Vaše trenutno stanje
- Zahtevano
- Analitika
- Oglaševanje
Prikaži podrobnosti
| – arheološka najdišča so originalni kraji deponiranja arheoloških ostalin, to je stvari in vsakršnih sledov človekovega delovanja iz preteklih obdobij, ki so identificirani z ustreznimi strokovnimi postopki; |
EŠD | 1137 |
Ime enote: | Čentiba – Arheološko najdišče Zatak |
Lokacija: | parc. št.: 4350/2, 4350/3, 4353/2, 4353/3, 4343/2, 4355/2, 4358/1, 4358/2 4360/1, 4360/2, 4361/1, 4362, 4363/1, 4363/2, 4364/1, 4366/1, 4367, 4368/1, 4368/2, 4369/1, 4370, 4371/1, 4371/2, 4372, 4373, 4374/1, 4374/2, 4375, 4379/1, 4576/1, 4595/1, 4596/1, 4597/1, 4597/2, 4603/1, 4660/1, 4671/1 – južni del, 4671/10, 4671/12, 4671/14, 4671/2, 4671/3, 4671/4, 4675/1, 4675/2, 4691 – zahodni del, 4693, 4694, 4695, 4703, 4704, 4705, 4706, 4707, 4708, 4709, 4710, 4711 – severozahodni del, 4717, 4718, 4719, 4720, 4721, 4722, 4723, 4724, 4725, 4726, 4727, 4728, 4729, 4730, 4731, 4732, 4733 k.o. Čentiba. |
Utemeljitev razglasitve | Arheološke raziskave, ki so bile opravljene na polju Zatak, južno od Čentibe, kažejo na bogato tradicijo poselitve tega prostora. Odkriti so bili ostanki naselbin iz različnih preteklih obdobij (starejša železna doba, mlajša železna doba, rimska doba, srednji vek). Na skrajnem jugozahodnem delu območja so izpričani ostanki kulturno neopredeljenega gomilnega grobišča. Še leta 1991 je bila v terenu prepoznana posamična, zaradi oranja možno sploščena gomila, s premerom 15 metrov in višino 0,5 metra. Oranje je sicer poškodovalo vrhnje dele gomil, pod površino pa še vedno predvidevamo ohranjene ostanke grobnih konstrukcij. Na ledini Zatak imamo opravka s kompleksnim multiperiodnim arheološkim najdiščem, katerega ohranitev je pomembna za razumevanje kulturnega razvoja širšega prostora. |
Opis varstvenega režima: | Varstveni režim določa: – varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje; – ohranjanje zemljišča v obstoječem stanju, pri čemer je potrebno preprečiti zaraščanje; – prepoved odkopavanja, nasipavanja ali drugačnega poseganja v teren; – prepoved vpeljave novih poljedelskih kultur, ki bi zahtevale globlji poseg v zemljo ali spreminjale konfiguracijo terena; – čim bolj omejeno uporabo kemičnih sredstev za gnojenje in zatiranje škodljivcev; – prepovedano je nepooblaščenim osebam uporabljati iskalce kovin in pobirati arheološke najdbe; – v zemljišča se posega le izjemoma, in sicer v procesu znanstvenega preučevanja in/ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve objektov javnega interesa. V takšnem primeru je potrebno zagotoviti predhodne arheološke raziskave s pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva in njegovo obdelavo; – v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja. |
EŠD | 15532 |
Ime enote: | Dolga vas – Arheološko najdišče Gornje njive |
Lokacija: | parc. št.: 2150/1, 2150/2 – severovzhodni del, 2153/1, 2153/2 – severovzhodni del, 2154/2 – severovzhodni del, 2154/3, 2155/1, 2155/2 – severovzhodni del, 2156/1, 2156/2 – severovzhodni del, 2157/1, 2157/2 – severovzhodni del, 2158/2 – severovzhodni del, 2158/3, 2159/1- severovzhodni del, 2159/2, 2160 – severovzhodni del, 2163 – SV del, 289/1, 289/2, 290, 293/1, 293/10, 293/11, 293/12, 293/13, 293/2, 293/4, 293/5, 293/6, 293/7, 293/8, 293/9, 294/2, 294/3, 294/4, 295/2, 295/3, 295/4, 296/2, 296/3, 296/4, 297/2, 297/3, 297/4, 298/2, 298/3, 298/4, 299/2, 299/3, 299/4, 300/2, 300/3, 300/4, 301/2, 301/3, 302/2, 302/3, 303/2, 303/3, 304/2, 304/3, 305/2, 305/3306/2, 306/3, 307/2, 307/3, 308/2, 308/3, 309/2, 309/3, 310/2, 310/3, 311/2, 311/3, 312/2, 312/3, 313/2, 340/1, 340/2, 340/3, 340/4, 340/5, 340/6, 340/7, 5462/1, 5462/2, 5462/3, 5462/4, 5508/11, 5508/12, 5508/20, 2208/21, 5508/22, 5508/23, 5508/24, 5508/3, 5508/4, 5508/5, 5508/6, 5512/1, 5512/14, 5512/15, 5512/16, 5512/2, 5512/3, 5512/4, 5512/5, 5512/6, 5512/7, 5512/8, 5555, 5577 – severovzhodni del, 5622, 5623, 5624, 5625, 5626, 5627, 5631, 5634 k. o. Dolga vas pri Lendavi. |
