Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, ZVO-1B 70/08, ZPNačrt-A 108/09, ZUPUDPP – 80/10, ZKZ-C 43/11, ZPNačrt-B 57/12, ZUPUDPP-A 57/12 in ZPNačrt-C 109/12, Odločba US 76/14, ZUUJFO 14/15 in 61/17 – ZUreP-2) ter 22. člena Statuta Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 30/17) je Mestni svet Mestne občine Kranj na 39. seji dne 20. 6. 2018 sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja Kokrica KO 20
(1) V skladu z Odlokom o strateškem prostorskem načrtu Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 74/14) in Odlokom o izvedbenem prostorskem načrtu Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 74/14, 95/14, 9/16, 63/16, 20/17) se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za del območja Kokrica KO 20 (v nadaljevanju OPPN).
(2) Ta odlok določa prostorske ureditve znotraj območja OPPN in druge ureditve izven območja, ki so potrebne za gradnjo in obratovanje v območju urejanja.
Namen OPPN je določitev podrobnih pogojev za gradnjo objektov za poslovne in gospodarske dejavnosti, zagotovitev dostopa in vseh pripadajočih ureditev, ki služijo gradnji.
(1) Območje OPPN obsega večji kompleks nezazidanih stavbnih zemljišč vzhodno od naselja Kokrica v Mestni občini Kranj. Prostorska enota ima oznako KO 20, načrtovana namenska raba IG – gospodarska cona.
(2) Z OPPN se načrtuje zazidava dela prostorske enote KO 20 (del zemljišč 122/2 in 125/2 k.o. Rupa) v velikosti 1,4 ha.
(3) Območje OPPN na severu meji na kanjon pritoka Kokre, potoka Mlinščica, Kokrica oziroma Rupovščica (v nadaljevanju Rupovščica), na vzhodu prehaja v strnjen pas gozdnih površin, na jugu pa sega do avtoceste. Zahodno predmetno območje meji na prostorsko enoto KO19 ki predstavlja izvedeno/zgrajeno; večinoma že zaključeno; poslovno proizvodno cono.
(1) OPPN vsebuje tekstualni in grafični del, ki se nanašajo na mejo območja, lego, potek, zmogljivost, velikost in oblikovanje objektov, naprav in ureditev v in izven območja urejanja.
(2) OPPN vsebuje tekstualni del v obliki odloka in grafični del, ki obsega naslednje načrte:
List 1 | Izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela občinskega prostorskega načrta s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju – PNRP | M=1:5000 |
List 2 | Izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela občinskega prostorskega načrta s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju – GJI | M=1:5000 |
List 3 | Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem | M=1:1000 |
List 4 | Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji | M=1:5000 |
List 5 | Zazidalna oziroma ureditvena situacija | M=1:1000 |
List 6 | Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro | M=1:1000 |
List 7 | Prikaz ureditev, potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave | M=1:1000 |
List 8 | Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom | M=1:1000 |
List 9 | Načrt parcelacije | M=1:1000 |
List 10 | Predstavitvena karta | M=1:500 |
(3) Grafični prikazi so izdelani na geodetskem načrtu (v nadaljevanju GN), izdelanem v merilu 1:500.
(4) OPPN ima naslednje obvezne priloge:
1. Izvleček iz hierarhično nadrejenih prostorskih aktov;
2. Prikaz stanja prostora;
3. Strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve v OPPN;
4. Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora;
5. Obrazložitev in utemeljitev OPPN;
6. Povzetek za javnost;
7. Odločba, iz katere je razvidno, da okoljsko poročilo ni potrebno.
(uporabljeni izrazi in pojmi)
V tem OPPN uporabljeni izrazi in pojmi so povzeti iz veljavnih predpisov s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov, ter izvedbenega prostorskega načrta Mestne občine Kranj skupaj s spremembami in dopolnitvami.
