skladiščenje | H promet in skladiščenje |
gostinstvo in turizem | I gostinstvo |
poslovne dejavnosti | J informacijske in komunikacijske dejavnosti K finančne in zavarovalniške dejavnosti L poslovanje z nepremičninami M strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti N druge raznovrstne poslovne dejavnosti |
družbene dejavnosti | O dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti P izobraževanje Q zdravstvo in socialno varstvo R kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti |
druge dejavnosti | S druge dejavnosti T dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem; proizvodnja za lastno rabo U dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles |
(spremembe namembnosti objektov)
(1) Spremembe namembnosti objektov so dopustne v skladu z namensko rabo zemljišč in dopustnimi dejavnostmi, ki so določene za posamezno EUP.
(2) V območjih stanovanj, kjer je nestanovanjska raba sicer omejena, se v objektih, v katerih se na dan uveljavitve tega OPN izvaja na podlagi veljavnih upravnih dovoljenj nestanovanjska raba, dovoli rekonstrukcija, odstranitev in sprememba namembnosti objekta ter novogradnja s povečanjem uporabne površine za nestanovanjsko rabo do 20 %, če je prilagoditev objekta nujna za ohranitev izvajanja dejavnosti. S temi spremembami se ne sme poslabšati bivalnih razmer in stanja v okolju, kar se dokaže z okoljsko presojo.
(3) Kadar sprememba namembnosti objekta zahteva rekonstrukcijo objekta je treba, glede na novo namembnost, v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja, preveriti značilnosti objekta, ki pogojujejo njegovo požarno in potresno varnost.
(4) Spremembe namembnosti obstoječih objektov so dovoljene takrat, ko je nova namembnost skladna s pretežno namembnostjo območja urejanja oziroma skladna z dodatno dovoljeno namembnostjo ob pogoju, da nova namembnost ne poslabšuje pogojev bivanja sosednjih objektov in ne spreminja namembnosti celotnega območja.
III. 3.2. Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede dopustnih gradenj, objektov in drugih posegov v prostor
(1) Podrobni prostorski izvedbeni pogoji (PIP) o dopustnih gradnjah so podrobno opredeljeni v določilih 110. do 144. člena tega odloka. V skladu z njimi so dopustne naslednje gradnje:
– gradnja novega objekta,
– dozidava ali nadzidava k obstoječemu objektu,
– rekonstrukcija objekta,
– vzdrževanje objekta,
– odstranitev objekta.
(2) Dozidava, nadzidava ali rekonstrukcija, je dopustna samo na zakonito zgrajenem objektu.
(3) Na zakonito zgrajenem objektu, ki po namembnosti ni skladen z namensko rabo, je dopustna samo rekonstrukcija, vzdrževanje objekta, odstranitev objekta in sprememba namembnosti objekta, ki mora biti skladna z namensko rabo enote urejanja prostora.
(4) Prizidani del objekta je treba priključiti na komunalne priključke obstoječega objekta, h kateremu se izvaja dozidava oziroma nadzidava.
(5) Izvajanje posegov v območju registrirane kulturne dediščine oziroma na samih objektih registrirane kulturne dediščine se načrtuje in izvaja s sodelovanjem pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.
(6) Dotrajani objekti, še zlasti objekti ob javnih površinah, ki ogrožajo varnost prometa, ljudi ali imetja, se lahko odstranijo na podlagi pridobljenega ustreznega dovoljenja.
(dopustni objekti, naprave in ureditve)
(1) Če ta odlok ali drug predpis ne določa drugače, so na celotnem območju OPN Medvode dopustni naslednji objekti in naprave:
– objekti, vodi in naprave vodovodnega omrežja,
– objekti, vodi in naprave kanalizacijskega omrežja,
– objekti, vodi in naprave distribucijskega plinovodnega omrežja,
– objekti, vodi in naprave vročevodnega omrežja,
– omrežje javne razsvetljave,
– podzemno elektroenergetsko in komunikacijsko omrežje ter samostoječe transformatorske postaje in razdelilne elektroenergetske postaje napetostnega nivoja 20 kV in manj, nadzemni elektroenergetski vodi napetostnega nivoja 20 kV in manj v primestnem območju, nadzemni komunikacijski vodi v primestnem območju,
– zbiralnice za odpadke, razen na območjih ZP,
– vsi objekti, vodi in naprave okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture, če so izvedeni v notranjosti drugega objekta, ki ga je na območju dovoljeno graditi,
– podzemne etaže (garaže in kleti) na območjih stavbnih zemljišč povsod tam, kjer in v kakršnem obsegu to dopuščajo geomehanske razmere, hidrološke razmere, potek komunalnih vodov, zaščita podtalnice in stabilnost sosednjih objektov, v območjih ZP samo do 60 % površine parka, s tem da mora biti na celotnem območju parka možno saditi drevesno vegetacijo,
– objekti za obrambo, zaščito in reševanje v naravnih in drugih nesrečah,
– zaklonišča (v skladu z zakonskimi in podzakonskimi predpisi),
– naprave za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov),
– pločniki, podhodi in nadhodi za pešce, pešpoti,
– avtobusna postajališča,
– kolesarske steze, dostopne ceste do objektov,
– brvi in mostovi,
– vodnogospodarske ureditve,
– urejanje in vzdrževanje odprtih površin (ureditev zelenih površin, drevoredov, trgov, površin za pešce),
– ureditev dostopov za invalide (tudi gradnje zunanjih dvigal na obstoječih objektih),
– vzdrževanje, rekonstrukcija, širitev cest,
– urejanje in vzdrževanje parkirnih površin na stavbnih zemljiščih, pod pogojem, da služijo osnovni namembnosti območja; parkirišča za tovornjake so dovoljena samo v območjih proizvodnih dejavnosti (I) in v območjih prometne infrastrukture (P).
(2) Če ta odlok ali drug predpis ne določa drugače, je na celotnem območju Občine Medvode dopustna izvedba agrarnih operacij (komasacij, agromelioracij ipd).
(1) Pri vzdrževanju objektov se upoštevajo določila podzakonskega predpisa in prostorsko izvedbeni pogoji, ki so določeni v tem členu odloka.
(2) Pri rednih vzdrževalnih delih večstanovanjskih objektov in objektov s svojevrstno oblikovno in zazidalno zasnovo (kot so šole, vrtci, poslovni objekti in podobno) je potrebno upoštevati:
– dopustna je zamenjava oken in vrat v enaki velikosti, obliki in barvi, kot je bilo določeno v gradbenem dovoljenju za stavbo oziroma v enotni barvi za celoten objekt;
– na podlagi enotnega projekta za celotno stavbo so dopustne tudi zasteklitve balkonov, postavitve senčil, nadstreškov v atrijih in klimatskih naprav;
– pri obnovi fasad je treba upoštevati barvo, ki je bila določena z gradbenim dovoljenjem za objekt;
– pri vzdrževanju je treba ohraniti oziroma zagotoviti prvotne kakovostne fasadne elemente.
(3) Namestitev sončnega zbiralnika ali sončnih celic (fotovoltaika) je dopustna na fasadah objektov oziroma na strehah tako, da ne presega višine slemena objekta. Namestitev je usklajena z naklonom strehe ter od površine strešne plošče ne odstopa za več kot 0,50 m.
(4) Za objekte, ki so varovani s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, je treba, za dela v zvezi z vzdrževanjem objektov, pridobiti soglasje pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.
(umestitev, oblikovanje ter gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov)
(1) Za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov se upoštevajo določila podzakonskega predpisa, ki določa vrsto objektov glede na njihovo zahtevnost in prostorski izvedbeni pogoji, ki so določeni v tem členu in v Prilogi 2 tega odloka.
(2) Na območju gradbene parcele določene v gradbenem dovoljenju, je mogoča postavitev ene vrste enostavnega ali nezahtevnega objekta, ki so po veljavnem podzakonskem predpisu opredeljeni kot majhna stavba ali kot majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave, kar ne velja za garaže in nadstreške, vendar vsi objekti na gradbeni parceli ne smejo presegati dovoljene pozidanosti za posamezno podrobnejšo namensko rabo.
(3) Kadar se v EUP prepletajo dejavnosti, je pri posameznem tipu objekta ali dejavnosti dopustno graditi le tisto vrsto nezahtevnih in enostavnih objektov, ki je določena v posebnih prostorskih izvedbenih pogojih glede na namensko rabo in tip objekta.
(4) Na območjih varovanih s predpisi s področja varstva kulturne dediščine so dopustni le tisti nezahtevni in enostavni objekti glede na namen in dopustno lokacijo, ki so skladni z varstvenim režimom za posamezno območje.
(5) Za gradnjo in postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov je potrebno pridobiti ustrezno upravno dovoljenje na podlagi veljavnega državnega predpisa o vrstah objektov glede na zahtevnost.
Splošni prostorsko izvedbeni pogoji glede gradnje, postavitve in oblikovanja nezahtevnih in enostavnih objektov so:
(6) Majhne stavbe in majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave (v nadaljevanju majhne stavbe):
– Oblikovane morajo biti skladno z oblikovanjem in materiali osnovnega objekta.
– Dovoljeni so le pritlični objekti.
– Kadar so zasnovani kot prizidki k osnovnemu objektu, se praviloma izvedejo tako, da se streha osnovnega objekta podaljša oziroma nadaljuje preko enostavnega in nezahtevnega objekta v istem materialu in naklonu ali se priključi k osnovnemu objektu kot prečna streha. Dopustna je tudi izvedba ravne strehe.
– Če je majhna stavba prostostoječa, je sleme strehe praviloma v smeri daljše stranice. Dopustne so simetrične dvokapnice in enokapnice v enakem naklonu kot streha osnovnega objekta. Dopustna je tudi izvedba ravne strehe.
– Izvedba šotorastih streh, čopov in strešnih frčad ni dopustna.
– Gradnja majhnih stavb kot dopolnitev obstoječe pozidave je dovoljena na območjih stavbnih zemljišč ob legalno zgrajenih bivalnih objektih.
– Objekti za lastne potrebe so lahko zgrajeni le na gradbenih parcelah, ki pripadajo stavbi, h kateri se gradijo, in sicer najdlje za čas njenega obstoja.
– Vetrolovov in zimskih vrtov ni dopustno dodajati na fasade objektov krajevno značilne arhitekture, ki so vidne z javnih površin.
(7) Ograje:
– Ograjevanje parcel v naselju naj upošteva tip, material in višino ograj, ki je značilna zanj. Praviloma naj se uporabljajo žive meje, žične ali lesene ograje temno rjave, zelene, črne ali sive barve. Zidovi in druge masivne ograje (razen protihrupnih ograj) niso dovoljeni, razen če so oblikovani kot del objekta. Na stanovanjskih območjih višine ograj ne smejo presegati 1,80 m, kar ne velja za varovalne, igriščne in protihrupne ograje.
– Vstopna in uvozna vrata se obvezno odpirajo proti gradbeni parceli in ne proti cesti. V križiščih ograje ne smejo ovirati preglednega trikotnika. Če je rešitev uvoza z vidika prometne varnosti problematična in bi zamik uvoza slednjo pomembno izboljšal, je takšna rešitev obvezna.
– Žive meje v varovalnem pasu cest in polju preglednosti so lahko visoke največ 0,70 m zaradi zagotovitve varnega prometa.
– Protihrupne bariere (protihrupne ograje, nasipi in podobno) se na območjih naselij lahko gradijo le do višine 1,80 m od nivelete ceste. Pri ureditvi protihrupne bariere je treba zagotoviti oblikovno skladnost s preostalimi elementi obcestnega prostora ter okoliške pozidave.
– Ograjevanje zemljišč izven stavbnih zemljišč ni dovoljeno, razen v skladu z zakonskimi in podzakonskimi predpisi ter za potrebe kmetijstva, gozdarstva, varstva pred naravnimi, drugimi nesrečami in varstva voda.
(8) Podporni zidovi (škarpe):
– Podporne zidove je dovoljeno graditi na vseh gradbenih parcelah v skladu z 62. členom in drugimi skupnimi pogoji tega odloka in sicer do višine 1,50 m. Gradnja zidov višjih od 1,50 m je dopustna takrat, kadar služba s področja geotehnike ugotovi nevarnost rušenja terena.
– Od sosednjega zemljišča morajo biti oddaljeni najmanj 0,5 m, ob pisnem soglasju lastnikov sosednjih zemljišč se lahko gradijo tudi na meji, vendar se s tem ne sme poslabšati stanja na sosednjih zemljiščih.
– Podporni zidovi morajo biti arhitekturno oblikovani, z upoštevanjem kvalitetnih principov gradnje in oblikovanja, ki so značilni za posamezno območje ter na vidni strani intenzivno ozelenjeni z avtohtonimi rastlinami.
(9) Pomožni komunalni objekti
– Ekološki otok se oblikuje tako, da bo oblikovno skladen z elementi cestnega prostora in okoliške pozidave in da vidno ne bo moteč v pogledih s ceste in iz objektov. Če ekološki otok meji na travnato površino, se ga zakrije s primerno zasaditvijo. Oblikovanje naj bo enotno za območje naselja. V območjih namenske rabe ZS, ZK in ZD so ekološki otoki dopustni le za potrebe dejavnosti na zelenih površinah, s tem da je tlorisna površina do 50m2.
– Nizkonapetostno distribucijsko elektroenergetsko omrežje se v naseljih in na območjih prepoznavnosti kulturne krajine praviloma izvede podzemno, tako v primeru novogradnje kot rekonstrukcije, na območju gozda pa se praviloma izvede zračni kabel.
– Elektro omarice, omarice plinskih ali telekomunikacijskih napeljav in drugih tehničnih napeljav je treba namestiti tako, da so javno dostopne in da praviloma niso nameščene na uličnih fasadah objektov.
– Zunanji rezervoar za utekočinjen naftni plin oziroma kurilno olje in nafto za lastne potrebe objekta mora biti tipski in atestiran. Postavitev mora izvesti za takšna dela pooblaščeni izvajalec. Rezervoar za utekočinjen naftni plin mora biti odmaknjen od meje sosednjih zemljišč in od obstoječih objektov v skladu s predpisi o utekočinjenem naftnem plinu, vendar ne manj kot 1,5 m. Za manjši odmik, ki je skladen s prej omenjenim predpisom, je treba pred začetkom gradnje pridobiti pisno soglasje lastnika sosednjega zemljišča.
– Palisade, lovilne mreže in prosto viseče mreže ter drugi ukrepi za preprečevanje erozije na strminah se izvajajo tako, da ne bodo vidno moteči.
(10) Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti
– Pomožne kmetijsko-gozdarske objekte je dovoljeno graditi skladno s Prilogo 2 tega Odloka v grajenem območju kmetije
– Poleg območja stavbnih zemljišč kmetije se pomožni kmetijsko-gozdarski objekti lahko gradijo tudi v območju 30,0 m pasu kmetijskih ali gozdnih zemljišč, ki obkrožajo območje stavbnih zemljišč kmetije pod pogojem, da na območju stavbnih zemljišč kmetije zaradi premajhne razpoložljive površine takšnega objekta ni mogoče zgraditi in da se predhodno pridobi mnenje pristojne kmetijske svetovalne službe, iz katerega izhaja, da je takšen objekt nujno potreben za obratovanje kmetije.
– Izven zgoraj navedenega 30,0 m pasu se na kmetijskih in gozdnih zemljiščih lahko gradijo enostavne kmetijsko-gozdarske prometnice, ograje za pašo živine, obora za rejo divjadi, rastlinjak, čebelnjak, krmišče, nadstrešnica za drobnico in molzišče. Izven 30,0 m pasu je dopustna tudi rekonstrukcija ali nadomestitev kozolcev enakih dimenzij na istih lokacijah oziroma se jih lahko prestavi v radiju 50,0 m, če se s tem izboljša raba kmetijskih zemljišč. Gradnja navedenih objektov, razen prometnic, je dopustna pod pogojem, da so kmetijske površine v velikosti najmanj 1 ha oddaljene od kmetije več kot 1 km, kar mora investitor v postopku dokazati z ustreznimi listinami. Za navedene objekte je treba predhodno pridobiti mnenje pristojne kmetijske svetovalne službe, iz katerega izhaja, da je takšen objekt nujno potreben za obratovanje kmetije.
– Gradnja novih gozdnih cest in vlak je mogoča samo v skladu s sprejetimi gozdnogospodarskimi načrti.
– Postavitev lovskih prež, krmišč in drugih lovskih enostavnih objektov je mogoča v skladu s programi in plani Lovske zveze Slovenije.
– Čebelnjaki zunaj območij kmetij so praviloma prenosni ali postavljeni na točkovnih temeljih. Lokacije čebelnjakov morajo biti določene tako, da območje preleta čebel ne bo posegalo na poselitveno območje. Postavitev je možna le pod pogojem, da se predhodno pridobi pozitivno mnenje čebelarske svetovalne službe.
– Sprememba namembnosti pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov, ki so bili zgrajeni izven območja stavbnih zemljišč kmetije, v bivalni ali poslovni objekt, ni dopustna.
– Pri vodnem zajetju, vrtini oziroma vodnjaku mora biti v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje z vodami, pridobljeno vodno soglasje za namakanje kmetijskih zemljišč.
– Ograjevanje gozdnih in kmetijskih zemljišč ni dovoljeno, razen v primeru obore za rejo divjadi in ograje za pašo živine ter fizičnega varovanja in ograjevanje posameznih delov gozdov in kmetijskih zemljišč v skladu s predpisi, ki urejajo področje gozdov in kmetijskih zemljišč.
(12) Začasni objekti
– Začasni objekt, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, se lahko postavi na površinah, ki so po namenski rabi določene za ta namen (Priloga 2), ali na površinah v lasti države, pokrajin ali občine, na katerih takšno gradnjo dovoli upravljavec teh nepremičnin.
– Postavljen je začasno, glede na letni čas, čas trajanja prireditve ali gostovanja cirkusa. Po odstranitvi je treba vzpostaviti prvotno stanje na zemljišču, na katerem je bil objekt postavljen. Postavitev začasnega objekta ne sme povzročiti poškodb na sosednjih površinah in objektih ter mora omogočati vse oblike intervencij. Postavitev začasnega objekta ne sme povzročiti poškodb na javnih zelenicah in drugih površinah in objektih.
– Če se postavi začasni objekt na javnem ali skupnem prostoru, mora upravljavec (lastnik) zemljišča v soglasju za postavitev začasnega objekta definirati, kdaj je treba objekt odstraniti, kdo ga je dolžan odstraniti, na čigave stroške in v kakšnem času.
– Odprt sezonski gostinski vrt mora imeti premakljive elemente opreme, da se jih v primeru intervencije lahko odstrani. Za zaščito pred soncem se uporabljajo platneni senčniki enotne barve. Gostinski vrtovi na javnih površinah se urejajo na podlagi posebnih predpisov občine.
– Začasni objekt, namenjen skladiščenju, se lahko postavi samo na območjih, kjer se začasno opravlja dejavnost in sicer najdlje za čas opravljanja dejavnosti.
– V območjih in vplivnih območjih kulturne dediščine se lahko začasni objekti načrtujejo Ie v okviru priprave celostnega urejanja določenega območja. Začasni objekti za prireditve se smejo za omejen čas postavljati tudi v območja kulturne dediščine.
(13) Spominska obeležja
– Lokacija za postavitev spominskih in sakralnih objektov ter obeležij naj bo izbrana na podlagi vsakokratne podrobne urbanistične presoje, ki jo izdela pooblaščeni projektant, tako da se s postavitvijo dopolnjuje prostor in ne ovira prometa. Spominski in sakralni objekti, obeležja in urbana oprema morajo biti postavljeni tako, da ne poslabšujejo bivalnih pogojev in varnosti objekta in preglednosti prometa.
– V območjih in vplivnih območjih kulturne dediščine je pred postavitvijo spominskih obeležij potrebno izdelati prostorsko presojo postavitve in preveriti vpliv na obstoječo kulturno dediščino.
(14) Urbana oprema
– Pri postavitvi urbane opreme na javnih površinah je treba pridobiti soglasje Občine Medvode.
– Urbana oprema oziroma objekti in predmeti, ki urejajo javne površine, morajo biti v naselju ali delu naselja enotni.
– Urbana oprema mora biti v prostor umeščena tako, da ne ovira funkcionalno oviranih oseb, da ne zastira pogledov ter ne ovira vzdrževanja infrastrukturnega omrežja.
– Materiali urbane opreme so lahko kamen, beton, kovina ali les naravnega videza.
– Na objektih in v območjih kulturne dediščine se urbana oprema opredeli v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine.
– Občina Medvode bo za del območja KS Medvode center sprejela Katalog urbane opreme v katerem bodo slikovni in tehnični podatki za posamezne objekte oziroma elemente.
(15) Vodna zajetja in objekti za akumulacijo vode in namakanje
– Pri vodnem zajetju, vrtini oziroma vodnjaku, mora biti v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje z vodami, pridobljeno vodno soglasje za namakanje kmetijskih zemljišč.
(16) Vadbeni objekti
– Pri vadbenih objektih so dovoljeni le takšni načini gradnje, ki ne spreminjajo vodne, gozdne ali krajinske in reliefne značilnosti območja.
– Športna igrišča na prostem je dovoljeno postavljati na vseh stavbnih zemljiščih, razen na zemljiščih z namensko rabo ZK, ZD, P, E, O, G in K.
– Kolesarsko in sprehajalno pot se lahko uredi na vseh zemljiščih, razen na vodnih zemljiščih.
(objekti in naprave za oglaševanje)
(1) Objektov in naprav za oglaševanje je dopustno postavljati na zemljiščih z namensko rabo kot izhaja iz Priloge 2 tega odloka.
(2) Objektov in naprav za oglaševanje ni dopustno postavljati:
– izven naselij,
– na zunanji strani konstrukcij in ograj podvozov, nadvozov in mostov,
– na kmetijske objekte (zahtevne, manj zahtevne, nezahtevne in enostavne objekte) ter podobne gospodarske objekte,
– na strehe stavb,
– na fasade stavb in objektov razen v primeru oglaševanja za lastne potrebe.
(3) Oglaševanje in obveščanje za lastne potrebe obsega predstavitev lastne dejavnosti, aktivnosti, storitev ali blaga izvajalcev oglaševanja ali posameznikov, izključno na nepremičninah, na katerih imajo lastninsko ali kakršno drugo stvarno ali obligacijsko pravico in na katerih opravljajo registrirano dejavnost. Na teh objektih in površinah je dopustno oglaševati:
– z napisom firme,
– z znakom firme,
– z nalepkami firme,
– z zastavami firme in
– s simboli firme, izdelka, storitve in podobno.
(4) Pri umeščanju in postavitvi objektov za oglaševanje je potrebno upoštevati določila občinskega predpisa, ki ureja oglaševanje na območju Občine Medvode, ki ga je potrebno izdelati v roku šestih mesecev po sprejetju tega odloka.
(5) V primeru postavitve objektov za oglaševanje na in ob javnih cestah je potrebno upoštevati določbe veljavnih državnih in občinskih predpisov, ki urejajo ceste, potrebno pa je tudi pridobiti soglasje pristojnega upravljavca ceste. Objekti za oglaševanje ne smejo ogrožati prometne varnosti, kar velja tudi v času nameščanja oglasnih sporočil.
(6) Na zasebnih površinah je dovoljeno nameščanje objektov za oglaševanje na gradbenih ograjah objektov, ki so pridobili gradbeno dovoljenje.
(7) Na zemljiščih in objektih, ki so varovani s predpisi s področja varstva kulturne dediščine oziroma ohranjanja narave je treba za oglaševanje za lastne potrebe pridobiti soglasje organov, pristojnih za predmetno varstveno območje.
(8) Na območju kulturne dediščine (enote, vplivna območja in območja krajinske prepoznavnosti) postavljanje objektov za oglaševanje ni dovoljeno, po potrebi naj se za krajevna obvestila uporabljajo lesene table pritrjene na posamezen vaški objekt. Postavljanje transparentov v območjih kulturne dediščine ni dovoljeno, izjemoma Ie na posameznih v naprej dogovorjenih lokacijah v mestu oziroma naselju, ki pa ne smejo biti v smeri vedut na prostorske dominante.
(9) Na območjih, ki niso varovana s posebnimi predpisi, so izjemoma (ne glede na lastništvo) dovoljene postavitve objektov namenjenih oglaševanju, če gre za začasno postavitev, namenjeno oglaševanju v času prireditev.
(10) Kadar so objekti za oglaševanje osvetljeni z lastnim virom, moč osvetlitve ne sme presegati moči svetlobe javne razsvetljave. Barva in moč svetlobe ne sme biti moteča za stanovanja v soseščini.
(1) Drugi posegi v prostor, ki niso gradnja, ampak v skladu s predpisi o urejanju prostora pomenijo poseg v prostor, kot so npr. agrooperacije, melioracije, krčitve gozdov, poljske poti, prostori za skladiščenje lesa in podobno, morajo biti načrtovani sonaravno. Na območjih, ki so pod varstvenimi režimi, je za posege potrebno pridobiti mnenje pristojnega organa.
(2) Pri ureditvah stoječih voda, vodotokov in hudournikov se praviloma uporablja naravne materiale, s čim manj vidnega betona. Obrežno vegetacijo ob vodotokih je treba v čim večji meri ohranjati. Tlorisne zasnove stoječih voda naj posnemajo naravne oblike jezer in ribnikov.
(3) Z urejanjem kmetijskih zemljišč ter z gradnjo kmetijskih in gozdnih prometnic se ne sme sprožiti nevarnih erozijskih procesov, porušiti ravnotežja na labilnih tleh, preprečiti ali preusmeriti odtoka visokih voda, hudournikov in padavinskih voda.
(4) Pri urejanju kmetijskih zemljišč je treba ohranjati:
– pasove vegetacije in posamezna drevesa ali skupine dreves, kjer razmere to dopuščajo oziroma drevesa po posegih na novo zasaditi,
– gozdni rob oziroma ga na novo zasaditi ali okrepiti.
(5) Nasipe, odkopne brežine in druga izpostavljena pobočja je treba zavarovati pred erozijo. Brežine z blagimi nakloni je treba zatraviti, utrditi z grmovnimi prepleti ali zasaditi z grmovnicami, ki dobro vežejo podlago. V primeru strmejših brežin, kjer naravna zavarovanja niso zadostna, je treba uporabljati za zavarovanje elemente, ki omogočajo zasaditev z grmovnicami.
III. 3.3. Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede lege objektov
(odmiki objektov od sosednjih zemljišč in objektov)
(1) Odmiki od parcelnih mej sosednjih zemljišč:
– Gradnja novih zahtevnih in manj zahtevnih stavb, nad in pod terenom, mora biti od parcelne meje sosednjega zemljišča oddaljena najmanj 4,0 m; gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov pa najmanj 1,5 m. Pri določanju odmika se upošteva odmik najbolj izpostavljenih konstrukcijskih elementov stavbe ali objekta od parcelne meje sosednjega zemljišča. Izjemoma je dopustno graditi nad in pod terenom tudi bližje parcelni meji, če s tem pisno soglašajo lastniki sosednjih zemljišč, če so zagotovljeni s predpisi določeni pogoji ali če ni z regulacijskimi ali gradbenimi linijami določeno drugače.
– Za stavbe, ki niso nezahtevni ali enostavni objekti, velja, da morajo biti tudi v primeru manjšega odmika od predpisanega ob pridobljenem soglasju lastnikov sosednjih zemljišč vključno z najbolj izpostavljenimi konstrukcijskimi elementi od parcelne meje sosednjih zemljišč oddaljene najmanj 1,5 m, razen v primerih iz četrtega odstavka tega člena. V projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja je potrebno izdelati podrobno utemeljitev posega, s katero se dokaže, da zmanjšani odmik ne poslabšuje prostorske zasnove obstoječih objektov ter predložiti soglasje vseh lastnikov sosednjih zemljišč.
– Na obrtnih, proizvodnih in industrijskih območjih morajo biti nove obrtne, proizvodne ali industrijske stavbe, nad in pod terenom, od parcelne meje sosednjih zemljišč oddaljene najmanj 5,0 m; razen če je zagotovljena najmanj 5,0 m široka skupna požarna pot med dvema sosednjima zemljiščema so lahko nove stavbe od parcelne meje sosednjih zemljišč oddaljene najmanj 3,0 m.
– Kmetijska gospodarska poslopja morajo biti od parcelne meje sosednjih zemljišč oddaljena najmanj 5,0 m.
– Gradnja gradbeno inženirskih objektov mora biti od parcelne meje sosednjih zemljišč oddaljena najmanj 1,5 m, ob soglasju lastnikov sosednjih zemljišč pa izjemoma tudi manj.
