Na podlagi 103. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 – ORZVKD39, 90/12, 111/13 in 32/16) izdaja minister za kulturo
o pridobivanju nazivov v dejavnostih varstva kulturne dediščine
Ta pravilnik določa stopnje, podrobnejše zahteve za pridobitev in postopek pridobivanja strokovnih nazivov (v nadaljnjem besedilu: naziv) strokovnih delavcev, ki opravljajo delo na področju varstva kulturne dediščine (v nadaljnjem besedilu: varstvo), to je na konservatorskem, konservatorsko-restavratorskem in muzejskem področju.
Varstvo izvajajo pravne osebe javnega in zasebnega prava (v nadaljnjem besedilu: organizacija) ter fizične osebe kot samostojen poklic na področju varstva.
II. POGOJI ZA IMENOVANJE V NAZIV
(podrobnejše zahteve za imenovanje v naziv)
(1) Strokovni delavec je imenovan v strokovni naziv, če:
– ima ustrezno izobrazbo oziroma kvalifikacije, določene s tem pravilnikom,
– je opravil strokovni izpit na področju varstva in
– izpolnjuje pogoje za imenovanje v strokovni naziv, določene s tem pravilnikom.
(2) Podrobnejše zahteve za imenovanje v strokovni naziv so:
– delovne izkušnje na področju dejavnosti varstva,
– strokovno delo na področju dejavnosti varstva, opredeljeno s strokovnimi kompetencami v merilih za ocenjevanje iz priloge tega pravilnika, ki je sestavni del tega pravilnika (v nadaljnjem besedilu: priloga).
(ugotavljanje izpolnjevanja pogojev)
(1) Kot ustrezna izobrazba po tem pravilniku se lahko šteje tudi izobrazba, pridobljena v tujini, ki je nostrificirana, priznana ali vrednotena v Republiki Sloveniji. Ustreznost izobrazbe na podlagi odločbe o nostrifikaciji ali odločbe o priznavanju izobraževanja oziroma mnenja o izobraževanju preveri komisija iz 6. člena tega pravilnika in o tem poda mnenje.
(2) Kot izpit po tem pravilniku se šteje tudi enakovreden izpit, ki ga je strokovni delavec opravil v tujini. Enakovrednost izpita preveri komisija iz 6. tega člena pravilnika in o tem poda mnenje.
(3) Kot delovne izkušnje na področju dejavnosti varstva se štejejo izkušnje, pridobljene v delovnem razmerju ali pri samostojnem opravljanju poklica na področju varstva po pridobitvi izobrazbe, ki je pogoj za pridobitev naziva, za katerega je strokovni delavec vložil vlogo, razen če ta pravilnik ne določa drugače.
(4) Kot delovne izkušnje na sorodnem področju se štejejo delovne izkušnje, pridobljene v delovnem razmerju ali pri samostojnem opravljanju poklica zunaj področja varstva po pridobitvi izobrazbe, ki je pogoj za pridobitev naziva, za katerega je strokovni delavec vložil vlogo, razen če ta pravilnik ne določa drugače, in s katerimi je strokovni delavec pridobil strokovna znanja, ki so potrebna za varstvo dediščine. Ustreznost strokovnih znanj, pridobljenih z delovnimi izkušnjami na sorodnem področju, preveri komisija iz 6. člena tega pravilnika in o tem poda mnenje.
(5) Kot delovne izkušnje na področju dejavnosti varstva se štejejo delovne izkušnje, pridobljene od datuma opravljenega strokovnega izpita na področju varstva.
(6) Za eno leto delovnih izkušenj na področju dejavnosti varstva se šteje strokovno delo s polnim ali najmanj polovičnim delovnim časom v trajanju 12 mesecev. Če delavec dela z manj kot polovičnim delovnim časom, se mu za eno leto delovnih izkušenj šteje seštevek v daljšem časovnem obdobju, ki pomeni opravljanje dela vsaj v polovičnem delovnem času.
(7) Pri manjšem obsegu dela v koledarskem letu se za eno leto šteje seštevek 12 mesecev dela v več koledarskih letih.