Utemeljitev razglasitve | Na ravninskem predelu pod obronki Dolgovaških goric, v trikotniku Kobiljanskega in Bukovniškega potoka, se nahaja večobdobno arheološko najdišče, odkrito in delno raziskano pred gradnjo lendavske obvoznice v letih 1997/98 in nato še pred gradnjo AC Beltinci–Lendava leta 2006. Na najdišču so bili odkriti naselbinski ostanki iz bronaste in rimske dobe ter iz visokega in poznega srednjega veka, kar priča o izjemnem pomenu, ki ga je imel ta prostor v različnih časovnih obdobjih, zaradi česar ga je potrebno ohraniti nedotaknjenega za nadaljnje raziskave. |
Opis varstvenega režima: | Varstveni režim določa: – varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje; – ohranjanje zemljišča v obstoječem stanju; – prepoved odkopavanja, nasipavanja ali drugačnega poseganja v teren; – prepoved vpeljave novih poljedelskih kultur, ki bi zahtevale globlji poseg v zemljo ali spreminjale konfiguracijo terena; – čim bolj omejeno uporabo kemičnih sredstev za gnojenje in zatiranje škodljivcev; – prepovedano je nepooblaščenim osebam uporabljati iskalce kovin in pobirati arheološke najdbe; – v zemljišča se posega le izjemoma, in sicer v procesu znanstvenega preučevanja in/ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve objektov javnega interesa. V takšnem primeru je potrebno zagotoviti predhodne arheološke raziskave s pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva in njegovo obdelavo; – v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja. |
EŠD | 1106 |
Ime enote: | Dolga vas – Eneolitska naselbina |
Lokacija: | parc. št.: 3028 k.o. Dolga vas pri Lendavi |
Utemeljitev razglasitve | Pri kopanju jame za stanovanjsko hišo je bila na globini 50 cm najdena kamnita sekira. Tovrstno kamnito orodje je priča o obdobju najstarejše poselitve tega prostora, mlajši kameni ali bakreni dobi. Najdišče predstavlja dragoceni vir podatkov o najzgodnejši poselitvi obronkov Dolgovaških goric. |
Opis varstvenega režima: | Varstveni režim določa: – varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje; – ohranjanje zemljišča v obstoječem stanju, – prepoved odkopavanja, nasipavanja ali drugačnega poseganja v teren; – prepovedano je nepooblaščenim osebam uporabljati iskalce kovin in pobirati arheološke najdbe; – v zemljišča se posega le izjemoma, in sicer v procesu znanstvenega preučevanja in/ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve objektov javnega interesa. V takšnem primeru je potrebno zagotoviti predhodne arheološke raziskave s pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva in njegovo obdelavo; – v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja. |
EŠD | 1107 |
Ime enote: | Dolina pri Lendavi – Eneolitska naselbina |
Lokacija: | parc. št.: 2168, 2169 k.o. Dolina pri Lendavi |
Utemeljitev razglasitve | Na nekoliko zvišanem manjšem platoju za hišo sta bili pri izkopu za apneno jamo odkriti dve kamniti sekiri, ki jih lahko povežemo z najzgodnejšo poselitvijo Doline pri Lendavi. Najdba je pomembna za razumevanje poselitve širšega prostora v obdobju mlajše kamene in bakrene dobe. |
Opis varstvenega režima: | Varstveni režim določa: – varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje; – ohranjanje zemljišča v obstoječem stanju, pri čemer je potrebno preprečiti zaraščanje; – prepoved odkopavanja, nasipavanja ali drugačnega poseganja v teren; – prepoved vpeljave novih poljedelskih kultur, ki bi zahtevale globlji poseg v zemljo ali spreminjale konfiguracijo terena; – čim bolj omejeno uporabo kemičnih sredstev za gnojenje in zatiranje škodljivcev; – prepovedano je nepooblaščenim osebam uporabljati iskalce kovin in pobirati arheološke najdbe; – v zemljišča se posega le izjemoma, in sicer v procesu znanstvenega preučevanja in/ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve objektov javnega interesa. V takšnem primeru je potrebno zagotoviti predhodne arheološke raziskave s pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva in njegovo obdelavo; – v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja. |