– V primeru gradnje javnih gradbeno inženirskih objektov je dopustno, da so objekti od parcelne meje sosednjih zemljišč oddaljeni najmanj 0,5 m ali manj s soglasjem lastnikov sosednjih zemljišč.
– Ograje se lahko postavljajo na parcelno mejo zemljišč, če oba lastnika s tem soglašata. Če se lastnika ne sporazumeta, mora biti ograja od parcelne meje sosednjega zemljišča oddaljena najmanj 0,5 m.
(2) Objekt, ki se postavi na parcelno mejo med zemljiščema, mora imeti odvodnjavanje s strehe zagotovljeno na gradbeni parceli, na kateri stoji.
(3) V primeru odstranitve obstoječe stavbe in gradnje nove stavbe na mestu poprej odstranjene stavbe, ki je po velikosti in namembnosti enaka odstranjeni stavbi, določila prvega odstavka tega člena ne veljajo. Določilo ne velja za odmike od javnih cest, ki se določijo v skladu s soglasjem upravljavca cest.
(4) Izjemoma so dopustne gradnje stavb na meji zemljišča, kadar:
– gre za tipologijo gradnje v strnjenem nizu,
– je način gradnje ob meji zemljišča parcele značilen za naselje,
– je taka gradnja določena z regulacijskimi črtami,
– gre za koncept tradicionalne tlorisne zasnove, načrtovana novogradnja ne slabša bivalnih in funkcionalnih pogojev v okolici.
(5) Odmiki od javnih zemljišč:
– Razen v območjih z izrazito enotno gradbeno črto obstoječih objektov, mora biti odmik novozgrajenega objekta na stranici parcele, iz katere je direkten vhod v garažo, vsaj 5,0 m od zunanjega roba pločnika ali vsaj 7,0 m od roba vozišča. Če ima cesta določeno regulacijsko linijo, se upošteva 5,0 m odmik od meje regulacijske linije.
– Ograje morajo biti od roba vozišča oddaljene najmanj 2,0 m, od roba pločnika pa najmanj 1,50 m, razen če upravljavec ceste soglaša z manjšim odmikom.
– Med javno površino in uvozom na parkirišče ali v garažo oziroma med javno površino in ograjo ali zapornico, ki zapira vozilom pot do parkirnih (garažnih) mest, je treba zagotoviti najmanj 5,0 m prostora, na katerem se lahko vozilo ustavi, dokler ni omogočen dostop do parkirišča ali garaže oziroma izvoz iz nje.
(6) Ne glede na navedene odmike v tem členu odloka je potrebno za vse posege v varovalne pasove javnih cest pridobiti soglasje upravljavca javne ceste.
(7) Pri vseh odmikih je treba upoštevati cestne prometne predpise glede na kategorizacijo posamezne ceste. Odstopanje je možno v soglasju z upravljavci cest ter takrat, kadar morajo stavbe slediti obstoječi razpoznavni gradbeni liniji naselja ali dela naselja oziroma v naseljih, za katera veljajo pogoji varstva kulturne dediščine.
(8) Medsebojni odmiki med objekti morajo biti taki, da so zagotovljeni svetlobno-tehnični, požarnovarnostni, sanitarni in drugi pogoji in da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru gradbene parcele.
(9) Gradnja objektov ob gozdnih površinah znotraj stavbnih zemljišč je praviloma možna v oddaljenosti najmanj ene drevesne višine odraslega gozdnega sestoja oziroma v oddaljenosti 25,0 m od gozdnega roba oziroma posameznega gozdnega drevja. Izjemoma je odmik lahko manjši, če so izvedeni vsi požarno-varnostni ukrepi in drugi ukrepi skladno s soglasjem pristojne gozdarske službe. V primeru poseganja v gozd je potrebna sanacija novo nastalega gozdnega roba, razgaljenih tal, novo nastalih brežin z utrditvijo in zasaditvijo z ustreznimi avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi vrstami.
(10) Postavitev stavb mora biti prilagojena konfiguraciji terena. Daljša stranica stavb lociranih na pobočjih je praviloma vzporedna s plastnicami.
III. 3.4. Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede velikosti objektov in prostorskih ureditev
(dopustna izraba prostora in velikost objektov)
(1) Izraba prostora in velikost objektov je v tem odloku določena s:
– faktorjem izrabe gradbene parcele (FI),
– faktorjem zazidanosti gradbene parcele (FZ),
– faktorjem odprtih bivalnih površin (FOBP) na gradbeni parceli,
– višino objektov v enotah urejanja prostora,
– ki so določeni v PIP glede na namensko rabo, v posebnih PIP za EUP in usmeritvah za OPPN.
(2) Nobena od omejitev – FZ, FI in višinski gabarit, ne sme bit presežen, tudi če kateri od drugih faktorjev ne dosega svoje dopustne maksimalne vrednosti.
(3) Če sta faktor zazidanosti gradbene parcele (FZ) in faktor izrabe gradbene parcele (FI) večja od dopustnih faktorjev, določenih s tem odlokom, so na teh gradbenih parcelah dovoljene le odstranitve objektov, rekonstrukcije objektov, vzdrževanje objektov, spremembe namembnosti in rabe objektov ter gradnja garažnih objektov pod nivojem terena.
(4) V skladu z okvirnimi urbanističnimi kriteriji glede dovoljenih gostot pozidave naj se glede zazidanosti upoštevajo normativi in standardi za posamezno dejavnost.
(5) Kadar za gradnjo višina objektov s tem prostorskim načrtom ni natančno določena, je dopustna višina novega objekta toliko, kolikor je višina slemena najvišjega istovrstnega objekta na območju v oddaljenosti do 50,0 m od zemljišča namenjenega za gradnjo novogradnje.
(6) Velikost rekonstruiranega objekta in drugi pogoji gradnje se določijo na podlagi meril in pogojev, ki veljajo za novogradnje.
(7) Kadar je obstoječa zazidanost (FZ) večja od zazidanosti zemljišča namenjenega za gradnjo, določene s tem prostorskim načrtom, so na zemljiščih obstoječih zakonito zgrajenih objektov dopustne vse gradnje ter spremembe namembnosti objektov v okviru obstoječe zazidanosti, ki ne zahtevajo novih parkirnih mest. Dopustna je tudi gradnja garažnih objektov pod nivojem terena.
(8) Kadar je s tem prostorskim načrtom določena obvezna višina objektov, se poleg določb o obvezni višini objektov uporabljajo še določbe o FZ in FOBP. Kadar pa s tem prostorskim načrtom višina objektov ni določena oziroma je določena kot dopustna višina, se FZ in FOBP uporabljata v skladu s podrobnimi določbami tega odloka za EUP.
(9) Pri določanju višine objektov je potrebno upoštevati vertikalni gabarit naselja tako, da novi objekti po višini ne izstopajo iz celotne podobe naselja oziroma zaselka.
(10) Na območjih varovanja stavbne in naselbinske kulturne dediščine višinski gabariti novih objektov ne smejo zapirati pogledov na objekte kulturne dediščine.
(11) V primerih gradnje v strmem terenu, kjer je objekt vsaj z eno stranico vkopan v teren za celo etažo, je pri skupni višini objekta potrebno etažo v terenu šteti za pritličje.
(12) Objekti – stavbe v ruralnih naseljih ne smejo presegati višine K+P+1+M, pri čemer kolenčni zid ne sme presegati 1,00 m od kote gotovega tlaka in je klet zgrajena v skladu z določili prejšnjega odstavka. V primeru, da je objekt zgrajen le do višine P+M, je dovoljena maksimalna višina kolenčnega zidu do 1,60 m od kote gotovega tlaka.
(13) Zahtevana absolutna površina odprtih zelenih ali drugih površin, ki služijo skupni rabi prebivalcev območja EUP in zagotavljajo kvaliteto bivanja, mora zavzemati najmanj 10 % bruto celotne površine EUP.
III. 3.5. Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja
(1) Pri gradnjah novih objektov (tudi dozidava, nadzidava) in vzdrževalnih delih je treba upoštevati kvalitetno obstoječo morfologijo naselja, tlorisne in višinske gabarite oziroma obstoječe kvalitetne prostorninske mase, naklone streh in smeri slemen ter način ureditve odprtega prostora v vplivnem območju oblikovanja. Vplivno območje oblikovanja je celotno naselje ali njegov del, v radiju najmanj 500 m.
(2) Dozidave in nadzidave objektov morajo biti izvedene tako, da se zagotovi oblikovno skladnost celotnega objekta (materiali, gabariti, ipd.). Pri nadzidavah je treba varovati silhueto naselja.
(3) Za oblikovanje v okviru vzdrževalnih del poleg tega člena veljajo tudi PIP, določeni v 58. členu tega odloka.
(4) Za oblikovanje enostavnih in nezahtevnih objektov poleg tega člena veljajo tudi PIP, določeni v 59. členu tega odloka.
(5) V območju naselja Medvode se dopušča svobodnejše oblikovanje objektov. Novogradnje in drugi posegi v prostor morajo težiti k homogenosti posameznih EUP oziroma objektov, ki tvorijo obcestne nize. Dopušča se formiranje mesto tvornih funkcij s sodobno arhitekturo. Velja načelo, da se z novimi objekti korigirajo estetsko ali funkcionalno neustrezne situacije v naseljih.
(6) Za objekte, ki so varovani s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, je treba oblikovanje uskladiti s pristojno službo za varstvo kulturne dediščine.
(7) Oblikovanje stavbne mase stanovanjskih objektov je lahko drugačno, če je to povezano z gradnjo energetsko učinkovitih objektov, ki so prilagojeni drugačnim okoljem, gradbenim tehnologijam in so iz drugačnih gradiv, vendar ne smejo bistveno odstopati od okolice.
(1) Tlorisni gabariti stavb so praviloma podolgovati ali sestavljeni. Razmerja so določena v pogojih za oblikovanje v enotah urejanja prostora. Zasnova in postavitev objekta v delu naselja s poudarjeno gradbeno črto sledi gradbeni črti ali ulici.
(2) V primerih večjih gradbenih mas, razen v proizvodnih conah (IG), je treba stavbo členiti na manjše gradbene mase.
(3) Pri določanju višine stavb je treba upoštevati vertikalen gabarit naselja, tako da nove stavbe ne izstopajo iz silhuete naselja. Oblika strehe sledi tlorisni zasnovi. Naklon, kritino in smeri slemen strehe je treba prilagoditi splošni podobi naselja.
66. člen
(strehe objektov)
(1) Kritine morajo biti po teksturi in barvi skladne s tradicionalno kritino (sive ali opečne barve). Kritina ne sme biti trajno bleščeča.
(2) Pri objektih tipa AV, BV, E, F in C je kritino dopustno prilagoditi funkciji in arhitekturni zasnovi objekta.
(3) V EUP SK, SKj, SKk, A mora morajo biti strehe dvokapnice nad osnovnim tlorisom. Nad sestavljenim tlorisom so dopustne tudi simetrične več kapnice. Strešine morajo biti v istem naklonu. Sleme mora potekati v smeri daljše stranice.
(4) Frčade na strehah stavb morajo biti oblikovno usklajene med seboj in z osnovno streho Frčada sme segati do največ 2/3 strehe. Višina frčade je projekcija celotne višine frčade (od najnižje točke odprtine v strehi, potrebne za izvedbo frčade, do najvišje točke strehe frčade) na vertikalno ravnino. Skupna dolžina ene ali več frčad ne sme presegati 1/3 dolžine strešine. Sleme frčade ne sme imeti naklona usmerjenega proti glavni strešini. Na območjih, varovanih s predpisi s področja kulturne dediščine, lahko organ, pristojen za varstvo kulturne dediščine, določi tudi drugačne pogoje.
(5) Pri sodobno oblikovanih objektih je, razen v območjih EUP SKj, dovoljena tudi izvedba ravnih streh, kadar to ne moti silhuete naselja. Pri ravnih strehah je priporočena izvedba zelene strehe (z vegetacijskim slojem).
(fasade)
(1) Dopustne barve fasad so: bela, zemeljski in sivi toni ter umirjene pastelne barve. Fluorescentne barve niso dopustne.
(2) Barva fasad objektov se določi v OPPN oziroma v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(3) Večkotni izzidki in stolpiči na fasadah niso značilnost lokalne arhitekture, zato praviloma niso dopustni. V EUP SKj niso dopustni brez izjeme.
(4) Klimatskih naprav ni dovoljeno postavljati na fasado in druge dele objektov tako, da bi imele moteče vplive na sosednje objekte, stanovanja in prostore v katerih se zadržujejo ljudje (hrup, vroči zrak, odtok vode). Klimatske naprave naj se na objekte nameščajo tam, kjer so vidno najmanj izpostavljene,
(5) Na objekte kulturne dediščine jih je dovoljeno nameščati le v primeru, da se na podlagi predhodne strokovne presoje izkaže, da bi bilo to sprejemljivo.
Objekti se glede na tip zazidave delijo na:
označba tipa objekta | tip objekta oziroma zazidave | opis tipa objekta oziroma zazidave |
AE | nizki prostostoječi objekti | prostostoječi objekt, ki se z nobeno stranico ne stika s sosednjimi objekti, višinski gabarit do P+1+M ali T, npr. enostanovanjski, dvostanovanjski objekt in dvojček |
AV | visoki prosto stoječi objekti | prostostoječi objekt, ki se z nobeno stranico ne stika s sosednjimi objekti, višinski gabarit je praviloma do 4 etaže (vila bloki, stolpiči). |
BE | nizki strnjeni objekti | objekti v nizu (atrijske hiše, vrstne hiše), ki se med seboj stikajo vsaj z eno stranico ali z njenim delom,višinski gabarit – atrijska hiša do P+M, vrstna hiša do P+1+M. |
BV | visoki podolgovati objekti | podolgovati objekt (bloki, poslovne stavbe), višinski gabarit je praviloma do 4 etaže |
D | nizki podolgovati objekti z dvokapno streho | prosto stoječi objekt podolgovatega tlorisa in stavbnega volumna, npr. enostanovanjski ali dvostanovanjski objekt, simetrična dvokapna streha z naklonom od 33–45 stopinj, razmerje stranic vsaj 1:1,3, višinski gabarit je do P+1+M. |
E | objekti velikega merila | pritlični ali nadstropni objekti velikih razponov, namenjene proizvodnim dejavnostim, športu in posebnim dejavnostim, kot so nakupovalna središča, sejmišča in zabaviščni parki. |
F | tehnološki objekti | proizvodni objekti, silosi, cisterne, infrastrukturni objekti s svojstvenim oblikovanjem: elektrarna, čistilna naprava, transformatorska postaja, vodna črpalka, separacija, betonarna in drugi podobni objekti. |
C | svojstveni objekt | objekt s svojevrstno oblikovno in zazidalno zasnovo (npr. cerkve, šole, vrtci, poslovni objekti in objekti, ki jih ne moremo umestiti med druge objekte iz tega člena). |
(oblikovanje zelenih površin in okolice objektov)
(1) Območja zelenih površin so nepozidana območja. Namenjena so ohranjanju zelenih površin, naravnih vrednot in oblikam rekreacije v negrajenem okolju. Zelene površine so zelene ločnice v prostoru in oblikovane parkovne površine. V območjih zelenih površin so dovoljeni čim manjši posegi za urejanje dostopov, poti, odvodnjavanje in za postavitev parkovne opreme, spominskih in informativnih obeležij.
(2) Pri oblikovanju zelenih površin in okolice objektov je treba upoštevati:
– značilnosti terena, predvsem topologijo, mikroklimo, osončenost in rastiščne pogoje,
– oblikovno skladnost in povezanost z okolico,
– trajnostne zahteve glede izbora rastlin in gradbenih materialov.
Pred izvedbo posegov v prostor je treba izdelati načrt krajinske arhitekture za urejanje:
– površin z namensko rabo ZS, ZP, ZK in ZV,
– površin v sklopu novogradenj in celovitih prenov, rekonstrukcij uličnega prostora,
– zelenih in drugih (neprometnih) površin v javni rabi (površin ob javnih objektih),
– zelenih in drugih površin v skupni rabi na območjih, za katera se pripravi OPPN.
(3) Za vsako novozgrajeno stanovanje v večstanovanjskih stavbah je treba na gradbeni parceli zagotoviti 15,0 m2 zelenih površin za igro otrok in počitek stanovalcev. Ta normativ se ne prišteje k normativu o deležu odprtih zelenih površin, temveč se upošteva tisti od obeh normativov, ki zagotavlja večjo kvadraturo zelenih površin.
(4) Če drugi predpisi ne določajo drugače je najmanjša priporočljiva velikost otroškega igrišča 200 m2 (vendar ne manj kot 50 m2), najmanjša priporočljiva velikost igrišča za igro večjih otrok in mladostnikov je 1000 m2. Igrišča za igro otrok morajo biti umaknjena od prometnic.
(5) Zelenih in drugih odprtih površin v okolici večstanovanjskih objektov ni dopustno zmanjševati, kadar gre za otroška in druga igrišča, urejene zelene površine in parke.
(6) Na območjih stavbnih zemljišč naj se ohranja čim več obstoječe vegetacije, pri novih zasaditvah naj se uporabljajo predvsem avtohtone drevesne in grmovne vrste listavcev.
(7) Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji odstraniti odvečni gradbeni material ter urediti okolico. Ob izvajanju gradbenih del v vplivnem območju dreves (talna površina pod obodom krošnje, razširjena še za 1,5 m na vse strani), ki se na gradbeni parceli ali na stičnih območjih sosednjih zemljiščih ohranjajo, je treba izdelati načrt zavarovanja dreves. Minimalni pogoji za gradnjo v vplivnem območju obstoječe in načrtovane vegetacije so:
– v primeru tlakovanja površin ob drevesih je treba zagotavljati ustrezno kakovost in količino tal, dostopnost vode in zračenje tal nad koreninskim sistemom. Minimalna odprtina za prehajanje zraka in vode je 3,0 m2 na drevo. Ta površina ne sme biti povozna,
– obvezni osni odmik podzemnih komunalnih vodov od debla drevesa je praviloma 2,0 m,
– gradbišča ni dopustno organizirati na vplivnem območju obstoječih dreves; v kolikor to zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev ni možno ohranjati, je treba z načrtom zavarovanja predvideti ustrezne varnostne ukrepe.
(8) Obstoječe drevorede je treba ohranjati. Če to zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev ni možno, jih je treba nadomestiti oziroma sanirati. Pred posegi v drevesa je treba izdelati arboristični elaborat.
(9) Nove zasaditve ne smejo ovirati prometne varnosti oziroma preglednosti.
(10) Izbor rastlin za zasaditve na površinah v urbanih okoljih mora upoštevati rastiščne razmere in varnostno zdravstvene zahteve, zato je priporočena uporaba vrst, ki dobro prenašajo mestno klimo, zmrzal, sušo in sol. Minimalni pogoji so:
– na javnih površinah ni dopustna uporaba strupenih in poudarjeno alergenih rastlin,
– na javnih površinah je pri drevesnih vrstah prepovedana uporaba krhkih, lomljivih vrst,
– na ekološko pomembnih območjih (EPO) in v območjih naravnih vrednot je za okrasne zasaditve dopustna le avtohtona vegetacija,
– uporaba eksotičnih vrst je dopustna le v izjemnih primerih in sicer na parkovnih površinah in v okviru zelenic ob javnih objektih posebnega pomena,
– za zasaditev živic in živih mej se praviloma uporabljajo avtohtone vrste – gaber, javor, bukev ali kalina.
(11) Zaželena je zasaditev avtohtonih medonosnih rastlin.
(12) Če zaradi dopustne zazidanosti (FZ) na stavbni parceli ni možno posaditi s tem prostorskim načrtom določenega števila dreves, je treba manjkajoče število dreves posaditi na javnih površinah, ki jih v ta namen določi pristojna občinska služba.
(13) Kadar je zaradi novogradnje objekta treba odstraniti obstoječa drevesa, je treba odstranjena drevesa nadomestiti praviloma na območju zemljišča namenjenega gradnji novega objekta, oziroma v skladu z določbo prejšnjega odstavka tega člena, v času gradnje.
(14) Število dreves, ki je zahtevano za posamezno podrobnejšo namensko rabo se lahko zmanjša pri dejavnostih, ki imajo posebne pogoje zaradi varstva pred požarom.
(15) Parkirišča namenjena javni rabi morajo imeti vsaj 1 visokodebelno drevo višine najmanj 3,0 m na 4 parkirna mesta. Ozelenitev parkirnih mest ne nadomešča zahtevane ozelenitve zemljišča namenjenega gradnji.
(16) Obrežne drevnine ni dovoljeno odstranjevati. Če je odstranitev zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev nujna, jo je treba nadomestiti oziroma sanirati. Pred posegi je potrebno pridobiti soglasje organa, s področja upravljanja z vodami.
(17) Pri urejanju okolice objektov je treba upoštevati obstoječo konfiguracijo terena. Na posamezni parceli so dovoljeni nasipi in vkopi do največ 2,0 m. Višina zemljišča na parcelni meji mora biti prilagojena sosednjemu zemljišču.
(18) Dostopne poti in gospodarske površine je treba izoblikovati po terenu.
(19) Višinske razlike na zemljišču je treba premostiti s travnatimi brežinami. Izjemoma se višinske razlike lahko premostijo s podpornimi zidovi ali škarpami, skladno z določili 59. člena tega odloka.
(20) Nepozidani del gradbene parcele je treba, ob upoštevanju zahtev za varstvo voda pred onesnaženji, v čim večji meri ohranjevati netlakovan ali ga tlakovati s propustnimi materiali. Načrtovati je treba prostorske ureditve za zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike.
(21) Po končanem posegu v prostor je obvezna sanacija terena in ozelenitev. Preprečuje se razrast tujerodne invazivne vegetacije.
III. 3.6. Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede parcelacije
(velikost in oblika gradbene parcele)
(1) Pri določitvi gradbenih parcel se upošteva:
– namembnost in velikost objekta na parceli s potrebnimi površinami za njegovo uporabo in
– vzdrževanje (vrsta objekta in načrtovana dejavnost, dostop do javne ceste, parkirna mesta, utrjene površine in funkcionalno zelenje);
– prostorske izvedbene pogoje glede lege, velikosti objektov ali prostorskih ureditev in glede oblikovanja objektov;
– prostorske izvedbene pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro;
– položaj, namembnost in velikost novih parcel objektov v odnosu do obstoječih parcel;
– namembnost in velikost javnih površin, prometnih površin in komunalnih koridorjev ter njihove vzdrževanje;
– zdravstveno – tehnične zahteve (odmik od sosednjega objekta, vpliv bližnje okolice, osončenje, prevetritev, intervencijske poti).
– določen FZ ali FI, minimalne odmike od parcelnih meja ter omejitve, ki jih določajo gradbene meje in gradbene linije.
(2) Gradbena parcela objekta mora biti v celoti vključena v območje, kjer je gradnja v skladu z določili tega odloka dopustna. Kjer zemljiška parcela deloma sega izven tega območja, mora vsem pogojem glede gradbene parcele zadostiti del zemljiške parcele, ki je znotraj območja. Velikost gradbene parcele za novogradnje se določi tako, da je v okviru stopnje izkoriščenosti zemljišča za gradnjo omogočena primerna tlorisna zasnova in tipologija objekta, naravne značilnosti in značilnosti grajene strukture naselja, možnost priključevanja na infrastrukturne objekte in naprave, možnost zagotavljanja dostopa do gradbene parcele z javne ceste in možnost zagotavljanja zadostnega števila parkirnih mest.
(3) Do vsake gradbene parcele stanovanjskega objekta mora biti zagotovljen dostop z javne ceste po stavbnih zemljiščih. V območjih razpršene poselitev in v primeru obstoječih objektov razpršene gradnje je dostop z javne ceste možen tudi po obstoječih poteh, ki že služijo dostopu do obstoječih objektov in obstoječih nepozidanih stavbnih zemljišč in potekajo izven območja stavbnih zemljišč.
(4) Najmanjša velikost gradbene parcele se določi skladno s pogoji:
– za prostostoječo enostanovanjsko hišo najmanj 400 m2,
– za prostostoječo dvostanovanjsko hišo 500 m2,
– za dvojček 600 m2,
– za strnjeno stanovanjsko gradnjo (vrstne in atrijske hiše) najmanj 250 m2 za en objekt v nizu.
(5) Za druge objekte se velikost zemljišča namenjenega za gradnjo določi z upoštevanju zahtev, ki jih zahteva funkcija objekta.
(6) V EUP SKj navedena omejitev velikosti gradbene parcele za prostostoječe enostanovanjske, dvostanovanjske in tri stanovanjske hiše, ne velja.
(7) Za večstanovanjske hiše in za objekte, ki niso namenjeni bivanju, se velikost zemljišča namenjenega gradnji določi s projektno dokumentacijo na podlagi določil dopustne stopnje izkoriščenosti gradbene parcele, pri tem da je najmanjša dopustna velikost gradbene parcele za štiri stanovanjsko hišo 1000 m2.
(8) Izjemoma je gradnja nove enostanovanjske stavbe možna tudi na zemljišču, namenjenem za gradnjo velikosti od 300 m², če je velikost zemljišča določena na nezazidanem stavbnem zemljišču v jedru ali na robu naselja, pod pogojem, da je zemljiška parcela ali več zemljiških parcel v zemljiškem katastru nastala pred 1. 1. 2017, kar se dokazuje s pravnomočno odločbo Geodetske uprave Republike Slovenije. Dopustna odstopanja so, ob soglasju mejašev, do -10 %. Odstopanja je potrebno utemeljiti v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(9) Za dozidavo in nadzidavo obstoječega objekta se glede na namembnost objekta, glede minimalne velikosti zemljišča namenjenega gradnji upoštevajo določila tega člena.
(10) Za rekonstrukcijo obstoječega objekta, odstranitev objekta in novogradnjo objekta znotraj predpisanih faktorjev, minimalna velikost gradbene parcele ni predpisana.
(11) Za območja, ki se urejajo z OPPN, je minimalna velikost gradbene parcele, določena s temi akti.
(12) V primeru, da zemljišče namenjeno gradnji ni priključeno na prometno komunikacijo z obračališčem, ga lastnik za lastne potrebe trajno zagotovi v območju svoje gradbene parcele.
(spreminjanje meje gradbene parcele)
(1) Delitev zemljiških parcel za oblikovanje novih gradbenih parcel je dopustna pod pogojem, da se nove parcele oblikujejo na podlagi določil tega odloka in da imajo vse parcele zagotovljen dovoz in dostop do javne ceste. Pri določanju gradbene parcele ni možno oddeliti nezazidanih stavbnih zemljišč, ki po svoji velikosti ne ustrezajo kriterijem samostojne gradbene parcele.
(2) Ne glede na zgoraj navedena določila je delitev parcel možna za potrebe gradnje javne infrastrukture v skladu z zahtevami izgradnje javnega infrastrukturnega objekta.
(3) Gradbena parcela, na kateri stoji objekt, je lahko predmet parcelacije le tedaj, če s parcelacijo povzročena sprememba meje ali površine parcele ne bo povzročila kršitve s tem odlokom predpisanih prostorskih izvedbenih pogojev, ki veljajo za objekt (FZ, FOBP, FI, odmike od parcelnih mej, regulacijskih linij, normativi za parkirne površine ipd).
III. 3.7. Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
(obveznost gradnje na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih)
(1) Stavbno zemljišče v posamezni EUP se šteje za opremljeno:
– če je v tej EUP zgrajena in predana v upravljanje komunalna oprema ter objekti in omrežja druge gospodarske javne infrastrukture, ki so določeni v prostorskem aktu občine, ali
– če je v prostorskem aktu občine predvidena komunalna oprema ter objekti in omrežja druge gospodarske javne infrastrukture vključene v občinski načrt razvojnih programov v okviru občinskega proračuna za tekoče ali naslednje leto.
(2) Gradnja stavb je dovoljena na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih.
(3) Pri neopremljenih zemljiščih namenjenih gradnji, se dopušča sočasno z gradnjo objektov tudi opremljanje zemljišč, in sicer:
– za območja, ki se urejajo z OPPN na podlagi programa opremljanja ali s pogodbo o opremljanju, v skladu z zakonskimi in podzakonskimi predpisi,
– za območja, ki se urejajo s splošnimi določili OPN na podlagi pogodbe o opremljanju oziroma v skladu z zakonskimi in podzakonskimi predpisi, ki urejajo to področje.
(4) V primeru iz prejšnjega odstavka zgrajene stavbe lahko pridobijo uporabno dovoljenje le, če je bila zgrajena in predana v uporabo vsa predvidena komunalna oprema ter objekti in omrežja druge gospodarske javne infrastrukture.