(8) S točkami iz priloge se ocenjujejo strokovne kompetence strokovnega delavca s področja varstva, sestavljene iz strokovnega dela, izpopolnjevanja in objav. Vsak sestavni del strokovnih kompetenc se ocenjuje na podlagi kvantitativnih meril iz priloge. Merila za posamezni dosežek so izražena v točkah. Točke se seštevajo.
(9) Pri ugotavljanju pogojev za pridobitev višjega naziva v skladu s tem pravilnikom se upoštevajo točke, dosežene od pridobitve zadnjega naziva.
(10) Strokovno delo obsega vsebine na muzejskem, konservatorskem, konservatorsko-restavratorskem področju, ki jih opravljajo strokovni delavci v vseh nazivih, določenih s tem pravilnikom.
(11) Strokovno delo, ki se upošteva kot pogoj za imenovanje v strokovni naziv v drugih organizacijah, kot jih opredeljuje pravilnik, ki ureja strokovne izpite na področju varstva, obsega tudi druge vsebine dela, ki se nanašajo na dejavnost varstva, in ga preveri komisija iz 6. člena tega pravilnika.
(12) Pri presoji izpolnjevanja pogojev za pridobitev naziva v skladu s tem pravilnikom za strokovnega delavca, ki je bil zaposlen v sorodni dejavnosti, se upoštevajo točke, pridobljene od začetka zaposlitve na sorodnem področju do vložitve vloge za pridobitev naziva.
(13) Strokovne kompetence strokovni delavec izkazuje z dosežki in uspehi pri strokovnem delu, kot so razstave, izvedbe zahtevnih in obsežnih projektov, mednarodnih in znanstvenih projektov, inovacije, vzpostavitev dokumentacijskega sistema, izobraževalno delo, monografske publikacije, priročniki, učbeniki, knjige ali poglavje v monografski publikaciji, znanstveni in strokovni članki ter posebni projekti, za katere obstajajo potrdila ali pisna dokazila, zavedena v sistemu COBISS, SICRIS, WoS ali drugih primerljivih bazah podatkov.
III. POSTOPEK PRIDOBIVANJA NAZIVOV
(odločanje o imenovanju v naziv)
(1) Nazive iz 11. člena tega pravilnika pridobijo strokovni delavci s tem, ko opravijo izpit. Strokovni delavec izkazuje pridobitev tega naziva s potrdilom o opravljenem izpitu v skladu s pravilnikom, ki ureja strokovne izpite.
(2) O imenovanju v strokovni naziv po tem pravilniku odloči minister za kulturo z odločbo po predhodnem mnenju komisije za imenovanje v naziv.
(3) Minister podeli strokovni naziv s 15. majem tekočega leta, če je bila vloga vložena do vključno 31. januarja tekočega leta.
(imenovanje, mandat in pristojnost komisije za nazive)
(1) Minister imenuje komisijo za nazive v dejavnosti varstva (v nadaljnjem besedilu: komisija) za dobo petih let. Člane komisije imenuje na predlog strokovnih organizacij in strokovnih društev v javnem interesu za posamezna področja varstva. Članstvo v komisiji je omejeno na največ dva zaporedna mandata.
(2) Komisija pregleda vlogo in dokazila o strokovnih kompetencah ter preveri pravilnost točkovanja posamezne kompetence. Če komisija meni, da posamezna kompetenca ni pravilno točkovno ovrednotena, lahko število točk spremeni. Sprememba mora biti obrazložena in velja, če se z njo strinja večina prisotnih članov komisije. Mnenja komisije morajo biti obrazložena.
(1) Komisija ima predsednika in devet članov. Člani morajo imeti najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu druge stopnje, oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 8. raven, ter najmanj naziv svetovalca in najmanj 15 let delovnih izkušenj s področja varstva. Predsednik komisije mora biti priznan strokovnjak z najmanj 20-letnimi delovnimi izkušnjami s področja varstva in nazivom svetnik.