EŠD | 1105 |
Ime enote: | Dolga vas – Rimskodoba naselbina |
Lokacija: | parc. št. 1544/1, 1544/2, 1545/1, 1545/2, 1546, 1547, 1549/1, 1549/2, 1550, 1551, 1552, 1553, 1554, 1555, 1556, 1557, 1558, 1559, 1561/1, 1561/2, 1562/1, 1562/2, 1563, 1564, 1565, 1566, 1567, 1568/1, 1568/2, 1569/1, 1569/2, 1570/1, 1570/2, 1570/3, 1570/4, 1570/5. 1571/1, 1571/2, 1571/3, 1571/4, 1572, 1573, 1574, 1575, 1576, 1577, 1578, 1579, 1580, 1581, 1582, 1583, 1584, 1585, 1586 k.o. Dolga vas pri Lendavi |
Utemeljitev razglasitve | Na poljih in ob robu gozda severno od vasi ob cesti proti državni meji so ostaline rimskodobne naselbine in ceste Poetovio–Savaria. Domnevno gre za obcestno postajo Halicanum, izpričano v pisnih virih. Povezava pisnega vira z materialnimi viri je izjemnega pomena za razumevanje organizacije tega prostora v rimskem obdobju. Pri arheoloških raziskavah so bile odkrite naselbinske ostaline, ki pričajo o poselitvi od 1. stoletja do poznega rimskega obdobja, pa tudi v zgodnjem srednjem veku. |
Opis varstvenega režima: | Varstveni režim določa: – varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje; – ohranjanje zemljišča v obstoječem stanju, pri čemer je potrebno preprečiti zaraščanje; – prepoved odkopavanja, nasipavanja ali drugačnega poseganja v teren; – prepoved izkopavanja panjev in skal; – prepoved vpeljave novih poljedelskih kultur, ki bi zahtevale globlji poseg v zemljo ali spreminjale konfiguracijo terena; – čim bolj omejeno uporabo kemičnih sredstev za gnojenje in zatiranje škodljivcev; – prepovedano je nepooblaščenim osebam uporabljati iskalce kovin in pobirati arheološke najdbe; – v zemljišča se posega le izjemoma, in sicer v procesu znanstvenega preučevanja in/ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve objektov javnega interesa. V takšnem primeru je potrebno zagotoviti predhodne arheološke raziskave s pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva in njegovo obdelavo; – v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja. |
EŠD | 9738 |
Ime enote: | Dolgovaške Gorice – Eneolitska naselbina |
Lokacija: | parc. št.: 4928/4 k.o. Dolga vas pri Lendavi |
Utemeljitev razglasitve | Pri rigolanju v vinogradu sta bili odkriti dve kamniti sekiri, ki jih lahko povežemo z najzgodnejšo poselitvijo Dolgovaških goric. Najdba je pomembna za razumevanje poselitve širšega prostora v obdobju mlajše kamene in bakrene dobe. |
Opis varstvenega režima: | Varstveni režim določa: – varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje; – ohranjanje zemljišča v obstoječem stanju, pri čemer je potrebno preprečiti zaraščanje; – prepoved odkopavanja, nasipavanja ali drugačnega poseganja v teren; – prepoved vpeljave novih poljedelskih kultur, ki bi zahtevale globlji poseg v zemljo ali spreminjale konfiguracijo terena; – čim bolj omejeno uporabo kemičnih sredstev za gnojenje in zatiranje škodljivcev; – prepovedano je nepooblaščenim osebam uporabljati iskalce kovin in pobirati arheološke najdbe; – v zemljišča se posega le izjemoma, in sicer v procesu znanstvenega preučevanja in/ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve objektov javnega interesa. V takšnem primeru je potrebno zagotoviti predhodne arheološke raziskave s pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva in njegovo obdelavo; – v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja. |
EŠD | 115 |
Ime enote: | Dolnji Lakoš – Bronastodobna naselbina Oloris |