(5) Opremljanje stavbnih zemljišč se izvaja na podlagi programa opremljanja. S programom opremljanja se za območja, na katerih se s prostorskim aktom predvideva gradnja nove komunalne opreme ali objektov in omrežij druge gospodarske javne infrastrukture, podrobneje določi komunalna oprema, ki jo je treba zgraditi, roke za gradnjo po posameznih enotah urejanja ter določijo podlage za odmero komunalnega prispevka.
(obveznost priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo)
(1) Vsako zemljišče, namenjeno za gradnjo stavb, se šteje za opremljeno, če je zagotovljena najmanj oskrba s pitno vodo in energijo, odvajanje odpadne vode, priključitev na elektroenergetsko omrežje, odstranjevanje odpadkov ter dostop na javno cesto.
(2) Obstoječe in načrtovane stavbe je treba priključiti na komunalno infrastrukturo v skladu z določili tega odloka, v skladu s pogoji upravljavcev teh omrežij in v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.
(3) V posameznih EUP je obveznost priključevanja že zgrajenih objektov na komunalno opremo naslednja:
– obvezna priključitev na vodovodno omrežje, kjer je vodovodno omrežje že zgrajeno,
– obvezna priključitev na vodovodno omrežje, takoj, ko bo vodovodno omrežje zgrajeno in bo taka priključitev omogočena,
– obvezna priključitev na kanalizacijsko omrežje, kjer je kanalizacijsko omrežje že zgrajeno,
– obvezna priključitev na kanalizacijsko omrežje, takoj ko bo kanalizacijsko omrežje zgrajeno in bo taka priključitev omogočena,
– obvezna priključitev na distribucijsko omrežje zemeljskega plina ob zamenjavi ogrevalnega sistema, razen v primeru uporabe obnovljivih virov energije, povsod tam, kjer je priključitev omogočena.
(gradnja in urejanje komunalne, komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture)
(1) Dovoljene so gradnje, rekonstrukcije, prenove in odstranitve komunalnih naprav ter redna vzdrževalna dela na teh napravah. Trase omrežij komunalne opreme je treba medsebojno uskladiti in združevati v skupne koridorje. Potekati morajo tako, da omogočajo priključitev posameznih porabnikov.
(2) Gradnja omrežij komunalne opreme mora potekati sočasno in usklajeno. Možne so tudi posamične gradnje za zagotavljanje celovite javne komunalne oskrbe ali izboljšanja ekonomske učinkovitosti izvajalcev javnih gospodarskih služb.
(3) Pri parcelaciji in gradnji je treba upoštevati obstoječe in predlagane poteke primarne in sekundarne infrastrukture ter njihove varovalne koridorje. Dopustni so manjši odmiki od predlaganih tras, če to narekujejo terenske razmere ali racionalnejši potek komunalne naprave oziroma racionalnejša rešitev.
(4) Novozgrajena komunalna infrastruktura mora praviloma potekati po javnih površinah. Na odsekih, kjer zaradi terenskih in drugih razlogov potek po javnih površinah ni možen, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti gradnjo, obratovanje in vzdrževanje te infrastrukture na njegovem zemljišču. Upravljavec te infrastrukture ali občina mora za to od lastnika zemljišča pridobiti služnost ali drugo dokazilo o pravici graditi. V primeru, da služnosti ni mogoče sporazumno pridobiti, lahko občina v skladu z veljavnimi predpisi predlaga ustanovitev služnosti v javno korist z omejitvijo ali obremenitvijo lastninske pravice na nepremičnini oziroma predlagati razlastitev nepremičnine v javno korist.
(5) V poselitvenih območjih ter v območjih varstva kulturne dediščine se komunikacijske in elektroenergetske vode praviloma gradi v podzemni izvedbi.
(6) Na objektih, ki so zavarovani kot kulturna dediščina, je treba priključne omarice za elektroenergetsko in komunikacijsko infrastrukturo ter požarne plinovodne pipe izvesti v skladu s pogoji pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.
(7) Komunalne vode in jaške komunalne infrastrukture je treba na javnih cestah praviloma locirati tako, da so pokrovi izven kolesnic vozil. Globina podzemnih komunalnih vodov in objektov na kmetijskih zemljiščih mora zagotavljati normalno kmetijsko obdelavo. Po izvedeni gradnji komunalnih vodov je treba kmetijsko zemljišče vzpostaviti v prvotno stanje.
(8) Prečkanja komunalne opreme pod strugo vodotoka je treba načrtovati tako, da ni zmanjšana prevodna sposobnost struge vodotoka.
(9) Za rekonstrukcijo ali izgradnjo manjkajoče komunalne infrastrukture, določene s pogoji upravljavcev, lahko investitor z Občino Medvode sklene pogodbo, s katero se definirajo medsebojne obveznosti glede ureditve komunalnega opremljanja zemljišča za gradnjo.
(10) Nadzemne komunalne in energetske naprave (trafo postaje, vodna črpališča ipd.) je treba postavljati nevpadljivo, predvsem pa ne na osrednjih prostorih naselja. Priporočljive so postavitve ob obstoječih objektih, pri čemer je potrebno predhodno soglasje lastnika zemljišča. Postavitve teh objektov v območjih varstva naravne in kulturne dediščine niso dopustne.
(gradnja, urejanje in priključevanje na elektroenergetskega omrežja)
(1) Vse stavbe morajo biti priključene na elektroenergetsko omrežje.
(2) Dovoljena je rekonstrukcija vseh elektroenergetskih vodov napetostnega nivoja 35 kV in več, s tem da je dovoljeno 35 kV daljnovode rekonstruirati v napetostni nivo 110 kV in 220 kV daljnovode v napetostni nivo 400 kV, če so upoštevani tehnični predpisi o elektromagnetnem sevanju.
(3) Dovoljena je prestavitev dela trase prenosnega daljnovoda DV 2x400 kV Beričevo–Okroglo na odseku med SM 46 in SM 49.
(gradnja, urejanje in priključevanje na kanalizacijsko omrežje)
(1) Zagotovitev zahtev glede odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode poteka skladno z nacionalnim Operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, ki je na osnovi kriterijev razdeljen na več prioritet, ki jim je treba slediti.
(2) Izjemoma se na območjih, kjer po podatkih upravljavca omrežja zaradi vmesnih fizičnih preprek (velika višinska razlika, vodotoki in podobno) med objektom in kanalizacijskim omrežjem priključitev ni možna, v skladu s pozitivnim mnenjem upravljavca kanalizacije dovoli tudi začasna ali stalna uporaba individualnih sistemov za odvajanje odpadne vode (mala čistilna naprava ali greznica). Male čistilne naprave in greznice morajo biti izvedene v skladu s predpisi. Locirane morajo biti na gradbeni parceli stavbe h kateri pripadajo ter redno vzdrževane in evidentirane pri izvajalcu javne službe odvajanja in čiščenja odpadne vode.
(3) Kanalizacijsko omrežje mora biti zgrajeno v ločenem sistemu razen na območjih, kjer je izveden mešani sistem.
(4) Lokalne čistilne naprave morajo biti locirane čim dlje od naseljenih območij. Do čistilne naprave je treba zagotoviti dovoz z javne ceste. Čistilna naprava mora biti praviloma zavarovana z zaščitno ograjo.
V naseljih, za katera je predvidena izgradnja kanalizacijskega omrežja, je zaradi varovanja najprimernejših tras, pri posegih v prostor, ne glede na zahtevnost objekta, potrebno s projektom seznani upravljavca javnega kanalizacijskega sistema.
(5) Pri gradnji objektov je treba zagotoviti, da se čim večji delež padavinske vode s pozidanih in tlakovanih površin ponika na lastnem zemljišču. Na območjih, kjer ponikanje zaradi značilnosti tal ni možno, se padavinsko vodo odvaja v kanalizacijo na podlagi pogojev upravljavca kanalizacije.
(6) Padavinske vode iz objektov in njihovih funkcionalnih površin ne smejo pritekati na javno površino.
(7) Odvajanje in čiščenje odpadne padavinske vode z javnih cest ter parkirišč in drugih povoznih utrjenih oziroma tlakovanih površin, na katerih se odvija motorni promet, se izvaja v skladu s predpisi.
(gradnja, urejanje in priključevanje na vodovodno omrežje)
(1) Izjemoma se zaradi vmesnih fizičnih preprek (velika višinska razlika, oddaljenost posameznih objektov od omrežja, vodotoki in podobno) med objektom in vodovodnim omrežjem lahko v skladu s pozitivnim mnenjem upravljavca vodovoda dovoli tudi začasna ali stalna uporaba lastnih sistemov za oskrbo z vodo (lastno zajetje, kapnica, cisterna).
(2) Vodovodno omrežje naj poleg oskrbe s pitno vodo zagotavlja tudi požarno varnost objektov s sistemom podzemnih in nadzemnih hidrantov. Hidranti morajo biti praviloma nadtalni lomni, v primeru, ko pa to iz utemeljenih razlogov ni mogoče pa se vgradijo podzemni. Hidrante je treba praviloma umeščati na ustreznih medsebojnih razdaljah in zunaj javnih povoznih ali pohodnih površin.
(3) Uporabniki tehnološke vode morajo uporabljati zaprte sisteme z uporabo recikliranja porabljene vode.
(4) Vodohran mora imeti dostopno pot. Priporočljivo je, da so vodohrani zaradi manjše vizualne izpostavljenosti vsaj delno vkopani.
(gradnja, urejanje in priključevanje na plinovodno omrežje)
(1) Distribucijsko omrežje zemeljskega plina se praviloma gradi v podzemni izvedbi. Pri prečenju cestne ureditve in vodotokov (mostovi in brvi) je dopustna tudi nadzemna izvedba.
(2) Dopustne so gradnje novih omrežij, obnove omrežja, postavitev rezervoarjev za utekočinjen naftni plin, ki morajo biti grajeni in locirani v predpisanih odmikih od javnih površin in objektov. Zunanji rezervoar za utekočinjen naftni plin za lastne potrebe mora biti tipski in atestiran.
(3) Za poseganja v nadzorovane oziroma varnostne pasove plinovodov se mora pridobiti pogoje in soglasja sistemskih operaterjev distribucijskega in prenosnega plinovoda. V varstvenem pasu vseh plinovodov se dela lahko izvajajo le pod posebnimi pogoji in pod nadzorstvom sistemskega operaterja.
(4) Na območjih, kjer poteka ali je predvidena gradnja distribucijskega omrežja zemeljskega plina, velja za novogradnje in obstoječe stavbe, v katerih se načrtuje zamenjava ogrevalnega sistema, obvezen priklop na plinovodno omrežje, razen v primeru uporabe obnovljivih virov energije. V primeru, da stavbe samo delno zadovoljujejo potrebe po energiji iz obnovljivih virov, velja za pokrivanje preostalega dela potreb, obveznost priključitve na omrežje zemeljskega plina. Na območjih predvidene plinifikacije je dovoljena začasna postavitev rezervoarjev utekočinjenega naftnega plina (UNP), s katerimi se začasno rešuje oskrba stavb do izgradnje plinovodnega omrežja. Pogoje in soglasja za izvedbo začasne oskrbe z UNP in priključitve na omrežje zemeljskega plina izdaja operater distribucijskega sistema zemeljskega plina.
(5) Z upoštevanjem splošnih prostorskih izvedbenih pogojev je na celotnem območju distribucijskega plinovodnega omrežja dopustna gradnje črpalk za polnjenje vozil na stisnjen zemeljski plin.
(gradnja, urejanje in priključevanje na javno razsvetljavo)
Vse površine v javni rabi v EUP namenjenih poselitvi, morajo biti osvetljene s sistemom javne razsvetljave. Pri tem je treba upoštevati principe omejevanja vsiljene svetlobe v največji možni meri.
(gradnja, urejanje in priključevanje na komunikacijsko infrastrukturo)
(1) Komunikacijsko omrežje, razen sistemov brezžičnih povezav, mora biti izvedeno s podzemnimi kabli praviloma v kabelski kanalizaciji. Izven strnjenih območij poselitve je dovoljena tudi gradnja nadzemnih vodov.
(2) V kolikor je mogoče je potrebno uskladiti izgradnjo telekomunikacijskega omrežja in ostale infrastrukture.
(3) Gradnja objektov, ki se nahajajo v liniji brezžičnih komunikacijskih povezav oddajnikov je dovoljena le v skladu s pogoji pristojne službe.
(4) Pri načrtovanju objektov in naprav omrežja mobilne telefonije je treba upoštevati predpise s področja gradnje, elektronskih komunikacij in elektromagnetnega sevanja ter naslednje usmeritve in pogoje:
– objektov in naprav mobilne telefonije ni dovoljeno umeščati na stanovanjske stavbe, na stavbe varstvenih, zdravstvenih in izobraževalnih ustanov, na otroška igrišča in pokopališča,.
– lociranje je možno na druga kmetijska zemljišča in v območjih gospodarskega gozda, na podlagi soglasja pristojnih služb s področja kmetijstva, gozdarstva in varovanja narave,
– na zavarovana območja naravne in kulturne dediščine se objekti in naprave mobilne telefonije ne postavljajo. Izjemoma jih je dopustno postavljati v širša zavarovana območja ali na objekte kulturne dediščine, ob soglasju pristojnih služb za ohranjanje narave in varovanje kulturne dediščine,
– na zavarovana območja in območja predvidena za zavarovanje, na območja naravnih vrednot, Natura 2000 območja in na ekološko pomembna območja se lahko posega le izjemoma in na način, ki ne spreminja lastnosti, zaradi katerih je območje pridobilo ta status in na podlagi soglasij pristojnih služb za varovanje naravne in kulturne dediščine,
– upošteva naj se združevanje v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne koridorje in naprave,
– pri umeščanju v prostor naj bo vpliv na vidne kvalitete prostora čim manjši; postavljanje stolpov oziroma drogov za bazne postaje mobilne telefonije v bližini prostorskih dominant, kot so cerkve in gradovi, ni sprejemljivo.
– posebno pozornost je treba nameniti oblikovanju objektov mobilne telefonije tako, da je oblikovanje čim bolj prilagojeno prevladujoči urbani in krajinski tipologiji ter naravnim danostim prostora (barve, oblika stebrov in anten).
(5) Mesto za postavitev antene bazne postaje mora biti izbrano tako, da je onemogočen dostop na območje, na katerem so mejne vrednosti glede na predpise o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju lahko čezmerne. Poleg tega je potrebno antene baznih postaj graditi na ustrezni oddaljenosti od objektov bivalnega okolja, šol, vrtcev, bolnišnic itd. Z odmikom je potrebno zagotoviti, da mejne vrednosti niso presežene.
(zbiranje in odstranjevanje komunalnih odpadkov)
(1) Komunalne odpadke je treba zbirati v namenskih posodah in jih ustrezno ločeno zbirati. Zbirno mesto za komunalne odpadke mora biti pri individualnih novogradnjah praviloma v objektu ali na zemljišču namenjenemu za gradnjo tega objekta. Zbirno mesto za komunalne odpadke mora biti od meje sosednjih parcel oddaljeno najmanj 0,50 m, ob soglasju lastnika sosednjega zemljišča pa izjemoma tudi manj. Pri kolektivnih objektih pa mora biti odjemno mesto praviloma ob javni kategorizirani cesti.
(2) Zbirno mesto za komunalne odpadke mora biti praviloma v objektu ali na funkcionalnem zemljišču objekta, kateremu pripada. Če to zaradi danosti prostora ni možno, se v sodelovanju s pristojno občinsko službo določi zbirno mesto na javni površini.
(3) Zbirni center mora biti zaradi dobre dostopnosti lociran v bližini pomembnejših mestnih cest.
(4) Posebni odpadki se do njihove predaje pooblaščenemu podjetju ali do odvoza na odlagališče posebnih odpadkov skladiščijo v območju proizvodnih in obrtnih obratov, kjer so nastali ter v posebnih namensko zgrajenih skladiščih.
(5) Zadrževanje večje količine odpadnega materiala na dvoriščih je prepovedano.
(6) Prepovedano je kakršno koli odlaganje odpadkov izven za to določenih mest.
(7) Odjemna mesta za odpadke na pokopališčih morajo biti urejena v sklopu pokopališča, tako, da so za okolje čim bolj nevpadljiva. Zagotovljen mora biti reden in enoten način odvoza odpadkov.
(8) Kompostnik mora biti od meje sosednjih parcel oddaljen najmanj 1,50 m, ob soglasju lastnika sosednjega zemljišča pa izjemoma tudi manj.
(prostorski razvoj na varovalnih območjih obstoječe javne in gospodarske infrastrukture)
(1) V varovalnih pasovih posameznih infrastrukturnih omrežij je dopustna gradnja objektov in naprav v skladu z določili tega odloka in drugih predpisov ter na podlagi pogojev in soglasja pristojnega upravljavca infrastrukturnega omrežja.
(2) Posegi v varovalni pas ne smejo ovirati gradnje, obratovanja ali vzdrževanja omrežja. Za vsak poseg v varovalni pas je treba pridobiti soglasje upravljavca omrežja.
(3) V varovalnih koridorjih elektroenergetskih vodov napetostnega nivoja 110 kV in več gradnja objektov ni dovoljena, na obstoječih objektih so dovoljena redna vzdrževalna dela ter gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov, ki služijo obstoječemu objektu (garaže, parkirišča, lope).
(4) Za vse objekte (novogradnje, nadzidave, dozidave objektov namenjenih za stalno oziroma občasno prebivanje ter enostavne in nezahtevne objekte), ki posegajo v elektroenergetske varovalne koridorje obstoječih daljnovodov, je treba predložiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti elektromagnetnega sevanja v skladu s predpisi.
(5) V varovalnih pasovih elektroenergetskih vodov napetostnega nivoja nad 1 kV je prepovedana gradnja objektov, v katerih je lahko vnetljiv material, na parkiriščih pod daljnovodi je prepovedano parkiranje vozil, ki prevažajo vnetljive, gorljive in eksplozivne materiale.
(6) Obvezni osni odmik podzemnih komunalnih vodov od debla drevesa je najmanj 2,0 m oziroma odmik določi upravljavec komunalnih vodov. V primeru morebitnih odstopanj so potrebne posebne tehnične rešitve in uskladitev s pristojnimi službami, ki upravljajo komunalne vode in javne odprte površne.
(7) Kmetijska dejavnost je omejena v pasu 2,5 m na vsako stran osi prenosnega plinovoda z obratovalnim tlakom 16 bar in več. V tem pasu je prepovedano:
– saditi rastline, katerih korenine segajo več kot 1 m globoko,
– obdelovati zemljišče globlje kot 0,5 m pod površino oziroma manj kot 0,5 m nad temenom cevi,
– postavljati opore, namenjene kmetijstvu in sadjarstvu.
(8) Če so varovalni pasovi posameznega infrastrukturnega omrežja, opredeljeni v drugih predpisih, večji od navedenih v tem prostorskem načrtu, se upošteva določila drugih predpisov.
(9) Varovalni pasovi za posamezna omrežja znašajo merjeno od osi posameznega voda na vsaki strani (pri elektroenergetskih vodih od roba voda):
vodovod | 3 m |
kanalizacija | 3 m |
telekomunikacijski vodi s kabelskim razdelilnim sistemom | 3 m |
drugih vodi, ki služijo določeni vrsti gospodarske javne službe lokalnega pomena ali so v javno korist | 3 m |
elektroenergetski vod nazivne napetosti 400 kV – nadzemni potek | 40 m |
elektroenergetski vod nazivne napetosti 400 kV – podzemni potek | 10 m |
elektroenergetski vod nazivne napetosti 220 kV – nadzemni potek | 40 m |
elektroenergetski vod nazivne napetosti 100kV in 35 kV – nadzemni potek | 15 m |
elektroenergetski vod nazivne napetosti 100kV in 35 kV – podzemni potek | 3 m |
elektroenergetski vod nazivne napetosti od 1kV do vključno 20 kV – nadzemni potek | 10 m |
elektroenergetski vod nazivne napetosti do 1kV – nadzemni potek | 1,5 m |
elektroenergetski vod nazivne napetosti do vključno 20 kV – podzemni potek | 1 m |
elektroenergetska razdelilno transformatorsko postajo (RTP), merjeno od zunanjega roba ograje območja RTP, za napetostni nivo 220 kV | 25 m |
elektroenergetska razdelilno transformatorsko postajo (RTP), merjeno od zunanjega roba ograje območja RTP, za napetostni nivo 110 kV | 15 m |
prenosni plinovod | 65 m |
distribucijski plinovod | 5 m |
(omejitve v zvezi z zračnim prometom)
(1) Del Občine Medvode leži na območju Nadzorovane cone (CTR) mednarodnega Letališča Jožeta Pučnika. Občine so uvrščene v razrede ogroženosti (1–5, pri čemer je 1 najmanjša in 5 največja ogroženost). Občina Medvode spada, na podlagi Ocene ogroženosti ob nesreči zrakoplova v ljubljanski regiji, v 5. Razred ogroženosti. Občina v namen zaščite in reševanja ob nesreči zrakoplova izdela samostojen načrt zaščite in reševanja in se ga dopolnjuje z regijskim ter državnim načrtom.
(2) Pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov na območju občine je treba upoštevati omejitve zaradi zračnega prometa:
– Objekti, inštalacije in naprave, ki so višji kot 30 m in ki stojijo na naravnih ali umetnih vzpetinah, če se vzpetine dvigajo iz okoliške pokrajine za več kot 100 m,
– Vsi objekti, inštalacije in naprave, ki segajo več kot 100 m od tal, ter daljnovodi žičnice in podobni objekti, ki so napeti nad dolinami in soteskami po dolžini več kot 75 m.
– Za ovire pod zračnimi potmi štejejo tudi objekti in naprave zunaj naselij, ki so višji od okoliškega terena za najmanj 25 m, če se nahajajo znotraj varovalnih pasov posameznih cest, visokonapetostnih vodov in podobno.
(3) Pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov iz prejšnjega odstavka in drugih objektov, ki utegnejo s svojo višino vplivati na varnost zračnega prometa, je potrebno predhodno pridobiti ustrezno soglasje pristojne službe za zračni promet, objekt je treba označiti in zaznamovati v skladu z veljavnimi predpisi.
(priključevanje na javno cesto)
(1) Vsi zahtevni in manj zahtevni objekti morajo imeti zagotovljen dovoz do javne ceste (širine najmanj 2,50 m), nezahtevni in enostavni objekti pa le, kadar je za njihovo uporabo dovoz do javne ceste nujno potreben.
(2) Dovozi in priključki na cesto morajo biti urejeni tako, da ne ovirajo prometa. Uredijo se v soglasju s pristojno občinsko službo ali upravljavcem ceste.
(3) Na javno cesto se praviloma priključuje več objektov s skupnim priključkom, gradnja novih prometnic naj bo čim bolj racionalna.
(gradnja in urejanje prometnega omrežja)
(1) Načrtovanje, gradnja in vzdrževanje obstoječe prometne infrastrukture morajo biti skladni z zakonskimi določili in veljavnimi predpisi s področja prometa.
(2) Pri določbah Odloka OPN, ki se nanašajo na vsebine, povezane s predpisi o občinskih cestah in kategorizaciji občinskih cest, se smiselno upoštevajo določbe slednjih.
(3) Dovozi in priključki na cestno mrežo morajo biti urejeni tako, da ne ovirajo prometa. Dovozi in priključki na cestno mrežo se uredijo v soglasju s pristojnim upravnim organom ali upravljavcem ceste. Na javno cesto se praviloma priključuje več objektov s skupnim priključkom.
(4) Nove slepo zaključene ceste morajo imeti na zaključku obračališča, ki omogočajo obračanje servisnim in urgentnim vozilom. V naseljih je treba ob cestah izvesti hodnike za pešce, kolesarske poti in javno razsvetljavo. Kjer ni dovolj prostora, lahko kolesarski promet poteka tudi po vozišču za motorni promet.
(5) V varovalnih pasovih obstoječih cest je gradnja novih objektov in naprav dovoljena v skladu z določili tega odloka in ob pogojih in soglasju upravljavca ceste. Na obstoječih objektih so dovoljena redna vzdrževalna dela ter vzdrževalna dela v javno korist.
(6) Dostopne ceste do posameznih objektov naj bodo minimalne širine 3,50 m. Kadar se dostopne ceste združijo za več objektov, naj bodo minimalne širine 2 x 2,25 m. Širina dovoza za kmetije in kmetijske objekte mora biti najmanj 3,5 m.
(7) Vsaka novogradnja mora imeti zagotovljen ustrezen dovoz do zemljišča namenjenega za gradnjo.
(8) Urgentni in intervencijski dovozi morajo biti omogočeni neposredno s ceste ali posredno preko skupnih dovozov ali sosednjih dvorišč.
(9) Priključki in dovozi na državne in lokalne ceste morajo biti izvedeni tako, da se pri tem zagotavlja prometna varnost.
(10) Avtobusna postajališča je praviloma treba predvideti izven vozišča kategoriziranih cest in v skladu z veljavnimi predpisi.
(11) Sisteme odvajanja padavinske odpadne vode in komunalne odpadne vode z objektov in zunanjih ureditev izven cestnega telesa je treba speljati tako, da ne tečejo na cesto in na njej celo zastajajo.
(12) Pri načrtovanju cestnega omrežja in javnih ter drugih prometnih poti je potrebno upoštevati potrebe funkcionalno oviranih oseb.
(13) Pri rekonstrukcijah in preplastitvah cest je treba višino cestišča in površin za pešce uskladiti z višinami vhodov v objekte, tako da se pri tem dostopnost ohranja.
(14) Trase prometnic se morajo prilagajati obstoječemu reliefu. Med gradnjo je treba v največji možni meri ohranjati obstoječe krajinske prvine ob trasi ceste (gozdni rob, živice, posamezna drevesa). Izogibati se je treba prekomernim izravnavam terena in spremljajočim vsesplošnim odstranjevanjem vegetacije.
(15) Ob sanacijah obcestnega prostora je potrebno uporabljati avtohtono vegetacijo in pri tem povzemati za prostor značilne vzorce.
(16) Pri rekonstrukcijah v cestnem omrežju, še posebej pri rekonstrukciji gozdnih cest in poljskih poti, je potrebno zagotoviti nemoten dostop do zalednih gozdov in kmetijskih površin ter potrebna izogibališča in skladišča za les.
(17) Ceste na katere se priključujejo transportne poti, ki zagotavljajo kamionski prevoz gozdnih lesnih sortimentov in drugih primarnih surovin, morajo biti utrjene tako, da vozišče prenese 10 t osne obremenitve.
(18) Gozdne ceste in poljske poti smejo biti široke največ 3,5 m, razen v ostrih zavojih in pred zožitvami – podvozi ali mostovi ter na ravnih delih, kjer so dopustne ureditve izogibališč in deponij za les.
(varovalni pasovi prometnega omrežja)
(1) Prometnice z dokončanim potekom in že izvedenimi ureditvami imajo varovalni pas.
(2) Bodoče nove ali obstoječe prometnice, ki so v načrtu za rekonstrukcijo in jim še niso dokončno določene tehnične značilnosti v projektni dokumentaciji, imajo rezervat. V njem so na obstoječih objektih in napravah dovoljena le nujna vzdrževalna dela ter posegi v prostor v zvezi s komunalnim urejanjem.
(3) Posegi v varovalnem pasu ali v rezervatu načrtovanih prometnic ne smejo biti v nasprotju z njenimi koristmi in je zanje treba pridobiti pogoje in soglasje pristojnega organa in upravljavca ceste.
(4) Posegi v varovalni pas prometnega omrežja ne smejo ovirati gradnje, obratovanja ali vzdrževanja prometnega omrežja.
(5) Varovalni pasovi za posamezne vrste cestnega omrežja od zunanjega roba cestnega telesa znašajo za:
– avtocesto – 40,0 m,
– hitro cesto – 25,0 m,
– glavno cesto – 15,0 m,
– regionalno cesto – 5,0 m,
– lokalno cesto – 5,0 m,
– lokalno zbirno cesto – 4,0 m,
– krajevno cesto – 4,0 m,
– javno pot – 4,0 m,
– državno kolesarsko pot – 5,0 m,
– kolesarsko pot – 2,0 m,
– pešpot – 2,0 m,
– tekaško stezo – 2,0 m.
(6) Na območjih, kjer je zaradi hrupa prometa na cesti presežena hrupna obremenjenost 45 dB(A) v nočnem času in kjer je predvidena podrobnejša namenska raba, ki zahteva povečano stopnjo varstva pred hrupom oziroma gradnjo objektov z varovanimi prostori (območja stanovanjske gradnje, območja centralnih dejavnosti in območja za turizem), se izdela oceno obremenjenosti s hrupom in ob upoštevanju predvidenega povečanja prometnih obremenitev v 20-letnem planskem obdobju zagotoviti ustrezne protihrupne ukrepe.
