Na podlagi 11., 12. in 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 – ORZVKD39, 90/12 in 111/13) in 18. člena Statuta Občine Medvode (Uradni list RS, št. 51/14 – UPB) je Občinski svet Občine Medvode na 28. seji dne 20. junija 2018 sprejel
o razglasitvi Hafnerjeve kapelice v Preski za kulturni spomenik lokalnega pomena
1. člen
Z namenom, da se ohranijo umetnostnozgodovinske, arhitekturne, kulturne in arheološke vrednote ter se zagotovi nadaljnji obstoj, se za kulturni spomenik lokalnega pomena z lastnostmi arhitekturnega spomenika razglasi enota dediščine: Medvode-Hafnerjeva kapelica v Preski (EŠD 2281).
Spomenik je zavarovan z namenom, da se:
– ohrani njegov sakralni pomen in raba;
– ohrani neokrnjenost arhitekturnih, likovnih in zgodovinskih vrednot;
– poveča pričevalnost kulturnega spomenika;
– predstavi kulturne vrednote spomenika in situ in v medijih;
– spodbudi učno-predstavitveno in znanstveno raziskovalno delo.
Spomeniška celota, ki jo sestavljajo kapelica, prosto stoječa zvončnica in zasajeno drevje kot sestavni del arhitektove zasnove, stoji na samem ob poti sredi travnikov. Načrt je leta 1934 izdelal arhitekt Jože Plečnik po naročilu trgovca Lovra Hafnerja. Sodelavec je bil arhitekt Janez Valentinčič, ki je dela tudi nadzoroval.
Spomenik je zasnovan kot kapelica zaprtega tipa, krita s položno dvokapno strešico. Za kapelico je samostojen zvonik, sestavljen iz dveh stebrov, nad preklado je v polkrožni niši zvon. Zidovi kapelice so zunaj členjeni s poglobljeno rustiko v dveh barvnih odtenkih. Strešna konstrukcija je lesena, kapni legi sta pomaknjeni v notranjost, na čelih špirovcev in leg je nakazan Križev pot z rimskimi številkami postaj.
Srednji leseni podpornik se na vrhu razrašča v križ. Notranje stene so dekorativno poslikane, v krogih sta votivna napisa. Na zadnjo steno je prislonjen oltar s kopijo slike Brezjanske Marije.
Kapelico je postavil trgovec, pevovodja in amaterski skladatelj Lovro Hafner po smrti edinega sina, ki ga je namenil za duhovnika. Za načrte kapelice Device Marije je zaprosil arhitekta Jožeta Plečnika. Ob pomoči arhitekta Janeza Valentinčiča, ki je gradnjo nadziral, je bila kapelica postavljena leta 1934. Po smrti Lovra Hafnerja so opremo (angele, Kristusa nad vrati in zvon) prenesli v kapelico v Veliki Nedelji v Prekmurju.
(lokacija in obseg spomenika)
Spomenik stoji na parcelah št. 244/6 in 245/5, obe k.o. Preska.
Vplivno območje spomenika obsega parcele št.: 296, 297/3, 244/5 – severni del, 245/6 – severni del, 247 – severni del, 246/2, 245/4, 243 – južni del, 298/11, 244/4, 1279/26, 298/6, 297/1, 1279/25, 297/2, 1279/33, 298/10, 244/3, 245/3, 1279/101279/30, 1279/32, 1279/31 – severni del, 246/1, 1279/20 – severni del, vse k.o. Preska.
Meje spomenika in vplivnega območja so vrisane na digitalnem katastrskem načrtu v merilu 1:2880 in na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000.
Izvirnika načrtov z zarisom varovanega območja, ki sta sestavni del tega odloka, hrani Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Ljubljana (v nadaljevanju ZVKDS, OE Ljubljana).
Za kulturni spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– celostno ohranjanje varovanih kulturnih, zgodovinskih, umetnostnih, arhitekturnih in arheoloških vrednot spomenika v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti, tako na zunanjščini kot v notranjščini z vso originalno stavbno in slikarsko opremo;
– redno strokovno vzdrževanje in obnavljanje spomenika in njegovih delov ter vseh ovrednotenih in ohranjenih izvirnih prvin arhitekturne zasnove zunanjščine in notranjščine spomenika ter notranje opreme po načelu ohranjanja izvirne lege, oblike, konstrukcijskih elementov, materialov, struktur in barvne podobe;
– prepoved spreminjanja varovanih vrednot izvirne arhitekturne zasnove zunanjščine in notranjščine z rušenjem, odstranjevanjem, kot tudi z nadzidavo, prezidavo in dodajanjem posameznih prvin;
– v primeru okrnitve spomenika ali njegovega varovanega dela, je potrebno zagotoviti strokovno prenovo in vzpostavitev stanja pred posegom, oziroma prvotnega stanja na stroške povzročitelja;
– zagotavljanje ustrezne namembnosti celote in posameznih delov v skladu z varovanimi vrednotami spomenika in njegovo osnovno namembnostjo;
– zagotavljanje dostopa javnosti v obsegu, ki ne ogroža varovanja spomenika ter pravic lastnika;
– pri funkcionalnem posodabljanju objekta in dostopa gibalno oviranim, je treba varovane sestavine spomenika ohranjati v največji možni meri;
– predhodno izdelavo konservatorskega načrta za večje posege v spomenik ali njegovo celovito prenovo.
V vplivnem območju kulturnega spomenika velja varstveni režim, ki določa:
– podreditev posegov ohranjanju, sanaciji in prenovi varovanih lastnosti prostora;
– ohranjanje nepozidanosti odprtega prostora z ohranjanjem tradicionalne rabe prostora;
– prepoved postavljanja objektov trajnega ali začasnega značaja, vključno z nadzemno ali podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v izjemnih primerih, ki jih s predhodnim kulturnovarstvenim soglasjem odobri ZVKDS OE Ljubljana;
– prepoved vseh posegov v plasti vplivnega območja, razen pooblaščenim osebam s predhodnim pisnim soglasjem zavoda.
Za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali vplivno območje so v skladu z 28., 29. in 30. členom ZVKD-1, potrebni kulturnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
(ukrepi za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in za primer oboroženega spopada)
Ukrepi za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in za primer oboroženega spopada:
– priprava ocene protipotresne in poplavne ogroženosti;
– izdelava arhitekturnih izmer stavb.
Zakon določa, da morajo biti nepremični spomeniki označeni v skladu s Pravilnikom o označevanju nepremičnih kulturnih spomenikov (Uradni list RS, št. 57/11).
(zaznamba statusa kulturnega spomenika)
Na podlagi tretjega odstavka 13. člena ZVKD-1 pristojni organ na parceli iz prvega odstavka 3. člena tega odloka v zemljiški knjigi po uradni dolžnosti zaznamuje status kulturnega spomenika, na parcelah iz drugega odstavka 3. člena tega odloka pa status vplivnega območja.
Za kršitev določb tega odloka veljajo kazenske določbe od 125. do 127. člena ZVKD-1. Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja inšpektorat pristojen za kulturo.
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 622-3/2018-2
Medvode, dne 20. junija 2018
Nejc Smole l.r.