II. DOLOČBE PROSTORSKE UREDITVE
1. Opis prostorske ureditve, ki se načrtuje s podrobnim načrtom
(obstoječa ureditev v območju)
Predmetno območje je v naravi poraščeno z gozdom. Znotraj strnjenih gozdnih površin so vzpostavljene gozdne steze, ki vodijo do kanjona Kokrica (Rupovščica). Prometno se območje napaja preko dostopne ceste, ki poteka vzporedno z avtocesto na južni strani. Površine komunalno še niso opremljene, je pa vsa infrastruktura v neposredni bližini.
(opis predvidene prostorske ureditve)
(1) Načrtuje se gradnja stavb za namen poslovnih in gospodarskih dejavnosti, zagotovitev dostopa ter vseh pripadajočih ureditev, ki služijo gradnji.
(2) Z OPPN se ob upoštevanju nadrejenih aktov podrobneje določi arhitekturne, krajinsko arhitekturne in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev. Nova gradnja se komunalno opremi tako, da se priključuje na obstoječo gospodarsko infrastrukturo. Uredi se dostop in navezava na javno prometno omrežje občine.
(3) Gradnja in druge ureditve se s tem OPPN načrtujejo tako, da se varuje okolje, ohranja naravo, varuje naravne vire, ohranja krajevno tipologijo in prepoznavno podobo naselja, ter zagotavlja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom in obrambo.
2. Umestitev načrtovane ureditve v prostor
(povezave s sosednjimi območji)
(1) Območje OPPN se infrastrukturno in morfološko navezuje na sosednjo prostorsko enoto z oznako KO19.
(2) Posegi izven območja urejanja so dovoljeni za ureditev prometne, okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture, ki se gradi za potrebe priključevanja načrtovanih objektov v območju urejanja.
(predvidena programska ureditev v območju)
Območje urejanja sestavljajo trije programski sklopi:
Ureditvena enota UE I,
Ureditvena enota UE II,
vmesni infrastrukturni koridor.
(dopustne vrste objektov in ureditev glede na namen)
(1) V območju urejanja so dopustne naslednje vrste objektov:
– stavbe namenjene obrtnim, skladiščnim, prometnim, trgovskim, poslovnim, servisnim, in proizvodnim dejavnostim, energetski objekti, bencinski servisi
– stavbe spremljajočih dejavnosti: storitve, izobraževanje, okrepčevalnice in bifeji, garažne stavbe, zaklonišča in parkirišča
– priključki na objekte GJI
– mimobežna infrastruktura.
(2) V območju urejanja so dopustne naslednje vrste nezahtevnih in enostavnih objektov:
– majhne stavbe,
– majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave,
– pomožni objekti v javni rabi,
– ograja do višine 2,00 m,
– podporni zidovi,
– rezervoaji,
– parkirišča,
– pomožni komunalni objekti,
– pomožni objekti za obrambo,
– objekti za varstvo pred nesrečami in spremljanje stanja okolja.
(dopustne vrste gradenj in ureditev)
V območju urejanja so dopustne naslednje vrste gradenj:
priprava zemljišča za raziskave in gradnjo objektov,
gradnje, dozidave in nadzidave objektov (tudi infrastrukture),
rekonstrukcije in vzdrževalna dela zakonito zgrajenih objektov,
spremembe namembnosti objektov, pod pogojem, da je nova namembnost v skladu z dovoljeno namembnostjo.
(lega, velikost in oblikovanje objektov)
(1) Vsi objekti so pozicionirani znotraj površine za razvoj stavb. Le-ta je začrtana z gradbeno linijo, ki je objekti ne smejo preseči. Kote pritličij so določene z višinskimi nivoji platojev in v toleranci ±0,50 m glede na konfiguracijo terena. Maksimalna višina objekta je šteta od terena pri glavnem vhodu do slemena oziroma fasadnega venca objekta (v kolikor je streha ravna).
(2) Potek osrednje dostopne ulice je določen z osjo, ki je prikazana v grafičnem delu in določena v Gauss-Krugerjevem koordinatnem sistemu.