(7) Izvedba vseh ukrepov za zaščito novih poselitvenih območij oziroma območij spremenjene rabe prostora je obveznost investitorjev oziroma lokalne skupnosti. Upravljavec državnih cest ni dolžan zagotavljati dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za nova poselitvena območja oziroma za območja spremenjene rabe prostora. Upravljavec tudi ni dolžan zagotavljati zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so ali bodo posledica obratovanja prometnic, glede na že izvedene oziroma načrtovane ukrepe zaščite v sklopu njihove izgradnje.
(8) Skupne širine rezervatov so glede na kategorizacijo cest, vrsto prometa, število voznih pasov in ureditve obcestnega prostora naslednje:
– 50,0 m rezervat ceste za regionalno štiripasovnico,
– 30,0 m rezervat ceste z dvema voznima pasovoma za mešani motorni promet s kolesarskima stezama, hodnikom za pešce in postajališči za javni potniški promet izven vozišča,
– 10,0 m rezervat za lokalne dvopasovne ceste za mešani motorni promet z enostranskim hodnikom za pešce,
– 6,0 m rezervat za lokalne dovoze.
(9) Pločniki za pešce se uredijo ob vseh glavnih cestah in ob poteh, iz zgostitvenih območij proti šolam, zdravstvenim ustanovam, kulturnim ustanovam, cerkvam, pokopališčem ter drugim objektom javnega značaja. Pri izgradnji javnih prometnic za pešce je treba zagotoviti ustrezen dostop za invalide in kolesarje.
(10) Mejni robni elementi hodnikov za pešce in/ali kolesarje se praviloma izvajajo iz granitnih materialov. Škarpe in podporni zidovi, povezani s cesto gradnjo se praviloma izvajajo v skalometni izvedbi.
V primeru ulic brez pločnikov je potrebno določiti varovalni pas ceste za odlaganje snega, v katerem izvajalec javne službe ne nosi odgovornosti za morebitne poškodbe lastnikom parcel ob cesti.
(11) Kolesarske steze se v primerni širini urejajo ob glavnih prometnih ulicah, kjer prosti koridor poleg izvedbe vsaj enostranskega pločnika omogoča izvedbo le teh.
(12) Za vsak objekt lociran v 100 m varovalnem pasu železnice je potrebno upoštevati veljavne zakonske in podzakonske akte. Investitor si mora pred začetkom posega pridobiti soglasje h gradnji od pristojne področne službe. Varovalni progovni pas železnice je 100 m širok zemljiški pas, ki poteka od meje progovnega pasu na obeh straneh proge.
(13) Minimalni odmiki za posege v prostor na območju železnic znašajo, merjeno od osi tira:
| od obstoječega tira | od predvidenega tira |
pri gradnji cest | min. 8 m | min. 20 m |
pri gradnji objektov do višine 15 m | min. 12 m | min. 24 m |
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo, dimenzioniranje in urejanje parkirnih mest in garaž)
(1) Pri novogradnjah, rekonstrukcijah ali pri spremembi namembnosti objektov je treba na gradbeni parceli zagotoviti zadostno število parkirnih mest, ki se zagotavljajo na parkirnih površinah, garažnih mestih ali garažah v kletnih in preostalih etažah.
(2) Kadar na gradbeni parceli objekta ni tehničnih in prostorskih možnosti za zagotovitev zadostnega števila s tem odlokom določenih parkirnih mest, mora investitor manjkajoča parkirna mesta, razen parkirnih mest za funkcionalno ovirane osebe, zagotoviti na drugih ustreznih površinah v njegovi lasti ali na katerih ima pravico graditi, vendar od stavbe ne smejo biti oddaljene več kot 250 m. Zagotavljanje PM na javnih parkirnih površinah je mogoče, če zasedenost javnih parkirnih prostorov to dopušča in na podlagi soglasja občinske uprave. Površina parkirnih mest zagotovljenih na drugi lokaciji se ne šteje v površino zemljišča, namenjenega za gradnjo (se ne upošteva pri izračunu FZ).
(3) Parkirnih površin in garažnih stavb ni dovoljeno uporabljati v nasprotju z namembnostjo, dokler so potrebna za parkiranje obstoječih motornih vozil stalnih uporabnikov in obiskovalcev objektov. Parkirna mesta morajo biti zagotovljena za čas obstoja objekta, h kateremu pripadajo.
(4) Manipulacijske površine ob parkiriščih morajo biti izvedene in urejene tako, da je omogočeno čelno vključevanje vozil na javno cesto. Uredijo se na podlagi pogojev in soglasja občinskega organa, pristojnega za promet, ali upravljavca ceste.
(5) Za večstanovanjske objekte, z več kot 8 stanovanji, je potrebno 2/3 parkirnih mest zagotoviti v podzemnih garažah ali v okviru osnovnega objekta.
(6) Pri urejanju parkirišč je treba v skladu s predpisi zagotoviti ustrezno število parkirnih mest rezerviranih za funkcionalno ovirane osebe.
(7) Na vseh zemljiščih namenjenih gradnji javnih objektov oziroma objektov za dejavnosti z obiskom strank je potrebno poleg števila parkirnih mest, določenih po normativih v Preglednici 4, zagotoviti še najmanj 20 % dodatnih parkirnih mest za kolesa in druga enosledna vozila, vendar ne manj kot 2 parkirni mesti, ki morajo biti zaščitena pred vremenskimi vplivi.
(8) Parkirna mesta in garaže za tovorna vozila, ki presegajo 3,5 ton in za avtobuse ter za priklopnike teh motornih vozil v stanovanjskih naseljih niso dopustna. Zgraditi jih je možno v območjih prometnih površin, območjih gospodarske infrastrukture in območjih proizvodnje.
(9) Parkirne površine in garažne stavbe morajo biti razporejene in zgrajene tako, da njihova uporaba ne škodi zdravju ljudi ter hrup in smrad ne motita bivanja, dela in počitka v okoliških objektih in okolici.
(10) Parkirna mesta in garaže morajo zadostiti zahtevam protipožarne zaščite. Goriva in maziva, ki odtekajo, je treba odstraniti na neškodljiv način. Garaže morajo imeti možnost prezračevanja.
(11) Kadar podzemne garaže niso zgrajene pod stavbami, morajo imeti dovolj debelo plast tal, ki omogoča zatravitev in zasaditev drevnine. Streho garaže je dopustno urediti tudi kot javno površino; odprto športno igrišče, otroško igrišče, nadzemno parkirišče, zelenico, trg ipd.
(12) Parkirne površine na nivoju terena, ki so večje od 10 parkirnih mest je treba ozeleniti.
(13) Drevesna gostota je eno drevo višine najmanj 3,0 m na 4 parkirna mesta. Drevesa morajo biti po parkirišču čimbolj enakomerno razporejena.
(14) Glede na namembnosti ali dejavnosti je treba pri izračunu parkirnih mest upoštevati naslednje minimalno število parkirnih mest (v nadaljevanju PM) / (navedene so bruto tlorisne površine etaže):
DEJAVNOST oziroma NAMENSKA RABA | ŠTEVILO PARKIRNIH MEST |
Stanovanja in bivanje |
Enostanovanjske stavbe in dvostanovanjske stavbe (AE, D, BE) | 2 PM/stanovanje |
Večstanovanjske stavbe | 2 PM/stanovanje |
Stanovanjske stavbe za posebne namene (domovi za ostarele, vzgojni zavodi) | 1 PM/5 postelj |
Poslovno trgovske dejavnosti |
Stavbe javne uprave | 1 PM/ 30 m2; min. 2 PM |
Stavbe bank, pošt, zavarovalnic (pisarniški in upravni prostori ter druge storitve) | 2 PM/30 m2 |
Druge upravne in pisarniške stavbe (mešani poslovni programi) | 1 PM/ 30 m2 |
Trgovske stavbe (trgovina lokalna pod 500 m2) | 1 PM/ 50 m2, min. 2 PM |
Trgovske stavbe (nakupovalni center do 2500 m2) | 1 PM/ 35 m2 |
Trgovske stavbe (nakupovalni center nad 2500 m2) | 1 PM/ 30 m2 |
Stavbe za druge storitvene dejavnosti (obrtno servisne dejavnosti – frizer, urar, čistilnica, fizioterapija, avtopralnice, lekarne ipd. | 2 PM/30 m2, min. 3 PM |
Trgovske stavbe (večnamenski trgovsko zabaviščni, poslovni centri) | 2 PM/30 m2 |
Bencinski servisi | 1 PM/30 m2 prodajnih površin, min. 4 PM |
Družbene dejavnosti |
Stavbe za kulturo in razvedrilo (gledališča, koncertne hiše, večnamenske dvorane, kino, galerija) | 1 PM/5 sedežev |
Muzeji in knjižnice | 1 PM/80 m2 |
Stavbe za opravljanje verskih obredov | 2 PM/30 m2 |
Športne dejavnosti |
Športna igrišča (stadion ipd.) | 1 PM/100 m2 površine igrišč, poleg tega 20 % parkirnih mest za avtobuse, a min. kot 2 PM za avtobuse |
Športne dvorane s prostori za gledalce | 1 PM/30 m2 |
Športne dvorane (večnamenske dvorane, pretežno namenjene razvedrilu, wellness, fizioterapija, fitnes in pd.) | 1 PM/15 m2 |
Posebne dejavnosti |
Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev (hotel, prenočišča, penzioni) | 1 PM/1 sobo |
Gostilne, restavracije, točilnice, bari | 1 PM/ 6 sedežev in 1 PM na tekoči meter točilnega pulta, min. 4 parkirna mesta |
Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev (mladinska prenočišča) | 1 PM/10 postelj |
Družbene dejavnosti |
Stavbe za zdravstvo (zdravstveni dom, ambulante, veterinarske ambulante) | 1 PM/30 m2, min. 4 PM |
Stavbe za izobraževanje (osnovne šole, srednje šole) | 2,5 PM/učilnico + 1 PM/2 zaposlena |
Stavbe za izobraževanje (vrtci) | 2 PM/oddelek + 1 PM/2 zaposlena |
Proizvodne dejavnosti |
Obrt in servisi | 1 PM/30 m2 |
Industrijske stavbe (do 200 m2) | 1 PM/30 m2, min. 2 PM |
Industrijske stavbe (nad 200 m2) | 1 PM/50 m2 |
Rezervoarji, silosi in skladišča (skladišča s strankami) | 1 PM/150 m2 |
Rezervoarji, silosi in skladišča (skladišča brez strank) | min. 3 parkirna mesta |
Rezervoarji, silosi in skladišča (razstavni in prodajni prostori) | 1 PM/80 m2 |
Industrijske stavbe (delavnice za servis motornih vozil) | 6 PM/popravljalno mesto |
Drugo |
Pokopališča | 1 PM/600 m2, min. kot 10 parkirnih mest |
Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas (park) | 1 PM/na 600 m2 |
Druge nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje (prevzgojni domovi, zapori, vojašnice, stavbe za nastanitev policistov, gasilcev) | 1 PM/50 m2 |
Postaje, terminali, stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij ter z njimi povezane stavbe (stavbe in terminali na železniških in avtobusnih postajah ter z njimi povezane stavbe) | 1 PM/50 m2 * *število parkirnih mest upošteva tudi značaj objekta in dostop do javnega prometa |
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje javnih površin)
(1) Javne površine se lahko uporabijo ob naravnih in drugih nesrečah kot območja za umik, evakuacijo, nastanitev in kot območja za zbiranje reševalnih ekip.
(2) Odprte bivalne in zelene površine se ob naravnih in drugih nesrečah lahko uporabijo tudi za umik iz objektov kot območje za evakuacijo, nastanitev in kot območje za zbiranje reševalnih ekip.
III. 3.8. Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, vojnih in prikritih vojnih grobišč, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter varovanja zdravja
III. 3.8.1 Ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine in varstvo vojnih in prikritih vojnih grobišč
89. člen
Posegi, ki bi razvrednotili, poškodovali ali uničili naravno ali kulturno dediščino oziroma vojna grobišča, niso dovoljeni.
(naravni spomeniki, naravne vrednote in varovana območja narave)
(1) Naravni spomeniki in naravne vrednote, ekološko pomembna območja, posebna varstvena območja Natura 2000 in potencialna posebna ohranitvena območja Natura 2000 ter Krajinski park Polhograjski Dolomiti so razglašeni ali določeni s posebnimi predpisi.
(3) Za vsak poseg v evidentirano območje ohranjanja narave, prikazane v Prikazu stanja prostora, je obvezno pridobiti in upoštevati usmeritve in projektne pogoje ter pridobiti soglasje pristojne službe za ohranjanje narave.
(4) Posegi v naravo, ki vključujejo tudi gradnje, se morajo planirati, načrtovati in izvajati le tako, da ne okrnijo narave. V načrtovanju sicer dopustnega poseganja v prostor, ki ga dopušča ta odlok, morajo izvajalci posegov izbrati tisto odločitev, ki bo ob približno enakih učinkih izpolnjevala merilo najmanjšega možnega poseganja v naravo, in ki v primeru obstoja alternativnih tehničnih možnosti za izvedbo posega ne okrni narave.
(5) Za posege na območjih in objektih iz drugega odstavka tega člena je treba v primeru neskladja določb tega odloka s pogoji organa, pristojnega za ohranjanja narave, upoštevati pogoje organa, pristojnega za ohranjanje narave.
(6) Zaradi varstva zavarovanih vrst netopirjev se na območjih cerkva cerkev Sv. Janez Krstnik (Zbilje), cerkev Sv. Križ (Sp. Pirniče), cerkev Sv. Tomaž (Zg. Pirniče), cerkev Sv. Nikolaj (zaselek Jeprca), cerkev Sv. Mihael (Dol) in cerkev Sv. Mohor in Fortunat (Osolnik) izvede naslednje omilitvene ukrepe:
– Dela na ostrešjih in zvonikih cerkva naj se izvaja izven sezone razmnoževanja netopirjev, ki je od aprila do septembra, in na način, da bivanje in izletavanje živali ni moteno.
– Cerkva naj se ne osvetljuje; izjemoma je osvetljevanje objektov možno na način, da bo vpliv osvetljevanja na netopirje čim manjši (ne osvetljuje se lin, skozi katere izletavajo netopirji). Ne osvetljuje se ob mraku, ampak šele kasneje, ob popolni temi.
– Za osvetljevanje naj se uporablja žarnice, ki oddajajo rumeno, oranžno oziroma rdečo svetlobo in ne oddajajo UV spektra.
– Svetilke naj bodo neprodušno zaprte, da ne predstavljajo pasti za žuželke.
– Kjer je le možno, naj se namesti svetila z vgrajenim sistemom za samodejni vklop/izklop.
– V bližini cerkva naj se v največji možni meri ohranja grmovna in drevesna vegetacija ter naravni omejki.
(ohranjanje kulturne dediščina)
(1) Sestavni del OPN so objekti in območja kulturne dediščine, varovani po predpisih s področja varstva kulturne dediščine (v nadaljevanju objekti in območja kulturne dediščine). To so kulturni spomeniki, vplivna območja kulturnih spomenikov, varstvena območja dediščine, registrirana kulturna dediščina, vplivna območja dediščine.
(2) Objekti in območja kulturne dediščine so razvidni iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o občinskem prostorskem načrtu in je njegova obvezna priloga, in iz veljavnih predpisov s področja varstva kulturne dediščine (aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov, aktov o določitvi varstvenih območij dediščine).
(3) Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti ter dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ).
(4) Na objektih in območjih kulturne dediščine nista dovoljeni:
– gradnja novega objekta, vključno z dozidavo in nadzidavo ter deli, zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji izgled objekta, in
– rekonstrukcija objekta, na način, ki bi prizadel varovane vrednote objekta ali območja kulturne dediščine in prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot.
(5) Odstranitve objektov ali območij ali delov objektov ali območij kulturne dediščine niso dopustne, razen pod pogoji, ki jih določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
(6) Na objektih in območjih kulturne dediščine veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor prostorski izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje kulturne dediščine. V primeru neskladja ostalih določb tega odloka s prostorsko izvedbenimi pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine.
(7) Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo – čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za deponije viškov materialov ipd.
(8) Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o razglasitvi.
(9) Za varstvena območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih območij dediščine.
(10) Za registrirano kulturno dediščino, ki ni kulturni spomenik in ni varstveno območje dediščine, velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso dovoljeni. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni v tem členu. Za registrirano kulturno dediščino veljajo dodatno še prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljujejo varstveni režimi za posamezne tipe dediščine.
(11) Za registrirano kulturno dediščino veljajo dodatno še prostorsko izvedbeni pogoji za posamezne vrste dediščine.
a.) Za registrirano stavbno dediščino se ohranjajo varovane vrednote, kot so:
– tlorisna in višinska zasnova (gabariti),
– gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova,
– oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli),
– funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora,
– sestavine in pritikline,
– stavbno pohištvo in notranja oprema,
– komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico,
– pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih – cerkvah, gradovih, znamenjih itd.),
– celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine),
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
b.) Za registrirano naselbinsko dediščino se ohranjajo varovane vrednote, kot so:
– naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov),
– odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote),
– prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd.),
– prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti itd.),
– naravne in druge meje rasti ter robovi naselja,
– podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina),
– odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega),
– stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.),
– oprema in uporaba javnih odprtih prostorov,
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
V primeru, da pri posamezni enoti kulturne dediščine varujemo tudi zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami je potrebno upoštevati tudi PIP za registrirana arheološka najdišča.
c.) Za registrirano kulturno krajino in zgodovinsko krajino se ohranjajo varovane vrednote, kot so:
– krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in grajene ali oblikovane sestavine),
– značilna obstoječa parcelna struktura, velikost in oblika parcel ter členitve (živice, vodotoki z obrežno vegetacijo, osamela drevesa),
– tradicionalna raba zemljišč (sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini),
– tipologija krajinskih sestavin in tradicionalnega stavbarstva (kozolci, znamenja, zidanice),
– odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbo oziroma naseljem,
– avtentičnost lokacije pomembnih zgodovinskih dogodkov,
– preoblikovanost reliefa in spremljajoči objekti, grajene strukture, gradiva in
– konstrukcije ter likovni elementi in zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
d.) Za registrirano vrtno arhitekturno dediščino se ohranjajo varovane vrednote, kot so:
– zasnova (oblika, struktura, velikost, poteze),
– grajene ali oblikovane sestavine (grajene strukture, vrtna oprema, likovni elementi),
– naravne sestavine (rastline, vodni motivi, relief),
– podoba v širšem prostoru oziroma odnos dediščine z okolico (ohranjanje prepoznavne podobe, značilne, zgodovinsko pogojene in utemeljene meje),
– rastišče z ustreznimi ekološkimi razmerami, ki so potrebne za razvoj in obstoj rastlin, in
– vsebinska, funkcionalna, likovna in prostorska povezanost med sestavinami prostorske kompozicije in stavbami ter površinami, pomembnimi za delovanje celote.
e.) Za registrirano arheološko najdišče velja, da ni dovoljeno posegati v prostor na način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline. Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in premičnimi najdbami se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst. Prepovedano je predvsem:
– odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska zemljišča,
– graditi gozdne vlake,
– poglabljati dna vodotokov ter jezer,
– ribariti z globinsko vlečno mrežo in se sidrati,
– gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine in
– postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega najdišča.
e.i) Izjemoma so dovoljeni posegi v posamezna najdišča, ki so hkrati stavbna zemljišča znotraj naselij, in v prostor robnih delov najdišč ob izpolnitvi naslednjih pogojev:
– če ni možno najti drugih rešitev in
– če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaze, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo.
e.ii) Obseg in čas potrebnih arheoloških raziskav opredeli organ pristojen za področje varstva kulturne dediščine.
e.iii) V primeru, da se območje urejuje z OPPN, je treba predhodne arheološke raziskave v smislu natančnejše določitve vsebine in sestave najdišča opraviti praviloma že v okviru postopka priprave izvedbenega akta.
f.) Za registrirano memorialno dediščino se ohranjajo varovane vrednote, kot so:
– avtentičnost lokacije,
– materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin,
– vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute.
g.) Za drugo dediščino se ohranjajo varovane vrednote, kot so:
– materialna substanca, ki je še ohranjena,
– lokacija in prostorska pojavnost,
– vsebinski in prostorski odnos med dediščino in okolico.
(12) V vplivnih območjih dediščine velja, da morajo biti posegi in dejavnosti prilagojeni celostnemu ohranjanju dediščine. Ohranja se prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost dediščine, zaradi katere je bilo vplivno območje določeno.
(13) Za poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika, varstveno območje dediščine ali registrirano dediščino, ki je razvidna iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o OPN, je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje za posege po predpisih za varstvo kulturne dediščine.
(14) Kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje je treba pridobiti tudi za posege v posamezno EUP, če je tako določeno s posebnimi prostorsko izvedbenimi pogoji, ki veljajo za to območje urejanja.
(15) Za poseg v objekt ali območje kulturne dediščine se štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakorkoli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo. To so tudi vsa redna vzdrževalna dela in drugi posegi v prostor, ki se ne štejejo za gradnjo in so dopustni na podlagi odloka OPN ali drugih predpisov.
(16) Za izvedbo predhodne arheološke raziskave na območju kulturnega spomenika, registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine, naselbinske dediščine, kulturne krajine ali zgodovinske krajine je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline po predpisih za varstvo kulturne dediščine. Pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline je pri pristojni območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije treba pridobiti podatke 0 potrebnih predhodnih arheoloških raziskavah – obseg in čas predhodnih arheoloških raziskav določi pristojna javna služba.
(17) Na območjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in ocena arheološkega potenciala zemljišča še ni znana, se priporoča izvedba predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo ali posegi v zemeljske plasti.
(18) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.
(19) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.
(varstvo vojnih in prikritih vojnih grobišč)
(1) Na območju občine se nahajajo lokacije vojnih grobišč, lokacije prikritih vojnih grobišč niso evidentirana. Lokacije vojnih grobišč so razvidne iz Prikaza stanja prostora, karta št. 3. Prikaz varstvenih režimov, ki je priloga tega akta.
(2) Na vojnih grobiščih in prikritih vojnih grobiščih je skladno s 30. členom Zakona o vojnih grobiščih prepovedano:
– spreminjati zunanji videz vojnega grobišča,
– poškodovati vojno grobišče ali odtujevati njegove sestave elemente,
– izvajati vsako drugo dejanje, ki bi pomenila krnitev spoštovanja do grobišča ali je v nasprotju s pokopališkim redom na vojnih grobiščih.
III. 3.8.2 Varstvo okolja in naravnih dobrin
93. člen
(varovanje in izboljšanje okolja)
(1) Vire onesnaževanja in motenj v okolju je treba sanirati.
(2) Na celotnem območju Občine Medvode so dopustne le tiste dejavnosti, ki skladno z veljavnimi predpisi ne povzročajo večjih obremenitev okolja in ne presegajo dovoljene ravni hrupa za posamezno območje.
(3) Gradnja objektov, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave ter spremembe namembnosti v obstoječih objektih so dopustne, če nov poseg ne povzroča večjih motenj v okolju, kot so s predpisi dovoljene.
(4) Pred začetkom izvajanja posega, ki lahko pomembno vpliva na okolje, je treba v skladu z predpisom o vrstah posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje, izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje.
(5) Za vsako proizvodno dejavnost mora poseben del projekta za gradbeno dovoljenje vsebovati presojo vplivov na okolje. V območjih za proizvodnjo (osnovna namenska raba: I) je treba upoštevati dovoljene ravni hrupa za proizvodna območja.
(6) V proizvodnih objektih in obrtnih delavnicah so dovoljeni le takšni tehnološki postopki, ki ne onesnažujejo zraka, površinskih voda in podtalnice ter ne vplivajo na stanovanjska območja s prekomerno hrupnostjo.
(7) Uporabniki prostora, ki v tehnološkem procesu (obrtne delavnice) uporabljajo nevarne snovi oziroma imajo lastne čistilne naprave, morajo voditi dnevnik in redno analizirati odpadne vode, ki jih spuščajo v naravni recipient.
(8) Uporabniki prostora, ki na svojem zemljišču opravljajo manipulacijo oziroma skladiščijo nevarne snovi, goriva, olja, kemikalije, lahko to opravljajo le v pokritih prostorih. Manipulacijske površine morajo biti urejene tako, da se ob eventualnem razlitju nevarne snovi lahko v celoti prestrežejo.
(9) Uporabniki tehnološke vode morajo uporabljati zaprte sisteme.
(10) Pri vseh novih gradnjah objektov morajo biti zagotovljeni elementi naravne osvetlitve bivalnih in delovnih prostorov v skladu z veljavnimi predpisi.
(varovanje kakovosti zraka)
(1) Za varstvo zraka je potrebno:
– pri načrtovanju, gradnji in urejanju površin upoštevati predpise za varstvo zraka,
– načrtovati racionalno rabo energije in izboljšanje toplotne izolacije stavb, vzpodbujati gradnjo pasivnih in nizkoenergijskih hiš,
– nove stavbe praviloma priključiti na ekološko čiste vire energije,
– vse večje nove porabnike takoj, obstoječe pa postopno priključiti na sistemski vir ogrevanja,
– postopno preiti na način ogrevanja obstoječih stavb z ekološko sprejemljivimi gorivi,
– spodbujati ureditve skupnih kotlovnic in ureditve omrežja daljinskega ogrevanja,
– spodbujati širitev uporabe zemeljskega plina v individualnih in skupnih kotlovnicah,
– urediti večje zelene površine in zasaditi visoko vegetacijo za izboljšanje lokalne mikroklime, zmanjšanje imisij v ozračju in podobno.
(2) Vsi viri onesnaženja morajo biti grajeni, opremljeni in vzdrževani tako, da v zrak izpuščajo čim manj škodljivih snovi.
(3) V strnjenih naseljih se zaradi varovanja ozračja in okolja pred prašnimi delci PM in drugimi onesnaževali primarno spodbuja uporabo zemeljskega plina.
(4) Na območju Občine Medvode se kontinuirano spremlja kakovost zunanjega zraka. Meritve z mobilno okoljsko merilno postajo se izvaja na Ostrovrharjevi ulici.
(5) Objekte, ki so pomemben vir emisij v zrak je dovoljeno umeščati le v območja namenjena proizvodnim dejavnostim.
(1) Pri gradnji objektov in drugih posegih v prostor je potrebno odstranjen zgornji rodovitni sloj tal deponirati ločeno od nerodovitnih tal. Rodovitni sloj tal naj se namensko uporabi za sanacijo degradiranih površin, izboljšanje drugih kmetijskih zemljišč ali druge ustrezne namene.
(2) V največji možni meri je treba ohranjati reliefne oblike ter urejati poškodovana ali razgaljena tla na način, da se ohranja oziroma obnovi njihova plodnost in da so ustrezno zaščitena z vegetacijo.
| (3) Pri gradnji objektov, kjer se skladišči tekoče gorivo, naftni derivati oziroma nevarne snovi morajo biti izvedena dela na način, ki onemogoča izliv v vodotoke ali direktno v podtalnico ali v kanalizacijo. | |
(4) Odlaganje odpadkov v tla ni dopustno. Vrednosti vnosa hranilnih snovi v tla ne smejo presegati predpisanih mejnih vrednosti.
(1) Pri načrtovanju dejavnosti – posegov v prostor je treba upoštevati meje priobalnih zemljišč 15 m (v naselju) oziroma 40 m (izven naselja) od meje vodnega zemljišča na vodotokih 1. reda ter 5 m od meje vodnega zemljišča na vodotokih 2. reda (ostali vodotoki), razen v primerih, ki jih določa področni zakon. Na vodno in priobalno zemljišče se lahko posega samo v skladu z zakonom o vodah.
(2) Prečkanja vodov javne infrastrukture pod strugo vodotoka morajo biti načrtovana tako, da se ne bo zmanjšala prevodna sposobnost struge vodotoka in povečala možnost erozije.
(3) Za vsak poseg, vključno z gradnjo mostov in drugih infrastrukturnih objektov, odvzemom proda in peska, vzdrževanjem obrežne vegetacije in druge posege, ki lahko trajno ali začasno vpliva na vodni režim ali stanje voda, je treba pridobiti vodno soglasje pristojne službe.