(2) Člani komisije morajo biti zastopani z muzejskega, konservatorskega in konservatorsko-restavratorskega področja.
(3) Komisija ima strokovnega tajnika, ki ni član komisije. Strokovni tajnik se imenuje s sklepom o imenovanju komisije.
(4) Člani komisije imajo pravico do povračila stroškov v zvezi z delom v komisiji. Višino stroškov določi minister s sklepom.
(5) Za člane komisije, ki niso javni uslužbenci, se glede daril in nasprotja interesov uporabljajo določbe predpisov, ki veljajo za javne uslužbence.
(1) Komisija deluje pri ministrstvu za kulturo.
(2) O poteku sej komisije se vodi zapisnik, ki ga podpišeta predsednik in strokovni tajnik.
(3) Komisija dela po poslovniku, ki ga sprejme z večino glasov vseh svojih članov po predhodnem soglasju ministra.
(vloga za pridobitev naziva)
Strokovni delavec, ki želi pridobiti naziv, mora do vključno 31. januarja tekočega leta vložiti vlogo za imenovanje pri komisiji za strokovne nazive. Vloga mora vsebovati:
– osebne podatke in podatke o zaposlitvi,
– strokovni naziv, ki ga želi pridobiti,
– življenjepis s podatki o strokovnem delu,
– izpolnjen obrazec, ki ga pripravi in objavi ministrstvo na predlog komisije, iz katerega so razvidne strokovne kompetence in število točk, s katerimi je strokovni delavec v skladu z navodili v obrazcu ocenil posamezno strokovno kompetenco,
– dokazila o izpolnjevanju posameznih pogojev za pridobitev naziva,
– potrdilo predstojnika organizacije o seznanitvi z oddano vlogo, če je strokovni delavec zaposlen v javnem zavodu.
(1) Vloga za pridobitev naziva mora biti pripravljena in vložena v skladu z navodili, ki jih na svoji spletni strani objavi ministrstvo na predlog komisije.
(2) Če komisija ugotovi, da iz vloge ni mogoče razbrati izpolnjevanja zahtev iz drugega odstavka 3. člena tega pravilnika, se strokovni delavec pozove k dopolnitvi vloge v roku, ki ne sme biti krajši od 15 dni od prejema poziva k dopolnitvi. Če vloga v danem roku ni dopolnjena, jo komisija obravnava takšno, kakršna je bila vložena.
(3) Če iz navedbe ali dokazila o strokovnih kompetencah ni mogoče razbrati izpolnjevanja pogoja glede strokovnih kompetenc ali na njuni podlagi ni mogoče oceniti strokovne kompetence, se takšna navedba oziroma dokazilo ne upošteva.
(4) Komisija pri podeljevanju naziva svetnik lahko imenuje dodatnega ocenjevalca za presojo in ocenitev izpolnjevanja zahtev iz tega pravilnika. Ocenjevalec mora biti priznan strokovnjak z nazivom svetnik s področja delovanja.
IV. IZOBRAZBA IN STROKOVNI NAZIVI
(1) Naziv:
– muzejski tehnik,
– konservatorski tehnik,
– konservatorsko-restavratorski tehnik
pridobi strokovni delavec s srednjo strokovno ali srednjo splošno izobrazbo ustrezne smeri, ki ustreza peti ravni izobrazbe po SOK in 4. ravni po EOK, ki je opravil strokovni izpit v skladu s pravilnikom, ki ureja strokovne izpite na področju varstva, za katero se je izpopolnjeval.
(2) Naziv:
– muzejski sodelavec,
– konservatorski sodelavec,
– konservatorsko-restavratorski sodelavec
pridobi strokovni delavec, ki ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu prve stopnje, oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih prve stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 7. raven, ali najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev višje izobrazbe, sprejetih pred 1. 1. 1994, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 6. raven, ter je opravil izpit s področja varstva, za katero se je izpopolnjeval.