(3) Na vse strešne površine objektov (zgradb in nadstrešnic) se dovoli postaviti in vgraditi fotovoltaične celice in sončne sprejemnike.
(4) Pogoji lege, velikosti in oblikovanja:
Lega: | znotraj površine za razvoj stavb, ki je določena z gradbeno mejo. Gradbena meja je namišljena črta, ki je načrtovani objekt ne sme presegati, lahko pa se je dotika s fasado ali pa je od nje odmaknjen v notranjost |
| zemljišča, prvi objekti ob infrastrukturnem koridorju so orientirani vzporedno ali pravokotno na dostopno ulico in se gradbene meje dotikajo. Površina za razvoj stavb je prikazana v grafičnem delu (karta 5). |
Tloris: | tlorisni gabariti stavb so poljubni in so podrejeni funkciji in tehnologiji za posamezne vrste stavb. |
Oblikovanje: | arhitekturno oblikovanje stavb mora biti znotraj posamezne UE poenoteno. |
Kota pritličja: | maksimalno 0,50 m nad terenom. |
Etažnost: | (K)+P+1, znotraj dopustne višine je dovoljeno tudi več etaž; maximalna dopustna višina objekta je 12,00 m nad okoliškim terenom. |
Materiali: | objekti so lahko grajeni klasično ali montažno. |
Fasade: | – svobodno zasnovani, – gladke ali strukturirane (v vertikalni ali horizontalni smeri), – barva fasade ne sme biti kričeča, – dovoljeni so poudarki, izzidki in nadstreški ob servisnih in glavnih vhodih. |
Strehe: | ravne ali simetrične dvokapnice manjšega naklona, praviloma zaključene s fasadnim vencem, kritina prilagojena tehnološkim rešitvam, ne svetleča. |
(oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov)
(1) Oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov naj bo:
skladno z oblikovanjem in materiali osnovne stavbe,
za istovrstni objekt poenoteno,
strehe pri nadstreških, garažah in utah so lahko ravne ali v minimalnem naklonu.
(2) Oblikovanje ograj:
Materiali: | Dopustne so žične, lesene in kovinske ograje. |
Višina: | Ne sme presegati 2,00 m. |
(3) Oblikovanje podpornih zidov: Premoščanje višinskih razlik med nivoji terena do višine 1,00 m se ureja s travnimi brežinami, večje nivojske razlike pa lahko tudi z opornimi zidovi.
Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo je določena s faktorjem zazidanosti (FZ) in z deležem zelenih površin (ZP). Urbanističnim parametrom je potrebno zadostiti znotraj posamezne UE (Parcele namenjene gradnji).
| FZ | ZP |
UE I | 0,40 | 15 % |
UE II | 0,40 | 15 % |
Vmesni inf. koridor | / | / |
(1) Izravnava zemeljskih mas se na robnem območju izvede tako, da se brežine oblikujejo v naravnih naklonih. Prostor unotraj UE I in UE II je dopustno utrjevati in/ali nasipavati do kote platoja:
| Kota platoja |
UE I | 410,00 |
UE II | 409,50 |
(2) Zasaditev: dopustno je uporabiti domorodne rastlinske vrste. Površina med infrastrukturnim koridorjem in UE I in UE II se zasadi z drevoredom.
(3) Zagotovi se parkiranje za tovorna in osebna vozila.
Izven območja OPPN segajo predvidene navezave na prometne, energetske in komunalne ureditve potrebne za funkcioniranje objektov in ureditev v UE I in UE II ter vmesnega infrastrukturnega koridorja.
3. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
(komunalni vodi in naprave)
(1) Za nemoteno delovanje obstoječih in predvidenih objektov in ureditev v območju je potrebno zagotoviti infrastrukturno opremljenost zemljišč in priključitev le-te na obstoječe omrežje izven območja urejanja.
(2) Načrtovana gospodarska javna infrastruktura obsega:
– prometno omrežje,
– odpadno in padavinsko kanalizacijsko omrežje,
– vodovodno omrežje za sanitarno in požarno vodo,
– elektroenergetsko omrežje (NN in cestna razsvetljava),
– plinovodno omrežje,
– telekomunikacijsko omrežje oziroma omrežje zvez,
– odvoz odpadkov.