(4) Potrebno je zagotoviti prost dostop do vode, kjer je to možno in varno. Ureditve dostopov do vodotokov za potrebe rekreacije in turizma se izvede tako, da se morfološke značilnosti voda ne bodo spreminjale. Dopusni posegi v vodna in priobalna zemljišča se načrtuje tako, da se omogoča delovanje naravnih procesov na vodah in ob njih. Posegi morajo biti omejeni na najmanjšo potrebno mero tako, da bodo struga in brežine čim manj prizadete. V primeru potrebnega utrjevanja brežin se naj te urejajo čim bolj sonaravno z uporabo lesa in kamenja.
(5) Vse vodotoke in brežine je potrebno varovati pred onesnaženjem. Neprečiščene odpadne vode ni dovoljeno odvajati v vodotoke. Potrebno je ustrezno varovanje in redno spremljanje kakovosti kopalnih voda, skladno z uredbo o upravljanju kakovosti kopalnih voda.
(6) Za naslednje posege je potrebno pridobiti vodno soglasje:
– poseg na vodnem in priobalnem zemljišču,
– poseg, ki je potreben za izvajanje javnih služb po področnem zakonu,
– poseg, ki je potreben za izvajanje vodne pravice,
– poseg na varstvenih in ogroženih območjih,
– poseg zaradi odvajanja odpadnih voda,
– poseg, kjer lahko pride do vpliva na podzemne vode, zlasti bogatenje vodonosnika ali vračanja vode v vodonosnik,
– hidromelioracije in druge kmetijske operacije, gozdarsko delo, rudarsko delo ali drug poseg, zaradi katerega lahko pride do vpliva na vodni režim.
(7) Ob izvedbah agrarnih operacij se bo vodotoke in ostale odprte vodne površine v čim večji meri ohranjalo. Ohranjalo se bo tudi obvodne elemente, kot je npr. naravna obraslost vodotokov.
(8) Naravne vodotoke se prepušča naravnim procesom in ohranja v naravnem stanju, izjeme so pod posebnimi pogoji možne na erozijsko ogroženih območjih in na območjih, ki so poplavno ogrožena.
Zasipavanje ponorov ni dopustno.
(9) Na priobalnem zemljišču vodotoka morata biti omogočena dostop in vzdrževanje vodotoka, vključno z zagotovitvijo pogojev za gasilske intervencije, za reševanje na ter iz vode in za postavitev lovilnih pregrad za prestrezanje in odstranjevanje nevarnih snovi.
(1) Vse obstoječe vodne vire je treba varovati pred onesnaženjem. Neprečiščene odpadne vode ni dovoljeno odvajati v vodotoke ali podtalnico. Odlaganje odpadkov v tla, ki bi lahko onesnažili podzemne vode, ni dopustno. Za vsa območja poselitve je treba predvideti trajno in učinkovito odvajanje in čiščenje odpadnih voda in predvideti izgradnjo ustreznih čistilnih naprav za odpadne vode.
(2) Na vodovarstvenih območjih so prepovedane dejavnosti, ki bi lahko ogrozile količinsko ali kakovostno stanje vodnih virov. Dovoljeni so ukrepi, s katerimi se zavaruje količina ali kakovost vodnih virov.
(3) Posegi v vodovarstvena območja so dopustni le ob doslednem upoštevanju omejitev in pogojev iz veljavnih predpisov o zavarovanju vodnih virov.
(4) Za vse posege na vodovarstvenih območjih je treba pridobiti pogoje in soglasje organa, pristojnega za vode. V primeru neskladja tega odloka s pogoji organa pristojnega za vode, je treba upoštevati pogoje slednjega.
98. člen
(varstvo gozdov)
(1) V gozdovih je prepovedano vsakršno dejanje, ki zmanjšuje rastnost sestoja ali rodovitnost rastišča, stabilnost ali trajnost gozda oziroma ogroža njegove funkcije, njegov obstoj ali namen.
(2) Posegi v gozd oziroma gozdni prostor so dopustni pod pogojem, da so usklajeni z namembnostjo prostora in niso v nasprotju z gozdnogospodarskimi načrti.
(3) Vsi posegi v prostor in morebitne druge ureditve morajo biti načrtovani tako, da se lastnikom in drugim uporabnikom gozda ohranja neoviran javni dostop do gozda in da gospodarjenje z gozdovi zaradi izvedenih del ne bo ovirano oziroma onemogočeno. Potrebno je zagotoviti, da se obstoječe dostope in manipulacijske površine ohrani ali primerno nadomesti.
(4) Za vse posege v gozd oziroma gozdni prostor je treba pridobiti soglasje pristojne javne gozdarske službe oziroma, v primeru krčitev gozda v kmetijske namene, dovoljenje. Mnenje javne gozdarske službe se mora pridobiti tudi za vse druge posege na negozdna zemljišča, če je iz poročila o vplivih na okolje razvidno, da bi poseg lahko negativno vplivali na gozdni ekosistem in funkcije gozda.
(1) Območja varovalnih gozdov in gozdov s posebnim namenom so prikazana v Prikazu stanja prostora.
(2) V varovalnih gozdovih so izjemoma dopustni ukrepi in posegi, ki so opredeljeni z veljavnimi gozdnogospodarskimi načrti, so skladni z varstvenimi režimi in zagotavljajo ohranitev ter krepitev varovalne, hidrološke, biotopske ali klimatske funkcije gozda.
(3) Za vse posege v varovalne gozdove je potrebno pridobiti dovoljenje pristojnega ministrstva.
(4) V varovalnih gozdovih je dopustno samo vzdrževanje obstoječih objektov. Za posege v te objekte je treba pridobiti soglasje pristojne javno gozdarske službe in organa.
III. 3.8.3 Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
100. člen
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
V vseh EUP, razen v EUP z namensko rabo PŽ ali E, je potrebno upoštevati:
– da se ob nevarnosti nastanka ali ob nastanku naravnih in drugih nesreč območje lahko uporabi za izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči, zaščitnih ukrepov in za zagotavljanje osnovnih življenjskih pogojev v skladu z zakonom, vključno z gradnjo objektov in naprav, ki so za izvajanje zaščitnih ukrepov potrebni,
– da se ob neposredni vojni nevarnosti in vojni območje lahko uporabi za potrebe obrambe v skladu z zakonom in mednarodnimi konvencijami ter za potrebe izvajanja nalog zaščite, reševanja in pomoči, zaščitnih ukrepov in za zagotavljanje osnovnih življenjskih pogojev v skladu z zakonom.
(1) Razredi poplavne nevarnosti in omilitveni ukrepi so določeni v skladu s predpisi o vodah, na osnovi izdelanih in potrjenih strokovnih podlag. Karte razredov poplavne nevarnosti so sestavni del prikaza stanja prostora.
(2) Na poplavnih območjih, za katera so izdelane karte razredov poplavne nevarnosti, je pri načrtovanju prostorskih ureditev oziroma izvajanju posegov v prostor treba upoštevati predpis, ki določa pogoje in omejitve za posege v prostor in izvajanje dejavnosti na območjih, ogroženih zaradi poplav. Pri tem je treba zagotoviti, da se ne povečajo obstoječe stopnje ogroženosti na poplavnem območju in izven njega.
(3) Če načrtovanje novih prostorskih ureditev oziroma izvedba posegov v prostor povečuje obstoječo poplavno ogroženost, je treba skupaj z načrtovanjem novih prostorskih ureditev načrtovati celovite omilitvene ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti, njihovo izvedbo pa končati pred začetkom izvedbe posega v prostor.
(4) Ne glede na določbe drugega in tretjega odstavka tega člena so na poplavnem območju dopustni posegi v prostor in dejavnosti, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda, ter posegi in dejavnosti v skladu ter pod pogoji, ki jih določajo predpisi o vodah.
(5) V skladu s predpisi o vodah so na območju omilitvenega ukrepa prepovedani vsi posegi v prostor in dejavnosti, ki onemogočajo izvedbo, delovanje in vzdrževanje tega omilitvenega ukrepa. Omilitveni ukrepi se lahko izvajajo etapno v skladu s potrjeno strokovno podlago, pri čemer mora biti ves čas izvajanja zagotovljena njihova celovitost. Po izvedbi omilitvenih ukrepov se v prikazu stanja prostora prikažejo nove karte razredov poplavne nevarnosti.
(varstvo pred plazovi in erozijo)
(1) Na erozijskih in plazovitih območjih je prepovedano:
– zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras, in drugi posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč,
– vsi posegi, ki bi lahko povzročili dodatno zamakanje zemljišč in dvig podzemne vode,
– izvajanje zemeljskih del, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča,
– krčenje in večja obnova gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje plazenje zemljišč,
– poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje hudournikov,
– krčenje tistih gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki preprečuje plazenje zemljišč in snežne odeje, uravnava odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje ležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije,
– zasipavanje izvirov, nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali plazovitih zemljiščih,
– omejevanje pretoka hudourniških voda,
– pospeševanje erozijske moči voda in slabšanje ravnovesnih razmer,
– odlaganje ali skladiščenje lesa in drugih materialov,
– zasipavanje z odkopnim ali odpadnim materialom,
– odvzemanje naplavin z dna in brežin, razen zaradi zagotavljanja pretočne sposobnosti hudourniške struge in vlačenje lesa,
– poseganje, ki bi lahko povzročilo dodatno zamakanje zemljišča in dvig podzemne vode,
– izvajanje zemeljskih del, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča.
(2) Na ogroženih območjih niso dopustni posegi v prostor, ki bi lahko povzročili materialno škodo na objektih ali bi negativno vplivali na druge objekte in območja.
(3) Za vsako gradnjo, oziroma poseg, ki ima značaj graditve ali rekonstrukcije objektov in naprav, na območjih površinske, globinske in bočne erozije ter pogojno stabilnih zemljiščih je potrebno predhodno pridobiti mnenje službe s področja geotehnike.
(4) Palisade, lovilne mreže in prosto viseče mreže ter drugi ukrepi za preprečevanje erozije na strminah se izvajajo tako, da ne bodo vidno moteče.
(5) Pri urejanju kmetijskih zemljišč in z gradnjo kmetijskih ter gozdnih prometnic se ne smejo sprožiti nevarni erozijski procesi, ne smejo se porušiti razmerja na labilnih tleh in se tudi ne sme preprečiti odtok visokih voda in hudournikov.
(1) Objekti morajo biti protipotresno grajeni v skladu s cono potresne ogroženosti.
(2) Zaradi rušenja objektov lahko ob potresu pričakujemo verjetnost nastanka manjših verižnih nesreč, ki bi povzročile nekaj ranjenih in tudi smrtne žrtve. Verjetnost nastanka verižnih nesreč je zaradi urbane gradnje in infrastrukture povečana predvsem v mestnih delih občine in njihovi okolici, lahko pa tudi drugje v občini.
(3) Verižne nesreče, do katerih lahko pride ob potresu:
– požari povsod, kjer se uporabljajo viri (plinovod) za toplotno ogrevanje in vnetljive tekočine;
– eksplozije v požarih zaradi okvar na plinskih napravah;
– porušitev vodnih pregrad;
– plazenje tal in podori na območjih s poslabšanimi stabilnostnimi razmerami;
– poškodbe na infrastrukturi (ceste, železnica, vodovod, električno omrežje …);
– nenadzorovano uhajanje nevarnih snovi v okolje (lom cevovodov, prevrnitev rezervoarjev, zalivanje podzemnih objektov, nevarnosti električnega udara, poškodbe lovilnih posod itd.);
– epidemija in epizootija;
– prometne nesreče v cestnem in železniškem prometu.
(4) Zato je varstvo pred vplivi potresa potrebno zagotavljati na sledeč način:
– pri izvajanju posegov v prostoru (gradbenih, kmetijskih in drugih) upoštevati potresno varno gradnjo,
– zagotoviti podrobnejšo analizo objektov, v katerih so (stanuje, zadržuje) večje število oseb,
– izvedba celovite sanacije objektov, ki poleg energijske sanacije vključuje tudi povečanje potresne odpornosti za objekte, za katere je tovrstna sanacija izvedljiva in ekonomsko upravičena.
(1) Za varstvo pred požarom je treba upoštevati požarnovarnostne predpise, zlasti pa je treba:
– zagotoviti potrebne odmike med objekti oziroma izvesti ustrezno požarno ločitev objektov, pri čemer bodo zagotovljeni pogoji za omejevanje širjenja ognja ob požaru,
– zagotoviti zadostne količine požarne vode iz obstoječega oziroma predvidenega hidrantnega omrežja,
– zagotoviti ob objektih in napravah zadosten zunanji prostor, ki omogoča morebitno evakuacijo ljudi in dobrin iz objektov,
– upoštevati razdalje, čas in oddaljenost najbližje gasilske enote.
(2) Na območjih brez hidratnega omrežja je treba zagotoviti bazene ali druge ureditve, ki zagotavljajo požarno varnost.
(3) Gradnje in ureditve v prostoru ne smejo omejiti ali preprečiti dovoza do vodotokov, hidrantov in požarnih bazenov.
(4) Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu – zasnova požarne varnosti, za požarno zahtevne objekte v elaboratu – Študija požarne varnosti. Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti.
(5) Dostopne in dovozne poti ter postavitvene in delovne površine za gasilska vozila morajo biti v skladu s predpisi, ki določajo površine za gasilce ob zgradbah.
III. 3.8.4 Varovanje zdravja
105. člen
(1) Glede na občutljivost za škodljive učinke hrupa so za posamezne površine podrobnejše namenske rabe prostora v Občini Medvode v skladu z uredbo, ki določa mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju, določene stopnje varstva pred hrupom kot sledi:
(a.) IV. stopnja varstva pred hrupom je določena za površine podrobnejše namenske rabe, na katerih je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa:
– območja proizvodnih dejavnosti,
– območja prometne infrastrukture,
– območja energetske infrastrukture,
– območja okoljske infrastrukture,
– območja kmetijskih zemljišč vse površine, razen površin na zavarovanem območju s področja ohranjanja narave,
– območja gozdov: vse površine za izvajanje dejavnosti z gozdarskega področja in vse površine gozda kot zemljišča, razen površin na zavarovanem območju s področja ohranjanja narave,
– območja za potrebe obrambe: vse površine, če hrup ne nastaja zaradi izvajanja nalog pri obrambi države,
– območja za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami: vse površine, če hrup ne nastaja zaradi izvajanja nalog pri opravljanju nalog varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(b.) III. stopnja varstva pred hrupom je določena za površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih so dopustni z vidika hrupa manj moteči posegi v okolje:
– območja stanovanj,
– območja centralnih dejavnosti, razen objektov za zdravstvo,
– območja zelenih površin,
– območja posebnih dejavnosti: površine športnih centrov,
– območja vodnih zemljišč.
(c.) II. stopnja varstva pred hrupom se določa na območjih stavbnih zemljišč, ki za to izpolnjujejo pogoje v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju za naslednje podrobnejše namenske rabe površin: stanovanjske površine za eno in dvostanovanjske objekte (SSe) in stanovanjske površine za večstanovanjske objekte (SSv).
(d.) Območja z II. stopnjo varstva pred hrupom bo občina v roku dveh let po sprejemu tega odloka, določila v posebnih strokovnih podlagah in poslala v potrditev na ministrstvo, pristojno za okolje.
(2) Na območjih IV. stopnje varstva pred hrupom je treba vse obstoječe objekte z varovanimi prostori varovati ali urejati pod pogoji za III. stopnjo varstva pred hrupom.
(3) Obremenitev posameznega območja s hrupom ne sme presegati mejnih ravni, določenih z uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju.
(4) Za nove vire hrupa morajo biti zagotovljeni ukrepi za zmanjšanje obremenjenosti okolja kot posledice njihove uporabe ali obratovanja. Pri izbiri ukrepov varstva pred hrupom imajo prednost ukrepi za zmanjšanje emisije hrupa na viru pred ukrepi za preprečevanje širjenja hrupa v okolje.
(5) Upravljavec vira hrupa je dolžan zagotoviti monitoring hrupa zaradi obremenitve območja s hrupom iz vira hrupa in za obratovanje vira hrupa, če tako zahteva predpis, pridobiti okoljevarstveno dovoljenje.
(6) Pri pripravi OPPN je glede na stanje okolja, z OPPN predvidene posege in glede na občutljivost območja za hrup treba v posebnih strokovnih podlagah ali v postopku celovite presoje vplivov na okolje določiti obremenitev okolja s hrupom ter skladno s tem zagotoviti ustrezne protihrupne ukrepe.
(7) Pri novogradnjah objektov in rekonstrukcijah obstoječih objektov v varovalnih pasovih javnih cest je vse posege treba načrtovati tako, da ne bo treba izvesti dodatnih protihrupnih ukrepov zaradi prometa. Gradnja objektov z varovanimi prostori na s hrupom preobremenjenih območjih ni dovoljena. Postavitev protihrupnih ograj je dopustna na podlagi prostorskih preveritev in utemeljitev.
(8) Zagotavljanje varstva pred hrupom v času trajanja javnih prireditev, javnih shodov ali drugih dogodkov na prostem, na katerih se uporabljajo zvočne ali druge naprave, ki povzročajo hrup se izvaja v skladu z uredbo, ki določa mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju.
(9) Določbe tega člena ne veljajo za hrup, ki nastane ob aktivnosti zaščite, reševanja in pomoči.
(10) Obratovalni čas in pogostost obratovanja gostinskih lokalov se prilagodi podrobni namenski rabi prostora v kateri se nahajajo na način, da sta zagotovljeni pravici prebivalstva po miru in počitku. Kjer je to potrebno in smiselno občina pristopi k omejitvi obratovalnega časa gostinskih lokalov ter omejitvi pogostosti njihovega obratovanja v tednu ali mesecu.
(1) Pri novogradnjah (tudi dozidavah, nadzidavah in nadomestnih gradnjah) je v bivalnih prostorih (bivalni prostor s kuhinjo, bivalna kuhinja, dnevna soba, otroška soba) potrebno zagotoviti minimalno zahtevano osončenje, ki znaša:
– dne 21. 12. – 1 ura,
– dne 21. 3. in 21. 9. – 3 ure.
(2) V obstoječih stavbah se v prostorih iz prejšnjega odstavka zaradi gradnje novih objektov pogoji naravnega osončenja ne smejo poslabšati.
(3) Določba prvega odstavka ne velja kadar leži stavba na severnem pobočju oziroma v ozki dolini in lega stavbe ne omogoča izvedbe določbe osončenja.
(varstvo pred elektromagnetnim sevanjem)
(1) Viri elektromagnetnega sevanja so visokonapetostni transformator, razdelilna transformatorska postaja, nadzemni ali podzemni vod za prenos in distribucijo električne energije, oddajni sistem za brezžično komunikacijo, radijski ali televizijski oddajnik in radar.
(2) Novogradnja objekta, rekonstrukcija obstoječega objekta ali naprave, ki je vir elektromagnetnega sevanja, ne sme povzročiti čezmerne obremenitve okolja, ki jih določa uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju.
(3) Za vse obstoječe zakonito zgrajene objekte (nadzidave in dozidave ter spremembe namembnosti objektov namenjenih za stalno oziroma občasno prebivanje ter za pomožne objekte), ki posegajo v elektroenergetske koridorje obstoječih oziroma predvidenih daljnovodov je potrebno predložiti dokazilo pooblaščene organizacije, da mejne vrednosti elektromagnetnega sevanja niso oziroma ne bodo prekoračene.
(4) Varovalni pasovi varstva pred elektromagnetnim sevanjem znašajo, merjeno levo in desno od osi skrajnega voda:
– nadzemni več sistemski daljnovodi nazivne napetosti 400 kV: od 42 do 46 m;
– nadzemni več sistemski daljnovodi nazivne napetosti 220 kV: od 18 do 24 m;
– nadzemni več sistemski daljnovodi nazivne napetosti 110 kV in 35 kV: od 11 do 14 m.
(pogoji za neoviran dostop do objektov funkcionalno oviranim osebam)
Pri izvajanju gradenj se mora zagotoviti dostop, vstop in uporaba brez grajenih in komunikacijskih ovir vsem ljudem, ne glede na stopnjo njihove individualne telesne sposobnosti, v skladu s predpisi. Te zahteve morajo biti upoštevane pri projektiranju, gradnji in vzdrževanju vseh vrst objektov v javni rabi in pri večstanovanjskih stavbah.
(varovanje pred svetlobnim onesnaženjem)
(1) Pri osvetljevanju objektov je treba upoštevati ukrepe za zmanjševanje emisije svetlobe v okolje, ki jih določa uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaženja okolja.
(2) Ob prenovi javni razsvetljave ali dopolnitvah le-te se smiselno prehaja na osvetlitev z varčnimi sijalkami ter redukcijo osvetljevanja javnih površin v nočnem času. Svetlobni tok sijalk nameščenih na prostem ne sme svetiti nad vodoravnico.
(3) Varstvo pred svetlobnim onesnaženjem se zagotavlja tudi z daljinskim nadzorom in upravljanjem.
(4) Letna poraba električne energije za javno razsvetljavo na prebivalca občine ne sme presegati vrednosti določene s predpisom o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.
(5) Umetna osvetlitev na prostem na oknih stavb z varovanimi prostori ne sme presegati mejnih vrednosti navedenih v prilogi Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07, 62/10 in 46/13): Omejitve osvetljevanja varovanih prostorov.
(varovanje zdravja ljudi)
(1) Varovanje kakovosti zunanjega zraka: Za zagotavljanje kakovosti zunanjega zraka se za ogrevanje objektov prioritetno uporablja obnovljive vire energije in zemeljskega plina. Namesto individualnih kurišč na lesno biomaso se predvidevajo skupne kotlovnice (ki pa so lahko tudi na lesno biomaso). Projektira se energetsko učinkovite stavbe ter spodbuja trajnostno mobilnost. Za izvajanje trajnostne mobilnosti se ureja javni promet, umešča okoljske cone (umirjanje oziroma prepovedi prometa), polnilnice za el. vozila, kolesarske poti …). Naprave, objekti in dejavnosti, ki s svojo dejavnostjo pomembno vplivajo na kakovost zunanjega zraka, se lahko umeščajo le na območja z namensko rabo prostora IG.
(2) Varovanje pred neprijetnimi vonjavami: Pri umeščanju pomembnih virov vonjav v okolje (kompostarne, bioplinarne ipd.) je treba zagotoviti primerno oddaljenost, tako, da je zunanji rob območja vira vonjav od območij stanovanjskih, gostinskih, upravnih, pisarniških in trgovinskih stavb, stavb za kulturo in razvedrilo, za izobraževanje, zdravstvo in šport ter športno rekreacijskih površin oddaljen najmanj 300 m oziroma 500 m pri odprtem kompostiranju. Za ureditev novih objektov za rejo živali (večje farme), ki so viri vonjav, in za povečanje kapacitet obstoječih objektov se s strokovno študijo preveri vplivno območje, objekti pa se umesti na primerno oddaljenost od, navedenih območij. Pri reji živali in skladiščenju ter prevozu gnoja je obvezna uporaba tehnoloških postopkov, ki preprečuje obremenjevanje okolja z neprijetnimi vonjavami.
(3) Oskrba s pitno vodo: Celotno območje občine se bo dolgoročno oskrbovalo iz centralnega javnega vodovodnega sistema, za namenom zagotavljanja kakovostne in zdravstveno ustrezne pitne vode. Do priključitve celotnega območja občine na centralni javni vodovodni sistem, se posamezna naselja lahko oskrbujejo z lokalnimi vodovodi. Zagotavljanje zdravstveno ustrezne pitne vode vključuje tudi nadzor nad kakovostjo javnih in zasebnih vodnih virov. Na vodovarstvenih območjih se namenska raba prostora določa v skladu s predpisi za ta območja. Prav tako se na teh območjih zagotavlja opremljenost s kanalizacijskim omrežjem zaključenim s čistilnimi napravami in prepoveduje vnos hranilnih snovi v tla, ki niso v skladu s predpisi za vodovarstvena območja.
(4) Za zagotavljanje zdravega in kakovostnega bivalnega okolja bo občina varovala zelene površine, parke, površine za vrtičkarstvo, površine za oddih, šport in rekreacijo ter omogočala dostopnost do teh površin za zdrav življenjski slog (gibanje).
(5) Zagotavljanje ustreznega osončenja: upošteva se 106. člen tega odloka.
(6) Ravnanje z odpadki: Občina si bo prizadevala za trajnostno ravnanje z odpadki z njihovim zmanjšanjem na izvoru, z ustreznim ločenim zbiranjem, predelavo in ustreznim odstranjevanjem. Z namenom varovanja zdravja ljudi pred vplivi iz okolja bo občina vzpostavila register lokacij in strukture nelegalnih odlagališč odpadkov, ki se jih sproti sanira. Prednost pri sanaciji bodo imela nelegalna odlagališča odpadkov s prisotnostjo nevarnih odpadkov na območjih varstva vodnih virov, visokih voda in v neposredni bližini vodotokov.
(spremljanje stanja okolja)
(1) V času izvajanja OPN se na območju občine zagotavlja spremljanje stanja okolja.
(2) V spodnji preglednici so podani kazalci stanja okolja s stališča varovanja zdravja ljudi, ki jih je potrebno spremljati med izvedbo OPN. Nosilec spremljanja stanja je Občina Medvode.