(3) Naziv:
– kustos,
– konservator,
– konservator-restavrator
pridobi strokovni delavec, ki ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu druge stopnje, oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 8. raven, ter je opravil izpit s področja varstva, za katero se je izpopolnjeval.
(1) Stopnjo naziva:
– samostojni muzejski tehnik,
– samostojni konservatorski tehnik,
– samostojni konservatorsko-restavratorski tehnik
pridobi strokovni delavec z najmanj šest let delovnih izkušenj na področju varstva ali sorodnem področju po pridobitvi naziva iz prvega odstavka prejšnjega člena in ki je zbral v skladu s prilogo tega pravilnika najmanj 50 točk od zadnjega napredovanja; od tega 30 točk na podlagi strokovnega dela in 20 točk na podlagi izpopolnjevanja.
(2) Stopnjo naziva:
– višji muzejski sodelavec,
– višji konservatorski sodelavec,
– višji konservatorsko-restavratorski sodelavec
pridobi strokovni delavec z najmanj šest let delovnih izkušenj na področju varstva ali sorodnem področju po pridobitvi naziva iz drugega odstavka prejšnjega člena in ki je zbral v skladu s prilogo tega pravilnika najmanj 100 točk od zadnjega napredovanja; od tega 70 točk na podlagi strokovnega dela in 30 točk na podlagi izpopolnjevanja.
(3) Stopnjo naziva:
– višji kustos,
– višji konservator,
– višji konservator-restavrator
pridobi strokovni delavec z najmanj šest let delovnih izkušenj na področju varstva ali sorodnem področju po pridobitvi naziva iz tretjega odstavka prejšnjega člena in ki je zbral v skladu s prilogo tega pravilnika najmanj 300 točk od pridobitve naziva, od tega:
– za naziv višji kustos: 150 točk na podlagi strokovnega dela, 50 točk na podlagi izpopolnjevanja in 100 točk na podlagi objav,
– za naziv višji konservator in višji konservator-restavrator: 170 točk na podlagi strokovnega dela, 50 točk na podlagi izpopolnjevanja in 80 točk na podlagi objav.
(4) Stopnjo naziva:
– muzejski svetovalec,
– konservatorski svetovalec,
– konservatorsko-restavratorski svetovalec
pridobi strokovni delavec z najmanj šest let delovnih izkušenj na področju varstva ali sorodnem področju po pridobitvi naziva iz prejšnjega odstavka in ki je zbral v skladu s prilogo tega pravilnika najmanj 300 točk od zadnjega napredovanja, od tega:
‒ za naziv muzejski svetovalec in konservatorski svetovalec: 150 točk na podlagi strokovnega dela, 50 točk na podlagi izpopolnjevanja in 100 točk na podlagi objav,
‒ za naziv konservatorsko-restavratorski svetovalec: 170 točk na podlagi strokovnega dela, 50 točk na podlagi izpopolnjevanja in 80 točk na podlagi objav.
(5) Stopnjo naziva:
– muzejski svetnik,
– konservatorski svetnik,
– konservatorsko-restavratorski svetnik
pridobi strokovni delavec z najmanj deset let delovnih izkušenj na področju varstva ali sorodnem področju po pridobitvi naziva iz prejšnjega odstavka in ki izkazuje vrhunske dosežke, opredeljene v merilih iz priloge, na svojem strokovnem področju ter je zbral v skladu s prilogo 1300 točk, od tega:
– 500 točk na podlagi strokovnega dela od pridobitve zadnjega naziva (300 točk na podlagi strokovnega dela, 150 točk na podlagi objav in 50 na podlagi izpopolnjevanja),
– 800 točk na podlagi izkazovanja vrhunskih dosežkov v kariernem obdobju (500 točk na podlagi strokovnega dela, 200 točk na podlagi objav in 100 točk na podlagi izobraževalnega dela).
(6) Za pridobitev naziva svetnik mora strokovni sodelavec izkazovati mednarodno vpletenost in aktivno sodelovanje pri mednarodnih projektih (najmanj 200 izkazanih točk na podlagi strokovnega dela, objav in izobraževanja mora biti pridobljenih iz mednarodnih sodelovanj, objav in projektov).