(3) Vsi objekti znotraj območja OPPN morajo biti priključeni na predvideno gospodarsko javno infrastrukturo po pogojih posameznih upravljavcev komunalnih vodov. Gospodarska javna infrastruktura mora biti dimenzionirana na končno načrtovano kapaciteto območja OPPN. Komunalne, energetske in telekomunikacijske vode, ki se morebiti nahajajo v območju urejanja, je dopustno zaščititi, prestavljati, obnavljati, dograjevati in jim povečevati zmogljivost v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi ter ob upoštevanju veljavnih predpisov in pod pogojem, da so posegi skladni z zahtevami upravljavcev.
Za načrtovane in druge ureditve v varovalnih pasovih je pri pripravi projektne dokumentacije potrebno upoštevati smernice in mnenja upravljavcev prostora, ki so bila podana v predmetnem postopku.
(1) Infrastrukturni koridor:
Načrtovane prometne ureditve se bodo navezovale na sistem obstoječih cest v KO 19.
Infrastrukturni koridor poteka po celotni dolžini UE I in UE II, tako da je omogočen prehod tudi na preostalo območje OPPN z oznako EUP KO 20. Prečni profil dostopne ceste obsega vsaj dvosmerno cesto min. širine 6,00 m, ločen hodnik za pešce in bankino. Na podlagi ugotovitev strokovne podlage s področja prometa, ki je sestavni del tega OPPN, posebne površine za kolesarje niso potrebne. Komunalni vodi z jaški se v največji meri načrtujejo izven vozišča.
(2) Ureditvena enota UE I in UE II:
Interno cestno omrežje se načrtuje tako, da je do vsakega objekta zagotovljen dovoz tudi za intervencijska vozila. Iz utrjenih površin mora biti odvajanje padavinskih voda izvedeno preko lovilcev olj in usedalnikov v ponikovalnice znotraj posamezne UE.
Postavljanje objektov in naprav za slikovno ali zvočno obveščanje in oglaševanje v varovalnem pasu cest ni dovoljeno.
(3) Mirujoči promet:
Pri izračunu parkirnih mest je potrebno glede na namembnost objekta oziroma dejavnost upoštevati naslednje minimalno število parkirnih mest (v nadaljevanju PM):
trgovina | 1PM/30 m² koristne prodajne površine +1PM/2 zaposlena, najmanj pa 2 PM |
gostilne | 1PM/4 sedeže + 1PM/2 zaposlena |
obrtni in industrijski objekti | 1PM/50 m² neto površine ali 1PM/2 zaposlena |
skladišča | 1PM/100 m² neto površine ali 1PM/2 zaposlena |
poslovni prostori s strankami | 1PM/50 m² neto površine |
poslovni prostori brez strank | 1PM/2 zaposlena |
(odpadne, padavinske in zaledne vode)
(1) V območju urejanja morajo biti vsi objekti priključeni na omrežje javne fekalne kanalizacije. Kjer gravitacijsko odvajanje ni možno, je potrebno zgraditi tlačni vod in črpališče, ki se zaključi v CČN Kranj.
(2) V primeru nastajanja industrijske odpadne vode, v katerem od objektov na predmetnem območju, mora lastnik objekta pred priključitvijo na javno kanalizacijo pridobiti mnenje tangiranega upravljavca.
(3) Padavinske vode s strešin objektov in utrjenih površin se ponika razpršeno (ponikovalni jarki ali podobno), na južnem delu območja izven naravne vrednote tako, da ne bo vpliva na čelno brežino. Padavinsko vodo z utrjenih povoznih površin, ki je onesnažena z usedljivimi snovmi, se odvaja preko lovilcev olj. Pred izvedbo je potrebno ugotoviti prepustne lastnosti zemljine.