KAZALEC STANJA OKOLJA | VIR PODATKOV ZA SPREMLJANJE KAZALCA | POGOSTOST SPREMLJANJA KAZALCA |
Površine kmetijskih zemljišč in njiv na prebivalca | Podatek dejanske rabe zemljišč, ki je nekajkrat letno ažuriran in dostopen na spleti strani MKGP ter podatek o številu prebivalcev občine, ki se ažurira polletno in je dostopen na spletni strani SURS. | 1 x letno po sprejemu plana. |
Število plinovodnih priključkov | Energetika Ljubljana d.d. | 1 x letno po sprejemu plana. |
Delež rabe OVE | Spletni portal EnGis. | 1 x letno po sprejemu plana. |
Število prejetih pritožb zaradi neprijetnih vonjav | Evidenca vzpostavi Občina Medvode. | 1 x letno po sprejemu plana. |
Število prebivalcev, ki se s pitno vodo oskrbuje iz javnega vodovodnega sistema | Letna poročila o oskrbi s pitno vodo upravljavca javnega vodovodnega sistema Javnega podjetja Komunala Kranj, d.o.o. | 1 x letno po sprejemu plana. |
Površina vodovarstvenih območij z določeno podrobno namensko rabo prostora | Osnovna namenska raba prostora OPN Medvode in podatek vodovarstvenih območij, ki je dostopna na spletni strani ARSO. | Ob spremembah in dopolnitvah OPN Medvode. |
Količina porabljene pitne vode | Letna poročila o oskrbi s pitno vodo upravljavca javnega vodovodnega sistema Javnega podjetja Komunala Kranj, d.o.o.. | 1 x letno po sprejemu plana. |
Način zbiranja, odvajanja in čiščenja KOV ter število greznic in MKČN | Letna poročila izvajalca javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode JP VODOVOD – KANALIZACIJA d.o.o. | 1 x letno po sprejemu plana. |
Število ekoloških kmetij in površine ekološko obdelanih tal | Evidenca ekoloških kmetij in površine ekološko obdelanih tal, ki ga vodi MKGP. | 1 x letno po sprejemu plana. |
Število nelegalnih odlagališč odpadkov | Register nelegalnih odlagališč odpadkov, ki ga vzpostavi in vodi Občina Medvode. | 1 x letno po sprejemu plana. |
Kakovost pitne vode | Letna poročila kakovosti pitne vode upravljavca javnega vodovodnega sistema Javnega podjetja Komunala Kranj, d.o.o.. | 1 x letno po sprejemu plana. |
Število IPPC zavezancev | IPPC register, ki je dostopen na spletni strani ARSO. | 1 x na 5 let po sprejemu plana. |
Povprečni letni dnevni promet (PLDP) | Podatki meritev PLDP na državnih cestah v Občini Medvode, ki jih izvaja DRSI. Podatki so dostopni po naročilu na DRSI. | 1 x letno po sprejemu plana. |
Povprečno letno dnevno število prevozov vlakov | Slovenske železnice d.d. | 1 x letno po sprejemu plana. |
Število in dolžina stikov konflikti območij | Podrobna namenska raba prostora OPN Medvode. | 1 x letno po sprejemu plana. |
Določitev površin PNRP, kjer so določene II., III. in IV. SVPH | Podrobna namenska raba prostora OPN Medvode. | 1 x letno po sprejemu plana. |
Število gostinskih lokalov | Evidenco vzpostavi in redno ažurira Občine Medvode. | 1 x letno po sprejemu plana. |
Število objektov z varovanimi prostori v vplivnem pasu elektromagnetnih vodov napetosti 110 kV in več | Kataster stavb, ki ga vodi GURS in prostorski podatek elektromagnetnih vodov napetosti 110 kV in več. | 1 x letno po sprejemu plana. |
Delež ustreznih svetilk javne razsvetljave | Letna poročila upravljavca javne razsvetljave. | 1 x letno po sprejemu plana. |
Letna poraba elektrike vseh svetilk, ki so na območju OPN vgrajene v razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo javnih površin, ki jih občina upravlja, izračunana na prebivalca s stalnim ali začasnim prebivališčem v Občini Medvode | Letna poročila upravljavca javne razsvetljave in podatek o številu prebivalcev občine, ki se ažurira polletno in je dostopen na spletni strani SURS. | 1 x letno po sprejemu plana. |
Delež zelenih površin in površin za šport in rekreacijo | Podrobna namenska raba prostora OPN Medvode. | Ob spremembah in dopolnitvah OPN Medvode. |
III. 4 Podrobni prostorski izvedbeni pogoji glede na namensko rabo
112. člen
(stanovanjske površine za eno in dvostanovanjske objekte (SSe))
NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Namenska raba Stanovanjske površine za eno in dvostanovanjske objekte so namenjene bivanju in spremljajočim dejavnostim. |
Dopustne dejavnosti, objekti in naprave, gradnje in drugi posegi v prostor Dopustne dejavnosti: – bivanje, – pod posebnimi pogoji tudi spremljajoče dejavnosti: kmetijstvo, obrt, trgovina in storitve, promet, gostinstvo in turizem (razen diskoteke in nočni bari), poslovne dejavnosti, družbene dejavnosti. Dopustni objekti in naprave: – eno in dvostanovanjske stavbe, – stanovanjske stavbe za posebne namene, – pod posebnimi pogoji tudi objekti za spremljajoče dejavnosti, – objekti, naprave in ureditve, določeni v 57. členu odloka (dopustni objekti, naprave in ureditve), – nezahtevni in enostavni objekti v skladu s 59. členom odloka (umestitev, oblikovanje ter gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov); Dopustne gradnje: – v skladu s 56. členom odloka (dopustne gradnje) in 58. členom odloka (vzdrževanje objektov). Dopustni drugi posegi v prostor, – v skladu z 61. členom odloka (drugi posegi v prostor). |
Posebni pogoji za spremljajoče dejavnosti in objekte – da služijo zadovoljevanju vsakdanjih potreb lokalnih prebivalcev, – da ne vplivajo moteče na bivanje, – dovolj velika površina zemljišča za gradnjo, ki zagotavlja potrebne površine za normalno funkcioniranje dejavnosti, vključno z zadostnimi parkirnimi površinami, – da je mogoča neposredna navezava na lokalno ali državno cesto, – parkirne površine za tovorna vozila (razen za manjša dostavna vozila), gradbene stroje ali vozila za prevoz potnikov niso dopustne, – objekti za kmetijstvo so dopustni le na funkcionalnih zemljiščih obstoječih kmetij, – največja dopustna velikost objektov za obrt je do 200 m2 BTP površine objekta ali dela objekta, – največja dopustna velikost objektov za trgovino in storitve je do 300 m2 BTP površine objekta ali dela objekta, – največja dopustna velikost objektov za gostinstvo in turizem je do 300 m2 BTP površine objekta ali dela objekta, – največja dopustna velikost objektov za poslovne dejavnosti je do 200 m2 BTP površine objekta ali dela objekta. |
Posebni pogoji za dopustne gradnje in druge posege v prostor Nadzidave dvojčkov, vrstnih in atrijskih hiš niso dopustne; dopustna je izraba podstrešij brez posegov v strešno konstrukcijo. |
IZRABA PROSTORA IN VELIKOST OBJEKTOV |
Stopnja izkoriščenosti zemljišča za gradnjo |
Tip zazidave | FZ | FI | FOBP |
AE, D | Največ 0,40 | / | Najmanj 0,30 |
BE (vrstne hiše, dvojčki) | Največ 0,50 | / | Najmanj 0,25 |
BE (atrijske hiše) | Največ 0,60 | / | Najmanj 0,20 |
C | Največ 0,40 | 0,6 | Najmanj 0,30 |
Višina objektov | Tip zazidave |
– novogradnje (vključno z dozidavami in nadzidavami) največ do P+1+M ali do P+T – najvišja kota zaključka ravne strehe je 7,0 m, izjema so objekti tipa C (samo za družbene dejavnosti). | stanovanjski objekti: AE, BE, D ostali objekti: dopustni tudi C |
(stanovanjske površine za večstanovanjske objekte (SSv))
NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Namenska raba Stanovanjske površine za večstanovanjske objekte so namenjene bivanju in spremljajočim dejavnostim. |
Dopustne dejavnosti, objekti in naprave, gradnje in drugi posegi v prostor Dopustne dejavnosti: – bivanje, – pod posebnimi pogoji tudi spremljajoče dejavnosti: trgovina in storitve, promet, gostinstvo in turizem (razen diskoteke in nočni bari), poslovne dejavnosti, družbene dejavnosti. Dopustni objekti in naprave: – več stanovanjske stavbe, – stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji, – stanovanjske stavbe za posebne namene, – pod posebnimi pogoji tudi objekti za spremljajoče dejavnosti, |
– objekti, naprave in ureditve, določeni v 57. členu odloka (dopustni objekti, naprave in ureditve), – nezahtevni in enostavni objekti v skladu s Prilogo 2 in 59. členom odloka (umestitev, oblikovanje ter gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov), razen: majhnih stavb in ograj, ki niso bili načrtovani v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja, baznih postaj. Dopustne gradnje: – v skladu s 56. členom odloka (dopustne gradnje) in 58. členom odloka (vzdrževanje objektov). Dopustni drugi posegi v prostor – v skladu z 61. členom odloka (drugi posegi v prostor). |
Posebni pogoji za spremljajoče dejavnosti in objekte – da služijo zadovoljevanju vsakdanjih potreb lokalnih prebivalcev, – da ne vplivajo moteče na bivanje, – če so dejavnosti locirane v stanovanjskih stavbah, so dopustne le v pritličjih in z ločenimi vhodi tako, da obiskovalci ne motijo stanovalcev, – dovolj velika površina zemljišča za gradnjo, ki zagotavlja potrebne površine za normalno funkcioniranje dejavnosti, vključno z zadostnimi parkirnimi površinami, – parkirne površine za tovorna vozila (razen za manjša dostavna vozila), gradbene stroje ali vozila za prevoz potnikov niso dopustne, – največja dopustna velikost objektov za trgovino in storitve je do 300 m2 BTP površine objekta ali dela objekta, – največja dopustna velikost objektov za gostinstvo in turizem je do 200 m2 BTP površine objekta ali dela objekta, – največja dopustna velikost objektov za poslovne dejavnosti je do 200 m2 BTP površine objekta ali dela objekta; |
Posebni pogoji za dopustne gradnje in druge posege v prostor Dopustna je izraba podstrešij brez posegov v strešno konstrukcijo. |
IZRABA PROSTORA IN VELIKOST OBJEKTOV |
Stopnja izkoriščenosti zemljišča za gradnjo |
Tip zazidave | FZ | FI | FOBP |
AV | / | največ 0,8 | najmanj 0,35 |
BV, C | / | največ 0,8 | najmanj 0,30 |
Višina objektov novogradnje praviloma do P + 3 | Tip zazidave stanovanjski objekti: AV, BV ostali objekti: dopustni tudi C |
(površine mešanih območij za stanovanja in drobno gospodarstvo (SSm))
NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Namenska raba Površine mešanih območij za stanovanja in drobno gospodarstvo so namenjene bivanju, obrti in spremljajočim dejavnostim. |
Dopustne dejavnosti, objekti in naprave, gradnje in drugi posegi v prostor Dopustne dejavnosti: – bivanje, – pod posebnimi pogoji tudi druge (spremljajoče) dejavnosti: kmetijstvo, obrt, trgovina in storitve, promet, gostinstvo in turizem, poslovne dejavnosti, družbene dejavnosti. Dopustni objekti in naprave: – eno in dvostanovanjske stavbe, – pod posebnimi pogoji tudi objekti za druge (spremljajoče) dejavnosti, – objekti, naprave in ureditve, določeni v 57. členu odloka (dopustni objekti, naprave in ureditve), – nezahtevni in enostavni objekti v skladu s Prilogo 2 in 59. členom odloka (umestitev, oblikovanje ter gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov). Dopustne gradnje – v skladu s 56. členom odloka (dopustne gradnje) in 58. členom odloka (vzdrževanje objektov). Dopustni drugi posegi v prostor, – v skladu z 61. členom odloka (drugi posegi v prostor). |
Posebni pogoji za druge (spremljajoče) dejavnosti in objekte – da ne vplivajo moteče na bivanje, – dovolj velika površina zemljišča za gradnjo, ki zagotavlja potrebne površine za normalno funkcioniranje dejavnosti, vključno z zadostnimi parkirnimi površinami, – da je mogoča neposredna navezava na lokalno ali državno cesto, – objekti za kmetijstvo so dopustni le na funkcionalnih zemljiščih obstoječih kmetij, – največja dopustna velikost objektov za obrt je do 400 m2 BTP površine objekta ali dela objekta, – največja dopustna velikost objektov za trgovino in storitve je do 500 m2 BTP površine objekta ali dela objekta, – največja dopustna velikost objektov za gostinstvo in turizem je do 500 m2 BTP površine objekta ali dela objekta, – največja dopustna velikost objektov za poslovne dejavnosti je do 400 m2 BTP površine objekta ali dela objekta. |
LEGA OBJEKTOV |
– da ne vplivajo moteče na bivanje. |
IZRABA PROSTORA IN VELIKOST OBJEKTOV |
Stopnja izkoriščenosti zemljišča za gradnjo |
Tip zazidave | FZ | FI | FOBP |
AE, D | največ 0,4 | / | najmanj 0,30 |
C, E | največ 0,4 | / | najmanj 0,20 |
Višina objektov | Tip zazidave |
− novogradnje stanovanjskih objektov (vključno z dozidavami in nadzidavami) največ do P+1+M ali do P+T – kota zaključka ravne strehe največ do 7,0 m – višina objektov drugih (spremljajočih) dejavnosti se določi v skladu s 65. členom odloka. | AE, BE, D ostali objekti: lahko tudi C, E |
ZELENE POVRŠINE IN OBLIKOVANJE OKOLICE OBJEKTOV |
– na gradbeni parceli objekta tip C, E mora biti najmanj 3 drevesa / 1000 m2. |
(površine podeželskega naselja (SK))
NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Namenska raba Površine podeželskega naselja so namenjene bivanju, kmetijam z dopolnilnimi dejavnostmi ter spremljajočim dejavnostim. |
Dopustne dejavnosti, objekti in naprave, gradnje in drugi posegi v prostor Dopustne dejavnosti: – bivanje, – kmetijstvo, – pod posebnimi pogoji tudi spremljajoče dejavnosti: obrt, trgovina in storitve, promet, gostinstvo in turizem (razen diskoteke in nočnih barov), poslovne dejavnosti, družbene dejavnosti. Dopustni objekti in naprave: – eno in dvostanovanjske stavbe, – kmetijski gospodarski objekti, – pod posebnimi pogoji tudi objekti za spremljajoče dejavnosti, – objekti, naprave in ureditve, določeni v 57. členu odloka (dopustni objekti, naprave in ureditve), – nezahtevni in enostavni objekti v skladu s Prilogo 2 in 59. členom odloka (umestitev, oblikovanje ter gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov) Dopustne gradnje – v skladu s 56. členom odloka (dopustne gradnje) in 58. členom odloka (vzdrževanje objektov). Dopustni drugi posegi v prostor – v skladu z 61. členom odloka (drugi posegi v prostor). |
Posebni pogoji za spremljajoče dejavnosti in objekte – da služijo zadovoljevanju vsakdanjih potreb lokalnih prebivalcev, – da ne vplivajo moteče na bivanje, – dovolj velika površina zemljišča za gradnjo, ki zagotavlja potrebne površine za normalno funkcioniranje dejavnosti, vključno z zadostnimi parkirnimi površinami, – da je mogoča neposredna navezava na lokalno ali državno cesto, – parkirne površine za tovorna vozila (razen za manjša dostavna vozila), gradbene stroje ali vozila za prevoz potnikov niso dopustne, – največja dopustna velikost objektov za obrt je do 200 m2 BTP površine objekta ali dela objekta, – največja dopustna velikost objektov za trgovino in storitve je do 300 m2 BTP površine objekta ali dela objekta, – največja dopustna velikost objektov za gostinstvo in turizem je do 300 m2 BTP površine objekta ali dela objekta, – največja dopustna velikost objektov za poslovne dejavnosti je do 200 m2 BTP površine objekta ali dela objekta; |
IZRABA PROSTORA IN VELIKOST OBJEKTOV |
Stopnja izkoriščenosti zemljišča za gradnjo |
Tip zazidave | FZ | FI | FOBP |
AE, D | največ 0,4 | / | najmanj 0,3 |
C | največ 0,4 | največ 0,5 | najmanj 0,35 |
Višina objektov novogradnje (vključno z dozidavami in nadzidavami) največ do P+1+M | Tip zazidave stanovanjski objekti: AE, D ostali objekti: lahko tudi C |
(površine podeželskega jedra (SKj))
NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Namenska raba Površine podeželskega jedra so namenjene bivanju, kmetijam in spremljajočim dejavnostim. |
Dopustne dejavnosti, objekti in naprave, gradnje in drugi posegi v prostor Dopustne dejavnosti: – bivanje, – kmetijstvo, – pod posebnimi pogoji tudi spremljajoče dejavnosti: obrt, trgovina in storitve, promet, gostinstvo in turizem (razen diskotek in nočnih barov), poslovne dejavnosti, družbene dejavnosti. |
Dopustni objekti in naprave: – eno in dvostanovanjske stavbe, – kmetijski gospodarski objekti, – pod posebnimi pogoji tudi objekti za spremljajoče dejavnosti – objekti, naprave in ureditve, določeni v 57. členu odloka (dopustni objekti, naprave in ureditve), – nezahtevni in enostavni objekti v skladu s Prilogo 2 in 59. členom odloka (umestitev, oblikovanje ter gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov). Dopustne gradnje – v skladu s 56. členom odloka (dopustne gradnje) in 58. členom odloka (vzdrževanje objektov); Dopustni drugi posegi v prostor – v skladu z 61. členom odloka (drugi posegi v prostor). |
Posebni pogoji za spremljajoče dejavnosti in objekte – da služijo zadovoljevanju vsakdanjih potreb lokalnih prebivalcev, – da ne vplivajo moteče na bivanje, – dovolj velika površina zemljišča za gradnjo, ki zagotavlja potrebne površine za normalno funkcioniranje dejavnosti, vključno z zadostnimi parkirnimi površinami, – da je mogoča neposredna navezava na lokalno ali državno cesto, – parkirne površine za tovorna vozila (razen za manjša dostavna vozila), gradbene stroje ali vozila za prevoz potnikov niso dopustne, – največja dopustna velikost objektov za obrt je do 200 m2 BTP površine objekta ali dela objekta, – največja dopustna velikost objektov za trgovino in storitve je do 300 m2 BTP površine objekta ali dela objekta, – največja dopustna velikost objektov za gostinstvo in turizem je do 300 m2 BTP površine objekta ali dela objekta, – največja dopustna velikost objektov za poslovne dejavnosti je do 200 m2 BTP površine objekta ali dela objekta. |
IZRABA PROSTORA IN VELIKOST OBJEKTOV |
Stopnja izkoriščenosti zemljišča za gradnjo |
Tip zazidave | FZ | FI | FOBP |
D, C | v skladu s FZ območja (EUP) | / | v skladu s FOBP območja (EUP) |
Višina objektov novogradnje (vključno z dozidavami in nadzidavami) največ do P+1+M oziroma največ do višine okoliških istovrstnih objektov | Tip zazidave stanovanjski objekti: D ostali objekti: D, za družbene dejavnosti lahko tudi C |
OBLIKOVANJE OBJEKTOV |
– objekti se morajo po višini in obliki prilagajati okoliškim že zgrajenim istovrstnim objektom, – treba je upoštevati tradicionalne prostorske in arhitekturne strukture ohranjenih vaških jeder in značilno podobo vaških silhuet, kar je treba utemeljiti v dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja, – objekti so podolgovatega tlorisa (razmerje pri stanovanjskih stavbah in pomožnih kmetijskih stavbah najmanj 1:1,3, pri gospodarskih objektih 1:1,8); tloris je lahko tudi lomljen. |
(površine za kmetije (SKk))
NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Namenska raba Površine za kmetije so namenjene kmetijam in spremljajočim dejavnostim na kmetiji. Sprememba namenske rabe v druge namenske rabe ni dopustna. |
Dopustne dejavnosti, objekti in naprave, gradnje in drugi posegi v prostor Dopustne dejavnosti: – bivanje, – kmetijstvo s spremljajočimi dejavnostmi. Dopustni objekti in naprave: – eno in dvostanovanjske stavbe, – kmetijski gospodarski objekti, – objekti, naprave in ureditve, določeni v 57. členu odloka (dopustni objekti, naprave in ureditve), – nezahtevni in enostavni objekti v skladu s Prilogo 2 in 59. členom odloka (umestitev, oblikovanje ter gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov). Dopustne gradnje – v skladu s 56. členom odloka (dopustne gradnje) in 58. členom odloka (vzdrževanje objektov). Dopustni drugi posegi v prostor – v skladu z 61. členom odloka (drugi posegi v prostor). |
Posebni pogoji za spremljajoče dejavnosti in objekte – da služijo delovanju kmetije, kar se potrdi z mnenjem pristojne kmetijske svetovalne službe, iz katerega izhaja, da je takšna dejavnost nujno potrebna za obratovanje kmetije, – da gre za dopolnilne dejavnosti kmetije v skladu s predpisi o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji, – da površine za vse spremljajoče dejavnosti ne presegajo 20 % vsote BEP kmetijskih gospodarskih objektov in BEP stanovanjske hiše kmetije. |
LEGA OBJEKTOV |
– objekti morajo biti zasnovani in locirani tako, da smrad, hrup in mrčes ne motijo okoliških prebivalcev. |
IZRABA PROSTORA IN VELIKOST OBJEKTOV |
Stopnja izkoriščenosti zemljišča za gradnjo |
Tip zazidave | FZ | FI | FOBP |
D, C | največ 0,4 | / | najmanj 0,3 |
Višina objektov novogradnje (vključno z dozidavami in nadzidavami) največ do P+1+M oziroma največ do višine okoliških istovrstnih objektov | Tip zazidave stanovanjski objekti: D ostali objekti praviloma D |
(stanovanjske površine za posebne namene (SB))
NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Namenska raba Stanovanjske površine za posebne namene so namenjene občasnemu ali stalnemu bivanju ostarelih, otrok, študentov in drugih socialnih skupin. |
Dopustne dejavnosti, objekti in naprave, gradnje in drugi posegi v prostor Dopustne dejavnosti: – bivanje, – pod posebnimi pogoji tudi spremljajoče dejavnosti: trgovina in storitve, gostinstvo in turizem, družbene dejavnosti; Dopustni objekti in naprave: – stanovanjske stavbe za posebne namene, – pod posebnimi pogoji tudi objekti za spremljajoče dejavnosti, – objekti, naprave in ureditve, določeni v 57. členu odloka (dopustni objekti, naprave in ureditve), – nezahtevni in enostavni objekti v skladu s Prilogo 2 in 59. členom odloka (umestitev, oblikovanje ter gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov), razen: majhnih stavb in ograj, ki niso bili načrtovani v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja, baznih postaj. Dopustne gradnje: – v skladu s 56. členom odloka (dopustne gradnje) in 58. členom odloka (vzdrževanje objektov). Dopustni drugi posegi v prostor: – v skladu z 61. členom odloka (drugi posegi v prostor). |
Posebni pogoji za spremljajoče dejavnosti in objekte – da služijo zadovoljevanju prebivalcev območja, – da ne vplivajo moteče na osnovno dejavnost, – če so dejavnosti locirane v stanovanjskih stavbah, so dopustne le v pritličjih in z ločenimi vhodi tako, da obiskovalci ne motijo stanovalcev, – dovolj velika površina zemljišča za gradnjo, ki zagotavlja potrebne površine za normalno funkcioniranje dejavnosti, vključno z zadostnimi parkirnimi površinami, – največja dopustna velikost objektov za trgovino in storitve je do 200 m2 BTP površine objekta ali dela objekta, – največja dopustna velikost objektov za gostinstvo in turizem je do 200 m2 BTP površine objekta ali dela objekta. |
IZRABA PROSTORA IN VELIKOST OBJEKTOV |
Stopnja izkoriščenosti zemljišča za gradnjo |
Tip zazidave | FZ | FI | FOBP |
AV, BV, C, D | največ 0,4 | največ 0,5 | najmanj 0,4 |
Višina objektov novogradnje do P + 2 | Tip zazidave AV, BV, C, D |
OBLIKOVANJE OBJEKTOV |
– usklajeno oblikovanje kompleksa, z upoštevanjem strukture in morfologije širšega območja (naselja in krajine). |
ZELENE POVRŠINE IN OBLIKOVANJE OKOLICE OBJEKTOV |
– na gradbeni parceli objekta oziroma v območju (EUP) mora biti najmanj 5 dreves / 1000 m2. |
(razpršena poselitev (As))
NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Namenska raba Površine razpršene poselitve so namenjene kmetijam in bivanju |
Dopustne dejavnosti, objekti in naprave, gradnje in drugi posegi v prostor Dopustne dejavnosti: – bivanje, – pod posebnimi pogoji tudi spremljajoče dejavnosti: kmetijstvo, obrt, trgovina in storitve, gostinstvo in turizem, poslovne dejavnosti, družbene dejavnosti. Dopustni objekti in naprave: – eno in dvostanovanjske stavbe, – stanovanjske stavbe za posebne namene, – kmetijski gospodarski objekti, |
– pod posebnimi pogoji tudi objekti za spremljajoče dejavnosti, – objekti, naprave in ureditve, določeni v 57. členu odloka (dopustni objekti, naprave in ureditve), – nezahtevni in enostavni objekti v skladu s Prilogo 2 in 59. členom odloka (umestitev, oblikovanje ter gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov). Dopustne gradnje: – v skladu s 56. členom odloka (dopustne gradnje) in 58. členom odloka (vzdrževanje objektov); Dopustni drugi posegi v prostor: – v skladu z 61. členom odloka (drugi posegi v prostor). |
Posebni pogoji za spremljajoče dejavnosti in objekte – da ne vplivajo moteče na bivanje, – dovolj velika površina zemljišča za gradnjo, ki zagotavlja potrebne površine za normalno funkcioniranje dejavnosti, vključno z zadostnimi parkirnimi površinami, – da je mogoča neposredna navezava na lokalno ali državno cesto, – parkirne površine za tovorna vozila (razen za manjša dostavna vozila), gradbene stroje ali vozila za prevoz potnikov niso dopustne, – objekti za kmetijstvo so dopustni le na funkcionalnih zemljiščih obstoječih kmetij, – največja dopustna velikost objektov za obrt je do 200 m2 BTP površine objekta ali dela objekta, – največja dopustna velikost objektov za trgovino in storitve je do 200 m2 BTP površine objekta ali dela objekta, – največja dopustna velikost objektov za gostinstvo in turizem je do 300 m2 BTP površine objekta ali dela objekta, – največja dopustna velikost objektov za poslovne dejavnosti je do 200 m2 BTP površine objekta ali dela objekta. |
LEGA OBJEKTOV |
– objekti morajo biti zasnovani in locirani tako, da smrad, hrup in mrčes ne motijo okoliških prebivalcev. |
IZRABA PROSTORA IN VELIKOST OBJEKTOV |
Stopnja izkoriščenosti zemljišča za gradnjo |
Tip zazidave | FZ | FI | FOBP |
D, C | največ 0,4 | / | najmanj 0,3 |
Višina objektov | | Tip zazidave | |
novogradnje (vključno z dozidavami in nadzidavami) največ do P+1+M oziroma največ do višine okoliških istovrstnih objektov | stanovanjski objekti: D ostali objekti praviloma D, objekti za družbene dejavnosti lahko C |
OBLIKOVANJE OBJEKTOV |
– objekti se morajo po višini in obliki prilagajati okoliškim že zgrajenim istovrstnim objektom, – treba je upoštevati tradicionalne prostorske in arhitekturne strukture območja arhitekturne krajine, kar je treba utemeljiti v dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja. |
(razpršena poselitev – kmetije (Ak))
NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Namenska raba Površine razpršene poselitve za kmetije so namenjene kmetijam in spremljajočim dejavnostim na kmetiji. Sprememba namenske rabe v druge namenske rabe ni dopustna. |
Dopustne dejavnosti, objekti in naprave, gradnje in drugi posegi v prostor Dopustne dejavnosti: – bivanje, – kmetijstvo s spremljajočimi dejavnostmi. Dopustni objekti in naprave: – eno in dvostanovanjske stavbe, – kmetijski gospodarski objekti, – objekti, naprave in ureditve, določeni v 57. členu odloka (dopustni objekti, naprave in ureditve), – nezahtevni in enostavni objekti v skladu s Prilogo 2 in 59. členom odloka (umestitev, oblikovanje ter gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov). Dopustne gradnje: – v skladu s 56. členom odloka (dopustne gradnje) in 58. členom odloka (vzdrževanje objektov); Dopustni drugi posegi v prostor: – v skladu z 61. členom odloka (drugi posegi v prostor). |
Posebni pogoji za spremljajoče dejavnosti in objekte – da služijo delovanju kmetije, kar se potrdi z mnenjem pristojne kmetijske svetovalne službe, iz katerega izhaja, da je takšna dejavnost nujno potrebna za obratovanje kmetije, – da gre za dopolnilne dejavnosti kmetije v skladu s predpisi o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji, – da površine za vse spremljajoče dejavnosti ne presegajo 20 % vsote BEP kmetijskih gospodarskih objektov in BEP stanovanjske hiše kmetije. |
LEGA OBJEKTOV |
– objekti morajo biti zasnovani in locirani tako, da smrad, hrup in mrčes ne motijo okoliških prebivalcev. |
IZRABA PROSTORA IN VELIKOST OBJEKTOV |
Stopnja izkoriščenosti zemljišča za gradnjo |
Tip zazidave | FZ | FI | FOBP |
D | Največ 0,40 | / | Najmanj 0,30 |
Višina objektov | Tip zazidave |