Lokacija: | parc. št.: 1127, 1128, 1131, 1151, 1152, 1153, 1153, 1155, 1156, 1157, 1158, 1160, 1161, 1162, 1163, 1164, 1168, 1169, 1170, 1171, 1174, 1175, 1177, 1178, 1180, 1181, 1182, 1185, 1186, 1187, 1188, 1189, 1190, 1191, 1192, 1197, 1198, 1199, 1200, 251-južni del, 252-južni del, 255-južni del, 256-južni del, 257-južni del, 258-južni del, 259-južni del, 262-južni del, 263-južni del, 266-južni del, 269, 270, 271, 272, 273, 274, 275, 276, 277, 278, 279, 280, 281, 282, 283, 284, 285, 286, 287, 288, 289, 290, 291, 292, 293, 294, 295, 296, 297, 298, 299, 300, 301, 302, 303, 304, 305, 306, 307, 308, 309, 310, 4318-osrednji del k.o. Lakoš |
Utemeljitev razglasitve | Na poljih z ledinskim imenom Oloris, okrog 500 metrov severno od vasi se nahajajo ostaline naselbine iz mlajše bronaste dobe. Naselbina se nahaja znotraj enega od okljukov potoka Črnec. Dobro ohranjena, mestoma do 50 cm debela kulturna plast z bogatimi drobnimi najdbami, je zakladnica podatkov za preučevanje tega obdobja v širšem prostoru. |
Opis varstvenega režima: | Varstveni režim določa: – varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje; – ohranjanje zemljišča v obstoječem stanju; – prepoved odkopavanja, nasipavanja ali drugačnega poseganja v teren; – prepoved vpeljave novih poljedelskih kultur, ki bi zahtevale globlji poseg v zemljo ali spreminjale konfiguracijo terena; – čim bolj omejeno uporabo kemičnih sredstev za gnojenje in zatiranje škodljivcev; – prepovedano je nepooblaščenim osebam uporabljati iskalce kovin in pobirati arheološke najdbe; – v zemljišča se posega le izjemoma, in sicer v procesu znanstvenega preučevanja in/ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve objektov javnega interesa. V takšnem primeru je potrebno zagotoviti predhodne arheološke raziskave s pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva in njegovo obdelavo; – v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja. |
EŠD | 1138 |
Ime enote: | Gaberje – Gomila |
Lokacija: | parc. št.: 42 k.o. Gaberje |
Utemeljitev razglasitve | V gozdu severno od potoka Libenica se nahaja popolnoma ohranjena gomila, premera 15 metrov in višine 1,5 metra. Gomila je neraziskana in časovno neopredeljena ter predstavlja pomemben prostorski marker pretekle kulturne krajine. |
Opis varstvenega režima: | Varstveni režim določa: – varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje; – ohranjanje zemljišča v obstoječem stanju, pri čemer je potrebno preprečiti zaraščanje; – prepoved odkopavanja, nasipavanja ali drugačnega poseganja v teren; – prepoved izkopavanja panjev in skal; – prepovedano je nepooblaščenim osebam uporabljati iskalce kovin in pobirati arheološke najdbe; – v zemljišča se posega le izjemoma, in sicer v procesu znanstvenega preučevanja in/ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve objektov javnega interesa. V takšnem primeru je potrebno zagotoviti predhodne arheološke raziskave s pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva in njegovo obdelavo; – v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja. |
EŠD | 1139 |
Ime enote: | Gaberje – Trasa rimske ceste |
Lokacija: | Trasa poteka preko naslednjih zemljišč: parc. št.: 2532, 2531, 3297, 2521, 2520/2, 2520/1, 2519, 2518, 2517, 2516, 2515, 2514, 2513, 2512, 3301, 1542, 1543, 1544, 1545, 1546, 1547, 1548, 1549, 1551, 1552, 1553, 1554, 1557, 1558, 1561, 1562, 1565, 1566/1, 1566/2, 1569, 1612, 1508, 1507, 1506, 1505, 1504, 1503, 1502, 1501, 1500, 1499, 1498, 1497, 1496. 1494/3, 1494/2, 1494/1, 1493, 1492, 1491, 1490, 1489, 1488, 1487 k. o. Kapca; parc. št. 2481, 1478, 1477, 1476, 1475, 1474, 1473, 1472, 1471, 1469, 1468, 1467, 1466, 1465, 1464, 1463, 1462, 1461, 1460, 1459, 1458, 1457, 1456, 1455/2, 1455/1, 1454, 1452, 1451, 1450, 1449, 1448, 1447, 1446, 1444, 1443, 1442, 1441, 1440, 1439, 1438, 1434, 1435, 1433, 1429, 1425, 1424, 1311, 1312, 1309, 1306, 1304/2, 1304/1, 1301, 1298, 1295, 1294, 1293, 1292, 1291, 1290, 1289, 1287, 1285, 1282, 1280, 1289, 1277, 1276, 1273, 1272, 1269, 1266, 1265 k.o. Gaberje. |