(4) Odpadne vode je potrebno v objektih voditi ločeno, ter jih pred odtokom v kanalizacijo obdelati do stopnje, kot jo zahtevajo predpisi za priključitev na javno kanalizacijo.
(vodovod in hidrantno omrežje)
(1) Za oskrbo objektov z vodo se zgradi ustrezno sekundarno omrežje. Mesto priključevanja je v sosednji enoti urejanja prostora KO19. Vsak posamezen objekt ali ureditvena enota mora imeti ločeno odjemno mesto vode in samostojni vodovodni priključek. Individualni priključek vode z vodomernim jaškom se predvidi na skrajnem robu parcele.
(2) Za požarno varnost se zagotavlja največ 10 l/s požarne vode. Javno hidrantno omrežje se zagotovi ob infrastrukturnem koridorju. Mesto priključevanja je v sosednji enoti urejanja prostora KO19. Znotraj UE I in UE II se izvede interna hidrantna mreža v krožni povezavi, ki bo priključena na sekundarno omrežje preko vodomerov.
(elektroenergetsko omrežje)
(1) Za potrebe napajanja novih odjemalcev z elektrino energijo bo potrebno zgraditi novo kabelsko transformatorsko postajo (TP). V obravnavanem območju je potrebno zagotoviti ustrezno lokacijo za izgradnjo nove kabelske TP s stalnim dostopom iz javnih površin in predvideti elektro-kabelsko kanalizacijo za srednje-napetostno (SNO) ter nizko-napetostno omrežje. Za potrebe vključevanja nove TP v SNO bo potrebno zgraditi nov kablovod od obstoječe TP 1164 Kokrica L VL. Priključno merilne omarice morajo biti dostopne z javnih površin, njihove lokacije bodo določene v projektu elektrifikacije območja.
(2) Javna razsvetljava se uredi ob dostopni ulici infrastrukturnega koridorja v skladu s kriteriji in predpisi glede osvetljenosti cest in ob upoštevanju predpisov o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja. Zunanje površine ob stavbah (znotraj UE I in UE II) se osvetli z interno razsvetljavo. Razvod kablov javne razsvetljave se izvede v kabelski kanalizaciji elektroenergetskega razvoda.
Predvidene objekte je mogoče priključiti na plinovodno omrežje tlaka 1,0 bar. Investitor mora za priključitev na distribucijsko omrežje pridobiti soglasje pristojnega upravljavca (družba Domplan, d.d.).
(telekomunikacijsko omrežje in omrežje zvez)
Na območju urejanja je predvideno priključevanje na TK in KKS omrežje. Vse kabelske povezave bodo izvedene v ceveh kabelske kanalizacije (optika, internet, intranet …). Mesto priključevanja je v sosednji enoti urejanja prostora KO19.
(1) Komunalne odpadke se odvaža skladno s sprejetim področnim predpisom Mestne občine Kranj.
(2) Zbiranje oziroma ravnanje z odpadki je potrebno zagotoviti znotraj pripadajoče gradbene parcele oziroma UE I in UE II na skupnem zbirnem mestu, ki je blizu dostopa smetarskim vozilom.
(3) Nevarne in ostale odpadke iz proizvodnih dejavnosti se zbira posebej in preda pooblaščenim zbiralcem, predelovalcem oziroma odstranjevalcem nevarnih odpadkov skladno z veljavnimi predpisi.
(ogrevanje in alternativni viri energije)
(1) Za ogrevanje objektov in tehnološke procese, ki se urejajo individualno, se kot osnovni energent uporablja zemeljski plin.
(2) Dopustna je raba alternativnih virov energije kot so sončni kolektorji, fotovoltaika, toplotne črpalke, peči na lesno biomaso in podobno.
(druga merila in pogoji glede komunalnega urejanja)
(1) Pri načrtovanju, projektiranju in izvedbi komunalnih ureditev je potrebno upoštevati zasnove upravljavcev posamezne gospodarske javne infrastrukture, ki so podane v njihovih smernicah k podrobnemu prostorskemu načrtu.