novogradnje (vključno z dozidavami in nadzidavami) največ do P+1+M oziroma največ do višine okoliških istovrstnih objektov | stanovanjski objekti: D ostali objekti praviloma D |
OBLIKOVANJE OBJEKTOV |
– objekti se morajo po višini in obliki prilagajati okoliškim že zgrajenim istovrstnim objektom, – treba je upoštevati tradicionalne prostorske in arhitekturne strukture arhitekturne krajine območja, kar je treba utemeljiti v dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja. |
(osrednja območja centralnih dejavnosti (CU))
NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Namenska raba Osrednja območja centralnih dejavnosti so območja mestnega središča, kjer gre pretežno za prepletanje centralnih dejavnosti in bivanja. |
Dopustne dejavnosti, objekti in naprave, gradnje in drugi posegi v prostor Dopustne dejavnosti: – trgovske in storitvene dejavnosti, – promet, – gostinstvo in turizem, – poslovne dejavnosti, – družbene dejavnosti, – bivanje. Delež bivanja ne sme presegati deleža centralnih dejavnosti v EUP. Dopustni objekti in naprave: – eno in dvostanovanjske stavbe, – večstanovanjske stavbe, – stanovanjske stavbe za posebne namene, – stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji, – objekti za trgovske in storitvene dejavnosti, – objekti za gostinstvo in turizem, – objekti za poslovne dejavnosti, – objekti za družbene dejavnosti, – objekti, naprave in ureditve, določeni v 57. členu odloka (dopustni objekti, naprave in ureditve), – nezahtevni in enostavni objekti v skladu s Prilogo 2 in 59. členom odloka (umestitev, oblikovanje ter gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov). Dopustne gradnje: – v skladu s 56. členom odloka (dopustne gradnje) in 58. členom odloka (vzdrževanje objektov); Dopustni drugi posegi v prostor: – v skladu z 61. členom odloka (drugi posegi v prostor). |
Posebni pogoji za dejavnosti in objekte, ki niso namenjeni bivanju – da ne vplivajo moteče na druge dejavnosti v EUP, tudi na bivanje, – dovolj velika površina zemljišča za gradnjo, ki zagotavlja potrebne površine za normalno funkcioniranje dejavnosti, vključno z zadostnimi parkirnimi površinami, – da je za objekte, ki niso namenjeni izključno bivanju, mogoča neposredna navezava na lokalno ali državno cesto, – parkirne površine za tovorna vozila (razen za manjša dostavna vozila), gradbene stroje ali vozila za prevoz potnikov niso dopustne, – v stanovanjskih stavbah ob lokalnih zbirnih cestah (LZ) ali cestah višje kategorije in drugih javnih površinah je treba praviloma zagotoviti javna pritličja. |
IZRABA PROSTORA IN VELIKOST OBJEKTOV |
Stopnja izkoriščenosti zemljišča za gradnjo |
Tip zazidave | FZ | FI | FOBP |
Vsi tipi | največ 0,4 | Največ 0,8 | najmanj 0,3 |
Višina objektov | Tip zazidave |
– v skladu s potrebami dejavnosti in z upoštevanjem višinskih gabaritov naselja, – praviloma največ do P+3 oziroma do P+2+M ali do P+2+T. | vsi tipi |
ZELENE POVRŠINE IN OBLIKOVANJE OKOLICE OBJEKTOV |
– na gradbeni parceli morajo biti najmanj 4 drevesa /1000 m2, razen pri eno in dvostanovanjskih hišah. |
(območja centralnih dejavnosti (CD))
NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Namenska raba Območja centralnih dejavnosti so območja različnih centralnih dejavnosti, brez stanovanj. |
Dopustne dejavnosti, objekti in naprave, gradnje in drugi posegi v prostor Dopustne dejavnosti: – trgovske in storitvene dejavnosti, – promet, – gostinstvo in turizem, – poslovne dejavnosti, – družbene dejavnosti. Dopustni objekti in naprave: – objekti za trgovske in storitvene dejavnosti, – objekti za gostinstvo in turizem, – objekti za poslovne dejavnosti, – objekti za družbene dejavnosti, – objekti, naprave in ureditve, določeni v 57. členu odloka (dopustni objekti, naprave in ureditve), – nezahtevni in enostavni objekti v skladu s Prilogo 2 in 59. členom odloka (umestitev, oblikovanje ter gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov). Dopustne gradnje: – v skladu s 56. členom odloka (dopustne gradnje) in 58. členom odloka (vzdrževanje objektov). Dopustni drugi posegi v prostor: – v skladu z 61. členom odloka (drugi posegi v prostor). |
Posebni pogoji za dejavnosti in objekte – da ne vplivajo moteče na druge dejavnosti v EUP, – dovolj velika površina zemljišča za gradnjo, ki zagotavlja potrebne površine za normalno funkcioniranje dejavnosti, vključno z zadostnimi parkirnimi površinami, – parkirne površine za tovorna vozila (razen za manjša dostavna vozila), gradbene stroje ali vozila za prevoz potnikov niso dopustne. |
IZRABA PROSTORA IN VELIKOST OBJEKTOV |
Stopnja izkoriščenosti zemljišča za gradnjo |
Tip zazidave | FZ | FI | FOBP |
AV, BV, C | največ 0,4 | največ 0,8 | najmanj 0,3 |
Višina objektov | Tip zazidave |
v skladu s potrebami dejavnosti in z upoštevanjem višinskih gabaritov naselja praviloma največ P+3 oziroma do P+2+M ali do P+2+T | vsi tipi, razen E in F |
ZELENE POVRŠINE IN OBLIKOVANJE OKOLICE OBJEKTOV |
– na gradbeni parceli morajo biti najmanj 4 drevesa /1000 m2. |
(območja centralnih dejavnosti s prevladujočimi izobraževalnimi dejavnostmi (CDi))
NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Namenska raba Območja centralnih dejavnosti za izobraževanje so namenjena izobraževanju. |
Dopustne dejavnosti, objekti in naprave, gradnje in drugi posegi v prostor Dopustne dejavnosti: – družbene dejavnosti (izobraževanje), – pod posebnimi pogoji tudi druge družbene dejavnosti: šport in rekreacija, kultura, zdravstvo in socialno varstvo. Dopustni objekti in naprave: – objekti za izobraževalne dejavnosti, – objekti za druge družbene dejavnosti, – objekti, naprave in ureditve, določeni v 57. členu odloka (dopustni objekti, naprave in ureditve), – nezahtevni in enostavni objekti v skladu s Prilogo 2 in 59. členom odloka (umestitev, oblikovanje ter gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov), razen baznih postaj. Dopustne gradnje: – v skladu s 56. členom odloka (dopustne gradnje) in 58. členom odloka (vzdrževanje objektov). Dopustni drugi posegi v prostor: – v skladu z 61. členom odloka (drugi posegi v prostor). |
Posebni pogoji za druge (spremljajoče) dejavnosti in objekte – da služijo izvajanju osnovne dejavnosti, – dovolj velika površina zemljišča za gradnjo, ki zagotavlja potrebne površine za normalno funkcioniranje dejavnosti, vključno z zadostnimi parkirnimi površinami. |
IZRABA PROSTORA IN VELIKOST OBJEKTOV |
Stopnja izkoriščenosti zemljišča za gradnjo |
Tip zazidave | FZ | FI | FOBP |
C | največ 0,4 | največ 0,8 | najmanj 0,3 |
Višina objektov | Tip zazidave |
v skladu s potrebami dejavnosti in z upoštevanjem višinskih gabaritov naselja | AV, BV, C |
ZELENE POVRŠINE IN OBLIKOVANJE OKOLICE OBJEKTOV |
– na gradbeni parceli morajo biti najmanj 4 drevesa /1000 m2. |
(območja centralnih dejavnosti s prevladujočimi kulturnimi dejavnostmi (CDk))
NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Namenska raba Območja centralnih dejavnosti za kulturo so namenjena kulturni dejavnosti in spremljajočim dejavnostim. |
Dopustne dejavnosti, objekti in naprave, gradnje in drugi posegi v prostor Dopustne dejavnosti: – družbene dejavnosti (kultura), – pod posebnimi pogoji tudi spremljajoče dejavnosti: gostinstvo in turizem, šport in rekreacija. Dopustni objekti in naprave: – objekti za kulturne dejavnosti, – pod posebnimi pogoji tudi objekti za spremljajoče dejavnosti, – objekti, naprave in ureditve, določeni v 57. členu odloka (dopustni objekti, naprave in ureditve), – nezahtevni in enostavni objekti v skladu s Prilogo 2 in 59. členom odloka (umestitev, oblikovanje ter gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov), razen baznih postaj. Dopustne gradnje: – v skladu s 56. členom odloka (dopustne gradnje) in 58. členom odloka (vzdrževanje objektov). Dopustni drugi posegi v prostor: – v skladu z 61. členom odloka (drugi posegi v prostor). |
Posebni pogoji za spremljajoče dejavnosti in objekte – da služijo izvajanju osnovne dejavnosti, – dovolj velika površina zemljišča za gradnjo, ki zagotavlja potrebne površine za normalno funkcioniranje dejavnosti, vključno z zadostnimi parkirnimi površinami. |
IZRABA PROSTORA IN VELIKOST OBJEKTOV |
Stopnja izkoriščenosti zemljišča za gradnjo |
Tip zazidave | FZ | FI | FOBP |
C | največ 0,4 | največ 0,5 | najmanj 0,3 |
Višina objektov | Tip zazidave |
v skladu s potrebami dejavnosti in z upoštevanjem višinskih gabaritov naselja | C |
ZELENE POVRŠINE IN OBLIKOVANJE OKOLICE OBJEKTOV |
– na gradbeni parceli morajo biti najmanj 4 drevesa /1000 m2. |
(območja centralnih dejavnosti s prevladujočimi verskimi dejavnostmi (CDv))
NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Namenska raba Območja centralnih dejavnosti za verske dejavnosti so namenjena opravljanju verskih obredov in spremljajočim dejavnostim. |
Dopustne dejavnosti, objekti in naprave, gradnje in drugi posegi v prostor Dopustne dejavnosti: – družbene dejavnosti (opravljanje verskih obredov), – pod posebnimi pogoji tudi spremljajoče dejavnosti: bivanje, druge družbene dejavnosti. Dopustni objekti in naprave: – objekti za opravljanje verskih obredov, – pod posebnimi pogoji objekti za spremljajoče dejavnosti, – objekti, naprave in ureditve, določeni v 57. členu odloka (dopustni objekti, naprave in ureditve), – nezahtevni in enostavni objekti v skladu s Prilogo 2 in 59. členom odloka (umestitev, oblikovanje ter gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov), razen baznih postaj. Dopustne gradnje: – v skladu s 56. členom odloka (dopustne gradnje) in 58. členom odloka (vzdrževanje objektov); Dopustni drugi posegi v prostor: – v skladu z 61. členom odloka (drugi posegi v prostor). |
Posebni pogoji za spremljajoče dejavnosti in objekte – da služijo izvajanju osnovne dejavnosti, – dovolj velika površina zemljišča za gradnjo, ki zagotavlja potrebne površine za normalno funkcioniranje dejavnosti, vključno z zadostnimi parkirnimi površinami. |
IZRABA PROSTORA IN VELIKOST OBJEKTOV |
Stopnja izkoriščenosti zemljišča za gradnjo |
Tip zazidave | FZ | FI | FOBP |
C | največ 0,4 | največ 0,5 | najmanj 0,3 |
Višina objektov | Tip zazidave |
v skladu s potrebami dejavnosti in z upoštevanjem višinskih gabaritov naselja. | C |
ZELENE POVRŠINE IN OBLIKOVANJE OKOLICE OBJEKTOV |
– na gradbeni parceli morajo biti najmanj 4 drevesa /1000 m2. |
(območja za industrijo (IP))
NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Namenska raba Območja za industrijsko so namenjena industriji, ki potrebuje kompleksne objekte ali druge industrijske objekte z večjo obremenitvijo okolja ter tehnološkim parkom. |
Dopustne dejavnosti, objekti in naprave, gradnje in drugi posegi v prostor Dopustne dejavnosti: – industrijske proizvodne dejavnosti, – promet in skladiščenje, – pod posebnimi pogoji tudi spremljajoče dejavnosti: obrt, trgovske in storitvene dejavnosti, gostinstvo in turizem, poslovne dejavnosti. Dopustni objekti in naprave: – industrijski objekti, – rezervoarji, silosi, skladišča, – čistilne naprave, – energetski objekti, – bencinski servisi, – objekti za promet, – pod posebnimi pogoji objekti za spremljajoče dejavnosti, – objekti, naprave in ureditve, določeni v 57. členu odloka (dopustni objekti, naprave in ureditve), – nezahtevni in enostavni objekti v skladu s Prilogo 2 in 59. členom odloka (umestitev, oblikovanje ter gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov). Dopustne gradnje: – v skladu s 56. členom odloka (dopustne gradnje) in 58. členom odloka (vzdrževanje objektov). Dopustni drugi posegi v prostor. – v skladu z 61. členom odloka (drugi posegi v prostor). |
Posebni pogoji za spremljajoče dejavnosti in objekte – da služijo izvajanju osnovne dejavnosti ali jih dopolnjujejo, – dovolj velika površina zemljišča za gradnjo, ki zagotavlja potrebne površine za normalno funkcioniranje dejavnosti, vključno z zadostnimi parkirnimi površinami. |
IZRABA PROSTORA IN VELIKOST OBJEKTOV |
Stopnja izkoriščenosti zemljišča za gradnjo |
Tip zazidave | FZ | FI | FOBP |
E, F, C | največ 0,6 | največ 1,0 | najmanj 0,15 |
Višina objektov | Tip zazidave |
v skladu s potrebami dejavnosti in z upoštevanjem višinskih gabaritov naselja | E, F, C |
ZELENE POVRŠINE IN OBLIKOVANJE OKOLICE OBJEKTOV |
– na gradbeni parceli mora biti najmanj 25 dreves / ha. |
NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Namenska raba Gospodarske cone so namenjene tehnološkim parkom, proizvodnim dejavnostim z industrijskimi stavbami in skladišči, ter s spremljajočim stavbam za storitvene dejavnosti. |
Dopustne dejavnosti, objekti in naprave, gradnje in drugi posegi v prostor Dopustne dejavnosti: – industrijske proizvodne dejavnosti, – obrt, – promet in skladiščenje, – poslovne dejavnosti, – trgovske in storitvene dejavnosti, – pod posebnimi pogoji tudi spremljajoče dejavnosti: gostinstvo in turizem. Dopustni objekti in naprave: – industrijski in drugi proizvodni objekti, – rezervoarji, silosi, skladišča, – čistilne naprave, – energetski objekti, – bencinski servisi, – objekti za promet, – poslovni objekti, – pod posebnimi pogoji objekti za spremljajoče dejavnosti, – objekti, naprave in ureditve, določeni v 57. členu odloka (dopustni objekti, naprave in ureditve), – nezahtevni in enostavni objekti v skladu s Prilogo 2 in 59. členom odloka (umestitev, oblikovanje ter gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov). Dopustne gradnje: – v skladu s 56. členom odloka (dopustne gradnje) in 58. členom odloka (vzdrževanje objektov). Dopustni drugi posegi v prostor: – v skladu z 61. členom odloka (drugi posegi v prostor). |
Posebni pogoji za spremljajoče dejavnosti in objekte – da služijo območju (EUP), – dovolj velika površina zemljišča za gradnjo, ki zagotavlja potrebne površine za normalno funkcioniranje dejavnosti, vključno z zadostnimi parkirnimi površinami. |
IZRABA PROSTORA IN VELIKOST OBJEKTOV |
Stopnja izkoriščenosti zemljišča za gradnjo |
Tip zazidave | FZ | FI | FOBP |
E, F, C | največ 0,6 | največ 0,8 | najmanj 0,15 |
Višina objektov | Tip zazidave |
v skladu s potrebami dejavnosti in z upoštevanjem višinskih gabaritov naselja | E, F, C |
ZELENE POVRŠINE IN OBLIKOVANJE OKOLICE OBJEKTOV |
– na gradbeni parceli mora biti najmanj 25 dreves / ha. |
NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Namenska raba Površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo so namenjene kmetijskim stavbam za intenzivno pridelavo rastlin ali rejo živali. |
Dopustne dejavnosti, objekti in naprave, gradnje in drugi posegi v prostor Dopustne dejavnosti: – kmetijstvo, – pod posebnimi pogoji tudi spremljajoče dejavnosti: trgovina in storitve, poslovne dejavnosti. Dopustni objekti in naprave: – stavbe za rastlinsko pridelavo, – stavbe za rejo živali, – druge nestanovanjske kmetijske stavbe, – čistilne naprave, – objekti, naprave in ureditve, določeni v 57. členu odloka (dopustni objekti, naprave in ureditve), – nezahtevni in enostavni objekti v skladu s Prilogo 2 in 59. členom odloka (umestitev, oblikovanje ter gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov). Dopustne gradnje: – v skladu s 56. členom odloka (dopustne gradnje) in 58. členom odloka (vzdrževanje objektov). Dopustni drugi posegi v prostor: – v skladu z 61. členom odloka (drugi posegi v prostor). |
Posebni pogoji za spremljajoče dejavnosti in objekte – da dopolnjujejo osnovno namembnost območja, – dovolj velika površina zemljišča za gradnjo, ki zagotavlja potrebne površine za normalno funkcioniranje dejavnosti, vključno z zadostnimi parkirnimi površinami; |
IZRABA PROSTORA IN VELIKOST OBJEKTOV |
Stopnja izkoriščenosti zemljišča za gradnjo |
Tip zazidave | FZ | FI | FOBP |
E | največ 0,5 | največ 0,5 | najmanj 0,15 |
Višina objektov | Tip zazidave |
v skladu s potrebami dejavnosti in z upoštevanjem višinskih gabaritov naselja | E |
(območja za turizem (BT))
NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Namenska raba Območja za turizem so namenjena hotelom, bungalovom, kampom in drugim objektom za turistično prenočevanje. |
Dopustne dejavnosti, objekti in naprave, gradnje in drugi posegi v prostor Dopustne dejavnosti: – turizem, – pod posebnimi pogoji tudi spremljajoče dejavnosti: trgovina in storitve, poslovne dejavnosti, družbene dejavnosti. Dopustni objekti in naprave: – objekti za gostinstvo in turizem (npr. hoteli, gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev, kampi), – pod posebnimi pogoji tudi objekti za spremljajoče dejavnosti, – objekti, naprave in ureditve, določeni v 57. členu odloka (dopustni objekti, naprave in ureditve), – nezahtevni in enostavni objekti v skladu s Prilogo 2 in 59. členom odloka (umestitev, oblikovanje ter gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov). Dopustne gradnje: – v skladu s 56. členom odloka (dopustne gradnje) in 58. členom odloka (vzdrževanje objektov), Dopustni drugi posegi v prostor: – v skladu z 61. členom odloka (drugi posegi v prostor). |
Posebni pogoji za spremljajoče dejavnosti in objekte – da izključno služijo osnovni dejavnosti in ne vplivajo moteče na osnovno dejavnost v območju (EUP), – dovolj velika površina zemljišča za gradnjo, ki zagotavlja potrebne površine za normalno funkcioniranje dejavnosti, vključno z zadostnimi parkirnimi površinami. |
IZRABA PROSTORA IN VELIKOST OBJEKTOV |
Stopnja izkoriščenosti zemljišča za gradnjo |
Tip zazidave | FZ | FI | FOBP |
Vsi tipi, razen E in F | Največ 0,40 | Največ 0,5 | Najmanj 0,30 |
Višina objektov | Tip zazidave |
v skladu s potrebami dejavnosti in z upoštevanjem višinskih gabaritov naselja praviloma največ do P+1+M ali do P+1+T | AE, BE, D, E |
ZELENE POVRŠINE IN OBLIKOVANJE OKOLICE OBJEKTOV |
– na gradbeni parceli morajo biti najmanj 4 drevesa /1000 m2. |
NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Namenska raba Območja športnih centrov so namenjena so namenjena športnim aktivnostim in športnim prireditvam. |
Dopustne dejavnosti, objekti in naprave, gradnje in drugi posegi v prostor Dopustne dejavnosti: – družbene dejavnosti (šport in rekreacija), – pod posebnimi pogoji tudi spremljajoče dejavnosti: gostinstvo, storitvene dejavnosti (storitve, vezane na program v območju). Dopustni objekti in naprave: – objekti za šport in rekreacijo, – pod posebnimi pogoji tudi objekti za spremljajoče dejavnosti, – objekti, naprave in ureditve, določeni v 57. členu odloka (dopustni objekti, naprave in ureditve), – nezahtevni in enostavni objekti v skladu s Prilogo 2 in 59. členom odloka (umestitev, oblikovanje ter gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov). Dopustne gradnje: – v skladu s 56. členom odloka (dopustne gradnje) in 58. členom odloka (vzdrževanje objektov). Dopustni drugi posegi v prostor: – v skladu z 61. členom odloka (drugi posegi v prostor). |
Posebni pogoji za spremljajoče dejavnosti in objekte – da ne vplivajo moteče na osnovno dejavnost v območju (EUP), – dovolj velika površina zemljišča za gradnjo, ki zagotavlja potrebne površine za normalno funkcioniranje dejavnosti, vključno z zadostnimi parkirnimi površinami. |
IZRABA PROSTORA IN VELIKOST OBJEKTOV |
Stopnja izkoriščenosti zemljišča za gradnjo |
Tip zazidave | FZ | FI | FOBP |
C | največ 0,4 | največ 0,8 | najmanj 0,4 |
Višina objektov | Tip zazidave |
v skladu s potrebami dejavnosti in z upoštevanjem višinskih gabaritov naselja | C |
ZELENE POVRŠINE IN OBLIKOVANJE OKOLICE OBJEKTOV |
– na gradbeni parceli mora biti najmanj 6 dreves /1000 m2. |
(območja za šport in rekreacijo na prostem (ZS))
NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Namenska raba Območja za šport in rekreacijo na prostem so namenjena preživljanju prostega časa, predvsem rekreaciji in športu na prostem in izboljšanju kakovosti bivanja. |
Dopustne dejavnosti, objekti in naprave, gradnje in drugi posegi v prostor Dopustne dejavnosti: – šport in rekreacija na prostem, – pod posebnimi pogoji tudi spremljajoče dejavnosti: trgovina in storitve, poslovne dejavnosti, druge družbene dejavnosti. Dopustni objekti in naprave: – objekti za šport in rekreacijo na prostem, – pod posebnimi pogoji tudi objekti za spremljajoče dejavnosti (tudi garderobe), – objekti, naprave in ureditve, določeni v 57. členu odloka (dopustni objekti, naprave in ureditve), – nezahtevni in enostavni objekti v skladu s Prilogo 2 in 59. členom odloka (umestitev, oblikovanje ter gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov). Dopustne gradnje: – v skladu s 56. členom odloka (dopustne gradnje) in 58. členom odloka (vzdrževanje objektov). Dopustni drugi posegi v prostor: – v skladu z 61. členom odloka (drugi posegi v prostor). |
Posebni pogoji za spremljajoče dejavnosti in objekte – da služijo osnovni dejavnosti in da nanjo nimajo motečih vplivov, – da vsota BEP vseh spremljajočih dejavnosti ne presega 5 % površine gradbene parcele, – največja dopustna velikost objektov za trgovino in storitve je do 100 m2 BTP, – največja dopustna velikost objektov za gostinstvo in turizem je do 100 m2 BTP. |
IZRABA PROSTORA IN VELIKOST OBJEKTOV |
Stopnja izkoriščenosti zemljišča za gradnjo |
Odprta športna igrišča | Ostale zelene površine in ureditve |
največ 0,6 | najmanj 0,4 |
Višina objektov | Tip zazidave |
do P | paviljonski tip objektov (C) |
OBLIKOVANJE OBJEKTOV |
– usklajeno oblikovanje kompleksa, z upoštevanjem strukture in morfologije širšega območja (naselja in krajine). |
ZELENE POVRŠINE IN OBLIKOVANJE OKOLICE OBJEKTOV |
– na gradbeni parceli mora biti najmanj 8 drevesa /1000 m2. |
NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Namenska raba Parki so urejene zelene površine, namenjene preživljanju prostega časa in drugim reprezentativnim funkcijam. |
Dopustne dejavnosti, objekti in naprave, gradnje in drugi posegi v prostor Dopustne dejavnosti: – preživljanje prostega časa na prostem. Dopustni objekti in naprave: – parkovni objekti in ureditve, tudi otroška igrišča in manjša igrišča za igre z žogo, – pod posebnimi pogoji tudi spremljajoče dejavnosti (kavarna, slaščičarna ali sladoledni vrt), – nezahtevni in enostavni objekti samo v skladu s celovitim načrtom urejanja parka. Dopustne gradnje: – gradnje parkovnih ureditev, – pod posebnimi pogoji objekti za spremljajoče dejavnosti, – v skladu s 56. členom odloka (dopustne gradnje) in 58. členom odloka (vzdrževanje objektov), razen zbiralnic za odpadke. Dopustni drugi posegi v prostor: – v skladu z 61. členom odloka (drugi posegi v prostor). |
Posebni pogoji za spremljajoče dejavnosti in objekte – v obstoječih objektih so dopustne kulturne dejavnosti, trgovine s spominki in turistične storitve, – ob in na vodotokih je dopustna gradnja brvi in pomolov, vstopno izstopnih mest določenih v plovbnem režimu, dostopov do vode in pristanov, – v parkih, večjih od 5 ha je dopustno postaviti kavarno, slaščičarno ali sladoledni vrt do skupno 100 m2 BTP. Če je, glede na velikost urejenih parkovnih površin, dopustno zgraditi več objektov, se ti v prostoru ne smejo združevati. |
IZRABA PROSTORA IN VELIKOST OBJEKTOV |
Stopnja izkoriščenosti zemljišča za gradnjo Raščen travni teren z grmovnicami, drevjem in drugimi zasaditvami mora pokrivati najmanj 70 % površine parka. |
Višina objektov | Tip zazidave |
do P | paviljonski tip objektov |
OBLIKOVANJE OBJEKTOV |
– usklajeno oblikovanje kompleksa, z upoštevanjem strukture in morfologije širšega območja (naselja in krajine), – oblikovanje novih objektov: paviljonska gradnja in transparentnost objekta. |
(druge zelene površine (ZD))
NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Namenska raba Druge zelene površine so namenjene zelenim pasovom z zaščitno oziroma drugo funkcijo. |
Dopustne dejavnosti, objekti in naprave, gradnje in drugi posegi v prostor Dopustne dejavnosti: – preživljanje prostega časa na prostem. Dopustni objekti in naprave: – parkovni objekti in ureditve, – nezahtevni in enostavni objekti samo v skladu s celovitim načrtom urejanja zelenih površin. Dopustne gradnje: – gradnje parkovnih ureditev, – v skladu s 56. členom odloka (dopustne gradnje) in 58. členom odloka (vzdrževanje objektov), razen zbiralnic za odpadke. Dopustni drugi posegi v prostor: – v skladu z 61. členom odloka (drugi posegi v prostor). |
Posebni pogoji za spremljajoče dejavnosti in objekte – ob in na vodotokih je dopustna gradnja brvi in pomolov, vstopno izstopnih mest določenih v plovbnem režimu, dostopov do vode in pristanov ter spustnic za plovila zaščite in reševanja. |
IZRABA PROSTORA IN VELIKOST OBJEKTOV |
Stopnja izkoriščenosti zemljišča za gradnjo Raščen travni teren z grmovnicami, drevjem in drugimi zasaditvami mora pokrivati najmanj 70 % površine območja (EUP). |
OBLIKOVANJE OBJEKTOV |
– usklajeno oblikovanje kompleksa, z upoštevanjem strukture in morfologije širšega območja (naselja in krajine). |
NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Namenska raba Pokopališča so namenjena površinam za pokop in spominu na umrle. |
Dopustne dejavnosti, objekti in naprave, gradnje in drugi posegi v prostor Dopustne dejavnosti: – pokopališče. Dopustni objekti in naprave: – pokopališče vključno s spremljajočimi objekti, – stavbe za opravljanje verskih obredov, – parkovni objekti in ureditve, – nezahtevni in enostavni objekti samo v skladu s celovitim načrtom urejanja pokopališča. Dopustne gradnje: – gradnje parkovnih ureditev, – v skladu s 56. členom odloka (dopustne gradnje) in 58. členom odloka (vzdrževanje objektov), razen zbiralnic za odpadke. Dopustni drugi posegi v prostor: – v skladu z 61. členom odloka (drugi posegi v prostor). |
IZRABA PROSTORA IN VELIKOST OBJEKTOV |
Stopnja izkoriščenosti zemljišča za gradnjo ni posebnih pogojev |
Višina objektov | Tip zazidave |
ni posebnih omejitev | C |
OBLIKOVANJE OBJEKTOV – usklajeno oblikovanje kompleksa, z upoštevanjem strukture in morfologije širšega območja (naselja in krajine). |
(površine za vrtičkarstvo (ZV))
NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Namenska raba Območja, namenjena prostočasni dejavnosti pridelovanja vrtnin, sadja in gojenja okrasnih rastlin. |
Dopustne dejavnosti, objekti in naprave, gradnje in drugi posegi v prostor Dopustne dejavnosti: – pridelovanje vrtnin, sadja in gojenja okrasnih rastlin. |
Dopustni objekti in naprave: – samo podzemni komunalni vodi, – javne sanitarije na javnih površinah, – zbiralniki deževnice, – solarne celice, – zabojniki za odpadke, – ter 1.–6. in 10.–21. točka prvega odstavka 57. člena (dopustni objekti, naprave in ureditve). Dopustne gradnje: – izvedba parkovnih ureditev, – otroških igrišč, – v skladu s 56. členom odloka (dopustne gradnje), razen garažnih hiš in podzemnih garaž. |
OBLIKOVANJE OBJEKTOV |
– leseni zaboji in lesene lope za shranjevanje orodja ter ograje morajo biti enotno oblikovane, – ograja dopustna do višine 1,60 m. |
NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Namenska raba Površine cest so namenjene cestnemu prometu. |
Dopustne dejavnosti, objekti in naprave, gradnje in drugi posegi v prostor Dopustne dejavnosti: – promet. Dopustni objekti in naprave: – ceste, – drugi prometni infrastrukturni objekti: postajališča javnega potniškega prometa, nadstrešnice za potnike, – mostovi, viadukti in brvi, – predori in podhodi. Dopustne gradnje: – v skladu s 56. členom odloka (dopustne gradnje) in 58. členom odloka (vzdrževanje objektov). Dopustni drugi posegi v prostor: – v skladu z 61. členom odloka (drugi posegi v prostor). |