V. UVRŠČANJE V SISTEM PLAČ JAVNIH USLUŽBENCEV
(priznavanje pridobljenih nazivov v sistemu plač javnih uslužbencev)
Strokovnim delavcem, ki pridobijo nazive po tem pravilniku, se pridobljeni nazivi v sistemu plač javnih uslužbencev upoštevajo samo, če je posameznik zaposlen na delovnem mestu, za katero je določeno, da se lahko opravlja v pridobljenem nazivu.
(pogoji za izredno imenovanje)
Ne glede na določbe 12. člena tega pravilnika je strokovni delavec lahko imenovan v strokovni naziv po preteku več kot polovice zahtevanih delovnih izkušenj od pridobitve zadnjega naziva, določenega za imenovanje v višji naziv, če izkazuje vsaj en izjemen dosežek na področju dejavnosti varstva, ob tem pa za več kot 200 % presega kvantitativna merila za imenovanje v naziv, določena v merilih za ocenjevanje iz priloge.
Ne glede na določbe 12. člena tega pravilnika je strokovni delavec, ki se je na področju varstva zaposlil pred letom 1986, lahko imenovan v strokovni naziv brez strokovnega izpita na podlagi izkazanih pogojev in meril za ocenjevanje strokovnega dela ter mnenja komisije.
Ne glede na določbe 12. člena tega pravilnika je lahko strokovni delavec, ki na področju strokovnega dela zbere izrazito več toč, kot je določeno, na podlagi utemeljenega mnenja komisije izjemoma imenovan v višji strokovni naziv od tistega, za katerega je podal vlogo, če izkazuje izjemne dosežke na področju dejavnosti varstva, ob tem pa za več kot 200 % presega kvantitativna merila za imenovanje v višji strokovni naziv, določena v merilih za ocenjevanje iz priloge.
(neposredni prehod v naziv)
Ne glede na določbe 12. člena tega pravilnika je lahko strokovni delavec, ki pridobi naziv docenta ali znanstvenega sodelavca s področja varstva, na podlagi utemeljenega mnenja komisije izjemoma imenovan v strokovni naziv do vključno naziva svetovalec, če izkazuje mednarodno prepoznavnost strokovnega dela, ki temelji na večletnem proučevanju in objavljanju, ter vpetost v mednarodne projekte. Predhodni pogoj je opravljen strokovni izpit na področju varstva. Ob tem mora strokovni sodelavec izkazati vsaj 400 točk za strokovno delo, 200 za objave in 200 za strokovna izpopolnjevanja.
(pridobivanje strokovnih nazivov za strokovne delavce, ki dejavnosti varstva dediščine ne opravljajo kot javno službo)
Strokovne nazive po tem pravilniku lahko pridobivajo tudi strokovni delavci, zaposleni v dejavnosti varstva, ki je ne opravljajo kot javno službo, vendar je iz vlogi predloženih dokazil mogoče ugotoviti, da opravljajo ustrezno dejavnost varstva dediščine in upoštevajo skupne strokovne osnove.
Kot izjemen dosežek na področju delovanja varstva iz 14. in 16. člena tega pravilnika se šteje teoretično, raziskovalno ali strokovno delo, ki je pomembno prispevalo k razvoju varstva v Republiki Sloveniji ter ima izkazano odmevnost v domači in tuji javnosti.
VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Postopki za pridobitev nazivov v dejavnosti varstva, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega pravilnika, se dokončajo po določbah Pravilnika o pridobivanju nazivov na področju varstva kulturne dediščine in varstva arhivskega gradiva (Uradni list RS, št. 101/08 in 47/10).
(razveljavitev in začetek veljavnosti)
(1) Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o pridobivanju nazivov na področju varstva kulturne dediščine in varstva arhivskega gradiva (Uradni list RS, št. 101/08 in 47/10).
(2) Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 0070-21/2017/1
Ljubljana, dne 3. julija 2018
EVA 2017-3340-0019
Anton Peršak l.r.