(2) Vse sekundarno razvodno omrežje mora biti medsebojno usklajeno izvedeno v kabelski podzemni izvedbi in speljano vzporedno s potekom dostopne prometnice.
(3) Natančen potek komunalnih vodov, njihova križanja in prestavitve se določijo s projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja in uskladijo s pristojnimi upravljavci.
(4) Vse posege v varovalnih pasovih infrastrukturnega omrežja je mogoče izvajati le po pridobljenem soglasju tangiranega upravljavca.
(pogoji upravljavca avtoceste)
(1) Pri načrtovanju OPPN se upošteva bodoča širitev avtoceste (v nadaljevanju AC) za en vozni pas, to je minimalno 7,00 m od roba cestnega sveta obojestransko. V tem pasu ni dovoljena gradnja objektov, komunalne infrastrukture ali cest. Na tem predelu se uredi zeleni pas.
(2) Upravljavec AC (DARS) zaradi predvidenih ureditev ne bo zagotavljal dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za objekte in njegove funkcionalne površine, kot tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi (prah, vibracije in podobno).
4. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine
(ohranjanje kulturne dediščine)
(1) V območju urejanja ni registriranih enot kulturne dediščine, zato posebne rešitve in ukrepi za kulturno dediščino niso potrebni.
(2) Ne glede na prejšnjo točko velja ob vseh posegih v zemeljske plasti obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče.
(3) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.
5. Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave
Pri načrtovanju, gradnji objektov in naprav ter uporabi le-teh je potrebno upoštevati vse predpisane ukrepe za zmanjšanje vplivov na okolje. Le-ti obsegajo vplive na okolje, naravo, kulturno dediščino, naravne vire in zdravje ljudi.
(1) Za zagotovitev geološke stabilnosti tal na območju je treba upoštevati smernice iz elaborata geološko geotehničnega poročila, ki ga je izdelala družba GEOTRIAS pod štev. 205-TB/2017 z dne 20. 9. 2017.
(2) Zgornjo slabo nosilno plast zemljine se odstrani. V primeru, da mehka glina nastopa tudi v nižjih plasteh, je potrebno izvesti sanacijo temeljnih tal z njeno odstranitvijo in nadomestitvijo s plastjo uvaljanega tampona. Nadzor nad sestavo tal in verificiranje njenih dejanskih geomehanskih in hidrogeoloških lastnosti se izvede z izračuni (dodatne geomehanske preiskave za konkretne objekte odvisno od vrste le-teh).
(3) Mesto trajnega deponiranja in odlaganja okolju neškodljivih ruševin in izkopanih materialov določi pooblaščeni izvajalec. Odlaganje odpadnega gradbenega in izkopanega materia na priobalno in vodno zemljišče, na brežine, v pretočne profile vodotokov ter na nestabilna ali mesta, kjer bi lahko prišlo do splazitve ali erodiranja, ni dovoljeno.
(4) Organizacija gradbišča se omeji na območje prostorske enote z oznako KO 20. Za potrebe gradbišča se uporabljajo obstoječe komunikacije.
(1) Pri urejanju zelenih površin ni dopustno uporabljati gostiteljskih vrst za hrušev ožig in invazivnih tujerodnih vrst.
(2) Objekti ter pripadajoče komunalne, energetske, prometne in zunanje ureditve v predmetnem območju morajo biti zgrajeni, postavljeni oziroma urejeni tako, da omogočajo gospodarjenje s sosednjim gozdom in prost dostop do gozdnega zaledja. Prekinjene gozdne sprehajalne poti v območju urejanja se naveže na načrtovani infrastrukturni koridor.
(3) Pred posegom v gozd oziroma gozdni prostor v predmetnem območju morajo investitorji pridobiti soglasje tangiranega upravljavca skladno s področnimi predpisi.
(4) Z gozdom v predmetnem območju se do izdaje gradbenega dovoljenja gospodari v skladu z Zakonom o gozdovih. Krčitev gozda se lahko izvede po izdaji upravnega (gradbenega) dovoljenja.