Posebni pogoji za dejavnosti in objekte – Odstopi od funkcionalnih in oblikovnih meril in pogojev za posamezne tipe cest, so pri gradnji novih ter rekonstrukciji obstoječih cest dopustni v primeru prostorskih omejitev (ko v racionalnem časovnem in finančnem okviru ni mogoče porušiti objektov in pridobiti zemljišč, potrebnih za izvedbo polnega profila ceste). Odstope mora potrditi pristojni občinski organ za promet. Odstopi od funkcionalnih in oblikovnih meril morajo upoštevati predpise s področja prometne varnosti, elementi prečnega profila ne smejo biti manjši kot: vozišče 2,75 m; kolesarska steza 1,50 m; hodnik 1,60 m. – Pri rekonstrukcijah in preplastitvah cest je treba višino cestišča in območij za pešce uskladiti z višinami vhodov v objekte, tako da se pri tem dostopnost do objektov ne poslabša. – Območje za pešce je treba praviloma urejati kot enovito ravno površino, ki bo ugodna za peš hojo in za funkcionalno ovirane osebe, površine tlakov naj bodo izvedene z materiali oziroma površinsko obdelane proti drsenju. Stopnice in drugi robovi morajo biti izvedeni tako, da so dobro vidni tudi funkcionalno oviranim osebam. – Na ožinah, kjer odmik med obstoječimi objekti ne omogoča normalne izvedbe peš in voznih površin, je dopustna izvedba minimalne širine pločnika (najmanj 80 cm) vsaj na eni strani vozišča. |
Posebni pogoji za dopustne gradnje in druge posege v prostor Na stavbah v območjih (PC) so v soglasju z upravljavcem ceste dovoljena redna vzdrževalna dela. Če se s projektom za izvedbo ceste ugotovi, da obstoječa stavba ni več v površini ceste, se taka stavba priključi območju namenske rabe, ki meji na cesto. |
(ostale prometne površine (PO))
NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Namenska raba Ostale prometne površine so namenjene parkiranju ali garažiranju |
Dopustne dejavnosti, objekti in naprave, gradnje in drugi posegi v prostor Dopustne dejavnosti: – promet. Dopustni objekti in naprave: – parkirišča, – garažne stavbe, – ceste, – drugi prometni infrastrukturni objekti: postajališča javnega potniškega prometa, – nadstrešnice za potnike, – predori in podhodi. |
Dopustne gradnje: – v skladu s 56. členom odloka (dopustne gradnje) in 58. členom odloka (vzdrževanje objektov). Dopustni drugi posegi v prostor: – v skladu z 61. členom odloka (drugi posegi v prostor). |
IZRABA PROSTORA IN VELIKOST OBJEKTOV |
Stopnja izkoriščenosti zemljišča za gradnjo (velja za nadzemne garaže) |
Tip zazidave | FZ | FI | FOBP |
C | največ 0,6 | / | najmanj 0,2 |
Višina objektov | Tip zazidave |
nadzemne garaže: do P+2 | C |
138. člen
NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Namenska raba Območje pristanišča je namenjeno pristajanju plovil ob Zbiljskem jezeru |
Dopustne dejavnosti, objekti in naprave, gradnje in drugi posegi v prostor Dopustne dejavnosti: – pristanišče. Dopustni objekti in naprave: – pristanišče. |
Dopustne gradnje: – v skladu s 56. členom odloka (dopustne gradnje) in 58. členom odloka (vzdrževanje objektov). Dopustni drugi posegi v prostor: – v skladu z 61. členom odloka (drugi posegi v prostor). |
IZRABA PROSTORA IN VELIKOST OBJEKTOV |
Stopnja izkoriščenosti zemljišča za gradnjo Ni posebnih pogojev |
Višina objektov | Tip zazidave |
Ni posebnih pogojev | C |
139. člen
(površine za železnico (PŽ))
NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Namenska raba Območja za železnico so namenjena železniškemu prometu |
Dopustne dejavnosti, objekti in naprave, gradnje in drugi posegi v prostor Dopustne dejavnosti: – železniški promet, – pod posebnimi pogoji spremljajoče dejavnosti. Dopustni objekti in naprave: – železnica, – postajališča in peroni, – mostovi in viadukti, – predori, podhodi, prehodi, – parkirišča. Dopustne gradnje: – v skladu s 56. členom odloka (dopustne gradnje) in 58. členom odloka (vzdrževanje objektov). Dopustni drugi posegi v prostor: – v skladu z 61. členom odloka (drugi posegi v prostor). |
Posebni pogoji za dejavnosti in objekte da služijo osnovni dejavnosti |
Posebni pogoji za dopustne gradnje in druge posege v prostor na stavbah, ki se nahajajo v površinah železnice so, v soglasju z upravljavcem ceste, dovoljena redna vzdrževalna dela. Če se s projektom za izvedbo železnice ugotovi, da obstoječa stavba ni več v površini železnice, se taka stavba priključi območju namenske rabe, ki meji na železnico. |
IZRABA PROSTORA IN VELIKOST OBJEKTOV |
Stopnja izkoriščenosti zemljišča za gradnjo Ni posebnih pogojev |
Višina objektov | Tip zazidave |
ni posebnih pogojev | C |
140. člen
(površine za energetsko infrastrukturo (E))
NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Namenska raba Območja za energetsko infrastrukturo so namenjena proizvodnji in oskrbi z energijo. |
Dopustne dejavnosti, objekti in naprave, gradnje in drugi posegi v prostor Dopustne dejavnosti: – proizvodnja in oskrba z energijo, – pod posebnimi pogoji spremljajoče dejavnosti. |
Dopustni objekti in naprave: – pregrade in jezovi, – vodna infrastruktura, – energetski vodi, – energetski objekti. Dopustne gradnje: – v skladu s 56. členom odloka (dopustne gradnje) in 58. členom odloka (vzdrževanje objektov). Dopustni drugi posegi v prostor: – v skladu z 61. členom odloka (drugi posegi v prostor). |
Posebni pogoji za dejavnosti in objekte dopustna je tudi gradnja proizvodnih objektov, objektov za skladiščenje, nanje vezanih poslovno administrativnih objektov ter spremljajočih objektov in naprav, pod pogojem, da so potrebni za osnovno dejavnost. |
IZRABA PROSTORA IN VELIKOST OBJEKTOV |
Stopnja izkoriščenosti zemljišča za gradnjo Ni posebnih pogojev |
Višina objektov | Tip zazidave |
v skladu s potrebami dejavnosti in z upoštevanjem višinskih gabaritov naselja | C, E, F |
141. člen
(površine za okoljsko infrastrukturo (O))
NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Namenska raba Območja za okoljsko infrastrukturo so namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih javnih služb s področja oskrbe z vodo, čiščenja odpadnih voda ter ravnanja z odpadki. |
Dopustne dejavnosti, objekti in naprave, gradnje in drugi posegi v prostor Dopustne dejavnosti: – oskrba z vodo, – čiščenje odpadnih voda, – ravnanje z odpadki, – pod posebnimi pogoji spremljajoče dejavnosti. Dopustni objekti in naprave: – vodovodi in drugi cevovodi za pitno, tehnološko, odpadno vodo, vključno s pripadajoči objekti, – čistilne naprave, – industrijske stavbe (za ravnanje z odpadki), – drugi komunalni objekti in objekti za ravnanje z odpadki. Dopustne gradnje: – v skladu s 56. členom odloka (dopustne gradnje) in 58. členom odloka (vzdrževanje objektov). Dopustni drugi posegi v prostor: – v skladu z 61. členom odloka (drugi posegi v prostor). |
Posebni pogoji za dejavnosti in objekte dopustna je tudi gradnja proizvodnih objektov, objektov za skladiščenje (vključno zbirni center za ravnanje z odpadki), nanje vezanih poslovno administrativnih objektov ter spremljajočih objektov in naprav, ki so potrebni za osnovno dejavnost. |
IZRABA PROSTORA IN VELIKOST OBJEKTOV |
Stopnja izkoriščenosti zemljišča za gradnjo |
Tip zazidave | FZ | FI | FOBP |
E, F, C | največ 0,5 | največ 1,0 | najmanj 0,15 |
Višina objektov | Tip zazidave |
v skladu s potrebami dejavnosti in z upoštevanjem višinskih gabaritov naselja | C, E, F |
ZELENE POVRŠINE IN OBLIKOVANJE OKOLICE OBJEKTOV |
– na gradbeni parceli mora biti najmanj 25 dreves / ha. |
(površine najboljših kmetijskih zemljišč (K1))
NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Namenska raba Območja najboljših kmetijskih zemljišč so namenjena kmetijski pridelavi. |
Dopustne dejavnosti, objekti in naprave, gradnje in drugi posegi v prostor Dopustne dejavnosti: – kmetijstvo. |
Dopustni objekti in naprave: – samo objekti in naprave za izvajanje kmetijske dejavnosti, razen tistih, ki morajo imeti opredeljena stavbna zemljišča, – nezahtevni in enostavni objekti v skladu s Prilogo 2 in 59. členom odloka (umestitev, oblikovanje ter gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov), – pomožna kmetijsko-gozdarska oprema, opazovalnica, – dostopi do objektov, skladnih s prostorskim aktom, če gre za objekte, ki jih je dopustno graditi na kmetijskih zemljiščih ali so prepoznani kot razpršena gradnja po 53. členu tega odloka ali jih je dopustno graditi na površinah razpršene poselitve, |
– rekonstrukcije občinskih in državnih cest v skladu z zakonom, ki ureja ceste – dopustni so tudi objekti, ki jih pogojuje načrtovana rekonstrukcija lokalne ceste (npr. nad krita čakalnica na postajališču, kolesarska pot in pešpot, oporni in podporni zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje, pomožni cestni objekti, urbana oprema) ter objekti gospodarske javne infrastrukture, ki jih je v območju ceste treba zgraditi ali prestaviti zaradi rekonstrukcije ceste. Dopustne gradnje: – v skladu s 3. do 6. odstavkom 56. člena odloka (dopustne gradnje) in 58. členom odloka (vzdrževanje objektov). Dopustni drugi posegi v prostor: v skladu z 61. členom odloka (drugi posegi v prostor). |
(površine drugih kmetijskih zemljišč (K2))
NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Namenska raba Območja drugih kmetijskih zemljišč so namenjena kmetijski pridelavi. |
Dopustne dejavnosti, objekti in naprave, gradnje in drugi posegi v prostor Dopustne dejavnosti: – kmetijstvo, – pod posebnimi pogoji rekreacija v naravi. Dopustni objekti in naprave: – samo objekti in naprave za izvajanje kmetijske dejavnosti, razen tistih, ki morajo imeti opredeljena stavbna zemljišča, – nezahtevni in enostavni objekti v skladu s Prilogo 2 in 59. členom odloka (umestitev, oblikovanje ter gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov). – pomožna kmetijsko-gozdarska oprema, opazovalnica, – dostopi do objektov, skladnih s prostorskim aktom, če gre za objekte, ki jih je dopustno graditi na kmetijskih zemljiščih ali so prepoznani kot razpršena gradnja po 53. členu tega odloka ali jih je dopustno graditi na površinah razpršene poselitve, – rekonstrukcije občinskih in državnih cest v skladu z zakonom, ki ureja ceste – dopustni so tudi objekti, ki jih pogojuje načrtovana rekonstrukcija lokalne ceste (npr. nad krita čakalnica na postajališču, kolesarska pot in pešpot, oporni in podporni zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje, pomožni cestni objekti, urbana oprema) ter objekti gospodarske javne infrastrukture, ki jih je v območju ceste treba zgraditi ali prestaviti zaradi rekonstrukcije ceste. Dopustne gradnje: – v skladu s 3. do 6. odstavkom 56. člena odloka (dopustne gradnje) in 58. členom odloka (vzdrževanje objektov). Dopustni drugi posegi v prostor: v skladu z 61. členom odloka (drugi posegi v prostor). |
Posebni pogoji za dopustne gradnje in druge posege v prostor Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred poškodovanjem ali uničenjem; čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo potekati gradbene poti, obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve namakalnih sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za deponije viškov materialov ali za odkop zemljine in na ta območja se ne sme navažati zemljino za namene izboljšanja kmetijskega zemljišča. |
144. člen
NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Namenska raba Območja gozdov so namenjena gojenju in ekonomskemu izkoriščanju gozdov. |
Dopustne dejavnosti, objekti in naprave, gradnje in drugi posegi v prostor Dopustne dejavnosti: – gozdarstvo, – pod posebnimi pogoji rekreacija v naravi. Dopustni objekti in naprave: – samo objekti in naprave za izvajanje gozdarske dejavnosti, razen tistih, ki morajo imeti opredeljena stavbna zemljišča, – nezahtevni in enostavni objekti v skladu s Prilogo 2 in 59. členom odloka (umestitev, oblikovanje ter gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov). Gradnja zidanih ograj ni dopustna. – Ni dopustno urejanje odprtih zelenih površin, drevoredov in drugih zasaditev, ki niso določena v GGN. Dopustne gradnje: – v skladu s 56. členom odloka (dopustne gradnje) in 58. členom odloka (vzdrževanje objektov). Dopustni drugi posegi v prostor: – v skladu z 61. členom odloka (drugi posegi v prostor). |
Posebni pogoji za dejavnosti in objekte Vse dejavnosti in objekti se izvajajo v skladu z gozdnogospodarskimi načrti. |
Posebni pogoji za dopustne gradnje in druge posege v prostor Vse gradnje in drugi posegi se izvajajo v skladu z gozdnogospodarskimi načrti. Pred vsakršnimi posegi v zemeljska tla (npr. gradnja novih vlak, rekonstrukcija ali širitev novih vlak ali drugi posegi v zemeljska tla) na območjih registrirane kulturne dediščine je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje pristojne enote ZVKDS. |
(površine površinskih voda (V))
NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Namenska raba Območja voda so namenjena izvajanju dejavnosti s področja rabe voda |
Dopustne dejavnosti, objekti in naprave, gradnje in drugi posegi v prostor Dopustne dejavnosti: – vodno gospodarstvo, – pod posebnimi pogoji rekreacija na in ob vodi, energetika. Dopustni objekti in naprave: – objekti potrebni za rabo voda, zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami, – objekti, namenjeni varstvu voda pred onesnaženjem, – objekti, namenjen obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije, – brvi, mostovi, pomoli (samo kot javna infrastruktura), – vstopno izstopna mesta, dostopi do vode in pristani (samo kot javna infrastruktura), |
– objekti namenjeni interveniranju javne gasilske službe (splavljanje plovil javne gasilske službe, pritrdišča zaves za prestrezanje nevarnih snovi, objekti, ki olajšajo odstranjevanje nevarnih snovi), – nezahtevni in enostavni objekti v skladu s Prilogo 2 in 59. členom odloka (umestitev, oblikovanje ter gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov). Dopustne gradnje: – v skladu s 56. členom odloka (dopustne gradnje) in 58. členom odloka (vzdrževanje objektov). Dopustni drugi posegi v prostor: – v skladu z 61. členom odloka (drugi posegi v prostor). |
Posebni pogoji za dejavnosti in objekte Vse dejavnosti in objekti se izvajajo v skladu z vodnogospodarskimi načrti. |
Posebni pogoji za dopustne gradnje in druge posege v prostor Premostitve voda in gradnja na vodnem zemljišču mora biti načrtovana tako, da ne ovira vodnega toka (razen če je to predvidena funkcija objekta) in ne povečuje obstoječe poplavne ogroženosti ter da se ne poslabšujeta stanje voda in vodni režim. Za vse posege v vodno in priobalno zemljišče je treba pridobiti pogoje pristojnega organa za vodno gospodarstvo in za varovanje narave ter za varnost plovbe po celinskih vodah. Na zakonito zgrajenih objektih, ki niso skladni z namembnostjo enote urejanja prostora je dopustna odstranitev objekta in vzdrževanje objekta Zacevljanje ali prekrivanje vodotokov ni dovoljeno, razen na krajših razdaljah, ki omogočajo dostop oziroma prehod preko vodotoka v primeru, da gre za objekt javne prometne infrastrukture (most, propust na javnih cestah in poteh). Gradnja mostov in cest v območju vodotokov mora biti takšna, da ne posega v pretočni profil in poplavni tok, zagotovljena mora biti stabilnost objektov pred visokimi vodami z zagotovljeno minimalno varnostno višino. |
(površine za obrambo (f))
NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Namenska raba Površine za obrambo so namenjene izvajanju dejavnosti obrambe zunaj naselij. |
Dopustne dejavnosti, objekti in naprave, gradnje in drugi posegi v prostor Dopustne dejavnosti: – obramba. Dopustni objekti in naprave: – objekti za obrambo. Dopustne gradnje: – v skladu s 56. členom odloka (dopustne gradnje) in 58. členom odloka (vzdrževanje objektov). Dopustni drugi posegi v prostor: – v skladu z 61. členom odloka (drugi posegi v prostor). |
Posebni pogoji za dejavnosti in objekte Vse dejavnosti in objekti se izvajajo v skladu s pogoji organa, pristojnega za obrambo. |
Posebni pogoji za dopustne gradnje in druge posege v prostor Vse dejavnosti in objekti se izvajajo v skladu s pogoji organa, pristojnega za obrambo. |
III. 5 Posebni prostorski izvedbeni pogoji za posamezne enote urejanja prostora
(enote urejanja prostora s posebnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji)
(1) Za posamezne EUP poleg splošnih in podrobnih prostorskih izvedbenih pogojev veljajo tudi posebni prostorski izvedbeni pogoji.
(2) Posebni prostorski izvedbeni pogoji za posamezne enote urejanja prostora so določeni v Prilogi 1 tega odloka.
III. 6 Prostorski izvedbeni pogoji za območja urejanja z občinskim podrobnim prostorskim načrtom
148. člen
(splošni pogoji za pripravo OPPN, ki niso predvideni z OPN)
OPPN se izdela za posamezni EUP ali manjše območje znotraj posameznega EUP tudi takrat, kadar njegova izdelava ni predvidena s tem odlokom, če:
– se izkaže investicijski interes in ta ni v nasprotju s strateškim delom OPN za predlagano območje,
– gre za sanacije posledic naravnih in drugih nesreč,
– gre za gradnjo na stavbnih zemljiščih, kjer je predvidena komasacija,
– gre za gradnjo na stavbnih zemljiščih, kjer ni mogoče zagotoviti dostopov do parcel, namenjenih gradnji,
– gre za gradnjo ali kompleksne preureditve na območjih proizvodnih dejavnosti velikosti več kot 1,5 ha,
– gre za gradnjo objektov in naprav GJI,
– gre za urejanje, sanacijo in prenovo delov naselij,
– gre za sanacijo degradiranih območij izven naselij.
(usmeritve za načrtovanje na območjih OPPN)
(1) Kompleksna gradnja in prenova se načrtujeta z OPPN.
(2) Na enotah urejanja prostora, predvidenih z OPPN, je s tem odlokom lahko določena le podrobnejša namenska raba.
(3) Kot izhodišče za prostorske izvedbene pogoje na območjih OPPN služijo posebni prostorski izvedbeni pogoji posameznih podrobnejših namenskih rab samo glede dopustnih dejavnosti ter podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji, določeni s tem odlokom za posamezno EUP.
(4) Za območja, ki se urejajo z OPPN, se pripravi po en OPPN ali več OPPN, pri čemer je treba zagotoviti, da posamezen OPPN vključuje prostorsko in funkcionalno smiselno zaključeno enoto (vključno s predvidenimi zelenimi površinami in gospodarsko javno infrastrukturo) in da bo dinamika priprave posameznih občinskih podrobnih prostorskih načrtov zagotavljala smiselno faznost prostorskih ureditev.
(5) Če se izdela občinski podrobni prostorski načrt samo za del območja, za katerega je opredeljena izdelava občinskih podrobnih prostorskih načrtov, je treba pripraviti strokovne podlage za celotno območje OPPN, ki obsegajo tudi rešitev omrežja prometne in gospodarske javne infrastrukture za celotno območje.
(6) Meje in podrobnejša namenska raba na območju občinskih podrobnih prostorskih načrtov, ki so prikazane v grafičnih prikazih tega OPN, se v fazi priprave le-tega lahko prilagodijo podrobnim programskim zahtevam in razmeram na terenu, optimizaciji rešitev ter ureditvam dostopov in infrastrukture.
(7) Pred pripravo ali v postopku priprave OPPN je treba pripraviti strokovne podlage, ki obsegajo najmanj:
– analizo obstoječega fizičnega stanja na območju OPPN (prometna dostopnost, pozidanost, opremljenost z gospodarsko javno infrastrukturo, oblikovanje objektov in odprtih površin, javne površine ipd.),
– analizo obstoječega stanja pravnih režimov na območju OPPN in vplivnem območju,
– analizo ustrezne stopnje opremljenosti z družbeno in oskrbno infrastrukturo,
– zasnovo gradenj in prostorskih ureditev v območju OPPN glede na načrtovano investicijsko namero,
– zasnovo prometnega urejanja in priključevanja na javno prometno omrežje,
– zasnovo opremljanja z gospodarsko javno infrastrukturo,
– na območjih, kjer je prisotna kulturna dediščina posebne strokovne podlage v vsebini in obsegu, kot jih določa ta odlok in predpisi s področja varstva kulturne dediščine,
– členitev na javne in zasebne površine,
– vpliv načrtovanih gradenj na robna območja in na družbeno ter drugo javno infrastrukturo,
– okoljske vplive načrtovanih gradenj (hrup, zrak, vode, zemljišča ipd.).
(8) Na območju OPPN za stanovanjsko gradnjo je treba zagotoviti ureditev javnih in poljavnih površin za zelenice, parke, igrišča, otroška igrišča ipd. v obsegu najmanj 25 % celotne površine OPPN.
(9) Na območjih, na katerih je skladno s tem odlokom predvidena izdelava občinskih podrobnih prostorskih načrtov, so pred sprejetjem OPPN na obstoječih gradbenih parcelah dopustni naslednji posegi:
– redno vzdrževanje obstoječih objektov,
– gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov na obstoječih gradbenih parcelah: majhne stavbe, majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave in postavitve ograj,
– odstranitve obstoječih objektov,
– gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanja in odstranitve gospodarske javne infrastrukture ter drugih omrežij in objektov v javni rabi, ki niso v nasprotju z načrtovanimi gradnjami v OPPN,
– gradnje objektov in naprav za potrebe obrambe in zaščito ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– raziskovalna dela za evidentiranje stanja in določitev varstvenih režimov.
(10) Na nezazidanih stavbnih zemljiščih morajo lastniki parcele le-to vzdrževati v urejenem stanju. Lahko jim določijo takšno začasno rabo, ki ne bo funkcionalno ali vizualno moteča za celotno območje.
(variantne rešitve in urbanistično-arhitekturni natečaj)
(1) Strokovne rešitve prostorske ureditve za OPPN se lahko pridobijo z izdelavo več variantnih rešitev, praviloma različnih izvajalcev. Izdelane morajo biti tako, da je možna njihova medsebojna primerjava. O izboru variantne rešitve, ki je podlaga za pripravo prostorskega akta, odloči občinska uprava.
(2) Strokovne rešitve prostorskih ureditev se pridobijo z javnim natečajem v primerih, ki jih določa zakon s področja javnega naročanja in praviloma tudi kadar gre za načrtovanje prostorske ureditve ob javnih površinah, prostorske ureditve z javnim programom, za kompleksne prostorske ureditve, za prostorske ureditve v vplivnem območju prostorskih dominant ali za prostorske ureditve, ki so same prostorske dominante.
(3) Zahteva za izvedbo variantnih rešitev oziroma javnega natečaja je določena s tem odlokom ali s sklepom župana o pričetku postopka izdelave OPPN.
IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
151. člen
(prenehanje veljavnosti prostorskih aktov)
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati naslednji prostorski akti Občine Medvode:
– Prostorske sestavine planskih aktov občine: Dolgoročni plan občin in mesta Ljubljana za obdobje 1986–2000 za območje Občine Medvode (Uradni list SRS, št. 11/86 in Uradni list RS, št. 23/91, 49/92, 71/93, 37/96, 43/97, 88/98, 16/99, 24/99, 28/99, 91/01, 31/03, 132/04, 56/06, 48/08, 103/08, 62/10, 64/10, 10/11, 26/11, 10/13, 47/14),
– Prostorski ureditveni pogoji: Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto 9 Medvode (Uradni list SRS, št. 19/89 in Uradni list RS, št. 58/92, 4/94, 72/95, 48/96, 88/98, 50/01, 31/03, 56/06, 67/06, 103/08, 91/09, 92/10, 10/11, 14/11, 93/12, 19/13, 47/14, 76/15, 9/16),
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto 10 Pirniče (Uradni list SRS, št. 2/89 in Uradni list RS, št. 58/92, 88/98, 24/99, 31/03, 56/06, 67/06, 127/06, 48/10, 49/10, 10/11, 26/11, 24/15, 29/15),
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto 12 Zbilje (Uradni list SRS, št. 39/88 in Uradni list RS, št. 58/92, 23/97, 43/97, 69/98, 88/98, 31/03, 56/06, 18/08, 48/08, 51/09, 10/11, 10/13),
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto 13 Smlednik (Uradni list SRS, št. 19/89 in Uradni list RS, št. 55/92, 88/98, 35/02, 56/06),
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto 15 Golo Brdo Žlebe (Uradni list SRS, št. 16/89 in Uradni list RS, št. 58/92, 88/98, 50/01, 31/03, 56/06, 18/08, 72/08, 9/16),
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto 16 Trnovec – Topol (Uradni list SRS, št. 16/89 in Uradni list RS, št. 58/92, 88/98, 56/06),
– Odlok o PUP za plansko celoto PD 9/2 Goričane (Uradni list RS, št. 48/96, 50/10, 56/06, 35/14 in 105/15),
– Ureditveni načrt za območje urejanja ŠR 9/1 – Medvode (Uradni list SRS, št. 33/89 in Uradni list RS, št. 2/97).
(prostorski akti, ki ostajajo v veljavi)
(1) V EUP za katere ta odlok podaljšuje veljavnost prostorskih izvedbenih aktov, so dopustne gradnje in posegi, ki jih določa veljavni prostorski izvedbeni akt, v skladu z določili tega prostorskega načrta pa še vzdrževanje objektov ter gradnja pomožnih objektov v skladu z vrsto objekta.
(2) Z dnem uveljavitve tega odloka ostanejo v veljavi naslednji prostorski akti Občine Medvode:
– Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za območje urejanja PD 12/1 Jeprca (Uradni list RS, št. 46/09, 51/14),
– Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za območje urejanja PD 15/1 Žlebe (Uradni list RS, št. 60/07, 35/14),
– Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za območje urejanja SE 12/1-3 del Na klancu (Uradni list RS, št. 35/07, 12/15, 24/16),
– Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za območje urejanja SE 13/4-2 Dragočajna (Uradni list RS, št. 101/05),
– Odlok o zazidalnem načrtu za območje urejanja ŠS 10/13 Brezovec (Uradni list RS, št. 14/00, 31/00, 76/01, 14/11),
– Odlok o zazidalnem načrtu ŠP (PI) 9/3-1 Color (Uradni list RS, št. 54/95, 64/06),
– Odlok o zazidalnem načrtu za območje urejanja ŠS 12/1-1 Na Klancu (Uradni list RS, št. 49/99).
(3) Z dnem uveljavitve tega odloka ostaja v veljavi naslednji prostorski izvedbeni akt Občine Medvode za EUP ZB_204, v EUP ZB_211 pa se razveljavi Odlok o zazidalnem načrtu za območje urejanja SE 12/1-3 del Na klancu (Uradni list RS, št. 35/07, 12/15, 24/16).
(4) Občinski prostorski izvedbeni akti iz prejšnjega odstavka, sprejeti na podlagi Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr., 58/03 – ZZK-1, 33/07 – ZPNačrt, 108/09 – ZGO-1C in 80/10 – ZUPUDPP) in Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO) ostanejo v veljavi do izvedbe posegov v prostor, ki so z njimi načrtovani.
(prostorski izvedbeni akti v izdelavi)
Postopki za sprejem občinskih izvedbenih načrtov, začeti pred uveljavitvijo tega odloka, se nadaljujejo in končajo po določbah tega odloka kot občinski podrobni prostorski načrt.
Postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega odloka, se nadaljujejo in končajo po določbah prostorskih izvedbenih aktov Občine Medvode, veljavnih na dan vložitve vloge za izdajo gradbenega dovoljenja.
(dostopnost prostorskega akta)
Ta odlok je javnosti na vpogled na sedežu Občine Medvode, na Upravni enoti Ljubljana, Izpostava Šiška, na ministrstvu, pristojnem za prostor in na spletnih straneh Občine Medvode.
Nadzor nad izvajanjem tega odloka vršijo pristojna ministrstva in inšpekcijske službe.
Ta odlok začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 003-1/2006-275
Medvode, dne 20. junija 2018
Nejc Smole l.r.