(5) Investitorji morajo v delu predmetnega območja, ki je oddaljen za manj kot višino odraslega gozdnega drevja od sosednjega gozda, prevzeti odgovornost za poškodbe na njihovih objektih, pripadajoči komunalni, prometni in zunanji ureditvi ter nepremičninah, ki bi jih lahko povzročili: tvarine sosednjega gozda ali normalno gospodarjenje z njimi ali koreninski pletež gozdnega drevja ali gozdarski promet po prometnicah v gozdnem prostoru ali ujmi, ter sanacija njihovih posledic.
(6) Za pripravo projektne dokumentacije za gradnjo objektov ter pripadajočo komunalno, energetsko, prometno in zunanjo ureditev je potrebno upoštevati smernice Zavoda za gozdove, ki so bile izdane k predmetnemu aktu.
Pri projektiranju, gradnji in obratovanju objektov in naprav morajo projektanti, izvajalci in investitorji skladno z veljavnimi predpisi upoštevati določbe o maksimalnih dovoljenih ravneh hrupa za taka okolja. Obravnavano območje spada v IV. stopnjo varstva pred hrupom.
(1) Na severni del območja urejanja sega naravna vrednota ident. št. 5391 Kokrica.
(2) Gradnje in ureditve se umešča izven območja naravne vrednote.
(3) Na severnem robu UE I se 5,00 m od naravne vrednote namesti ograja, ki bo preprečevala dostop in kakršnokoli deponiranje in odlaganje odpadkov na območje naravne vrednote. V tem pasu se ohranja gozdno vegetacijo.
(4) Posek dreves znotraj območja urejanja je dovoljeno izvesti med 1. 8. in 1. 3., kar je izven gnezditvenega obdobja večine zavarovanih vrst ptic.
(5) V bližino vodotoka se s predvidenimi ureditvami ne posega, količina vode v vodotoku oziroma pretoku naj se ne spreminja, kakovost vode v vodotoku pa ne slabša.
(6) Na območju urejanja se osvetljevanje zmanjša na minimum z uporabo popolnoma zasenčenih svetil, ki ne oddajajo svetlobe nad vodoravnico, imajo vgrajen samodejni sistem (vklop/izklop) sijalke, ne svetijo v UV spektru. Parkirišča se lahko osvetlijo s svetili na senzor.
(7) Pri izvajanju zemeljskih del naj se preprečuje morebitno razširjanje invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst, tako da se zemljine ne dovaža od drugod oziroma se jo odvzema na mestih, kjer ni prisotnih invazivnih tujerodnih vrst. Pred prihodom mehanizacije na mesto posega se le-to ustrezno očisti, da se prepreči razširjanje semen invazivnih vrst z drugih območij.
6. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
Območje se nahaja znotraj ožjega okoliša območij za potrebe obrambe z antenskimi stebri ali antenskimi stolpi. Za vsako novogradnjo in nadzidavo, katere višina nad terenom presega 18,00 m, je treba pridobiti projektne pogoje in soglasje organa, pristojnega za obrambo.
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Predmetno območje urejanja se ne nahaja v območju naravnih omejitev kot so poplavnost, visoka podtalnica in plazovitost terena. Zaradi erozivnosti je bilo izdelano geološko geotehnično poročilo.
(2) Javno cestno omrežje in interne poti bodo služile tudi intervencijskim potem. Intervencijske poti bodo istočasno namenjene za umik ljudi in premoženja. Za objekte je potrebno zagotoviti zadostno nosilnost konstrukcij za določen čas v primeru požara.
(3) Pri projektiranju je skladno s karto potresne nevarnosti (atlas ARSO) potrebno upoštevati projektni pospešek tal (g) 0.2.
Preko območja načrtovanih prostorskih ureditev potekajo zračne poti, zato je pri načrtovanju potrebno upoštevati določila predpisa s področja letalstva.
(1) Pri načrtovanju se upoštevajo prostorski, gradbeni in tehnični ukrepi varstva pred požarom, s katerimi bodo zagotovljeni:
– pogoji za varen umik ljudi, živali in premoženja,
– potrebni odmiki od meje parcel in med objekti ter potrebne protipožarne ločitve,
– neovirani in varni dovozi, dostopi ter delovne površine za intervencijska vozila,
– viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
(2) Širjenja požarov na sosednje objekte se prepreči s potrebno protipožarno ločitvijo in/ali z odmiki objektov od meje parcel in med objekti. Požarna varnost objektov se zagotovi s hidrantnim omrežjem in zagotovljenim virom požarne vode. Prav tako se požarna varnost zagotavlja z neoviranimi, varnimi in dovolj utrjenimi dostopi in površinami za intervencijska vozila.
(3) Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu zasnove požarne varnosti, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu študije požarne varnosti. Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v področnem predpisu.
(4) Požarna varnost obstoječih objektov se med gradnjo in po njej ne poslabša; zagotavljajo se neovirani in varni dovozi, dostopi ter delovne površine za intervencijska vozila, ter viri vode za gašenje.
7. Etapnost izvedbe prostorske ureditve
(1) Etapnost gradnje objektov in infrastrukture v posamezni ureditveni enoti je dovoljena.
(2) Gradnja objektov: V predvideni UE I in UE II se gradnja objektov prične v smeri od infrastrukturnega koridorja navzven (za UE I v smeri od juga proti severu, za UE II pa v smeri od severa proti jugu).
(3) Etapnost gradnje komunalne infrastrukture: Vsaki gradnji je potrebno predhodno zagotoviti ustrezno komunalno in prometno ureditev znotraj ureditvenega območja vključno s predpisanim številom parkirnih mest za ureditev, ki se bo realizirala.
8. Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev
(1) Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, če se pri nadaljnjem natančnejšem proučevanju prometnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše s tehnološkega, infrastrukturnega ali okoljevarstvenega vidika.
(2) Z odstopanji se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere, odstopanja prav tako ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo.
(3) Odstopanja pri postavitvi in oblikovanju objektov so dovoljena znotraj določil tega odloka (lokacijska postavitev objektov je dovoljena znotraj površine za razvoj stavb, velikost objektov je pogojena s FZ in ZP, višina objektov ne sme presegati 12,00 m). Predpisane kletne etaže se lahko tudi ne izvedejo.
(4) Odstopanja pri namembnosti objektov so dovoljena le znotraj istega klasifikacijskega območja (IG).
(5) Odstopanja pri komunalni infrastrukturi so dovoljena pri legi oziroma poteku le-te.
(6) Odstopanja pri zunanji ureditvi so dovoljena znotraj posamezne ureditvene enote.
9. Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta
(1) V skladu s predpisi se za posamezne ureditve, v kolikor je to zahtevano, izvaja monitoring emisij snovi v zrak, odpadne vode in hrup.
(2) Pred gradnjo se vzpostavi mreža za monitoring geodetskih merskih točk, ki se nato med gradnjo spremljajo.
(3) Za preprečitev zaraščanja s tujerodnimi vrstami se najmanj na vsaka 3 leta spremlja stanje invazivnih tujerodniih rastlinskih vrst.
(4) Lastnik objekta, v katerem nastajajo industrijske odpadne vode, mora Komunali Kranj sporočiti tudi zavezo za izvajanje obratovalnega monitoringa industrijskih odpadnih vod, skladno z določili okoljevarstvenega dovoljenja za predmetno dejavnost.
Odlok preneha veljati v primeru, da ga pristojni organ občine razveljavi. Po prenehanju veljavnosti OPPN se območje ureja skladno s Odlokom o izvedbenem prostorskem načrtu Mestne občine Kranj.
(1) OPPN s prilogami je na vpogled na in Mestni občini Kranj.
(2) Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojna inšpekcijska služba.
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-23/2017-43-(48/17)
Kranj, dne 26. junija 2018
Boris Vehovec l.r.