Utemeljitev razglasitve | Med Kapco in Gaberjem so na polju vidni sledovi rimske ceste, ki poteka v smeri JZ–SV. Cesta je ohranjena kot nekaj metrov širok pas proda, prepoznavna pa je tudi na zračnih posnetkih v obliki vegetacijskega znaka. Cesta je pomembna za razumevanje cestne mreže v rimskem obdobju pri nas. |
Opis varstvenega režima: | Varstveni režim določa: – varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje; – ohranjanje zemljišča v obstoječem stanju – prepoved odkopavanja, nasipavanja ali drugačnega poseganja v teren; – prepoved vpeljave novih poljedelskih kultur, ki bi zahtevale globlji poseg v zemljo ali spreminjale konfiguracijo terena; – čim bolj omejeno uporabo kemičnih sredstev za gnojenje in zatiranje škodljivcev; – v zemljišča se posega le izjemoma, in sicer v procesu znanstvenega preučevanja in/ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve objektov javnega interesa. V takšnem primeru je potrebno zagotoviti predhodne arheološke raziskave s pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva in njegovo obdelavo; – v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja. |
EŠD | 1131 |
Ime enote: | Gaberje – Prazgodovinska naselbina |
Lokacija: | parc. št.: 425/2, 425/3, 425/4, 429, 430, 432 k. o. Gaberje |
Utemeljitev razglasitve | Na rahlo vzvišenem terenu z ledinskim imenom Pašnik, severno od vasi, je bila s sondiranjem ugotovljena prazgodovinska naselbinska plast. Varovanje naselbine je pomembno zaradi znanstvenega pomena, ki ga preučevanje ostalin predstavlja za razumevanje prazgodovinske poselitve Prekmurja. |
Opis varstvenega režima: | Varstveni režim določa: – varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje; – ohranjanje zemljišča v obstoječem stanju – prepoved odkopavanja, nasipavanja ali drugačnega poseganja v teren; – prepoved vpeljave novih poljedelskih kultur, ki bi zahtevale globlji poseg v zemljo ali spreminjale konfiguracijo terena; – čim bolj omejeno uporabo kemičnih sredstev za gnojenje in zatiranje škodljivcev; – prepovedano je nepooblaščenim osebam uporabljati iskalce kovin in pobirati arheološke najdbe; – v zemljišča se posega le izjemoma, in sicer v procesu znanstvenega preučevanja in/ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve objektov javnega interesa. V takšnem primeru je potrebno zagotoviti predhodne arheološke raziskave s pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva in njegovo obdelavo; – v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja. |
EŠD | 1110 |
Ime enote: | Hotiza – Arheološko najdišče Gosposko |
Lokacija: | Parc. št.: 135/1, 135/2, 136, 137, 138, 139, 140, 141, 142, 143, 144, 145, 146, 147 k.o. Hotiza |
Utemeljitev razglasitve | Na travniku zahodno od Hotize se nahaja vzpetina v izmeri 42x52 metrov in višine 2 metra. Z arheološkim sondiranjem je bilo ugotovljeno, da gre za naselbino tipa tell, ki jo na podlagi drobnega arheološkega gradiva uvrščamo v bronasto dobo. Tovrstne naselbine so v Sloveniji izredna redkost, s čimer predstavlja enega pomembnejših prostorskih markerjev prazgodovinske kulturne krajine širšega območja in izjemno zakladnico podatkov za razumevanje bronastodobne poselitve severovzhodne Slovenije. |
Opis varstvenega režima: | Varstveni režim določa: – varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje; – ohranjanje zemljišča v obstoječem stanju, pri čemer je potrebno preprečiti zaraščanje; – prepoved odkopavanja, nasipavanja ali drugačnega poseganja v teren; – prepoved izkopavanja panjev in skal; – prepoved vpeljave novih poljedelskih kultur, ki bi zahtevale globlji poseg v zemljo ali spreminjale konfiguracijo terena; – čim bolj omejeno uporabo kemičnih sredstev za gnojenje in zatiranje škodljivcev; – prepovedano je nepooblaščenim osebam uporabljati iskalce kovin in pobirati arheološke najdbe; – v zemljišča se posega le izjemoma, in sicer v procesu znanstvenega preučevanja in/ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve objektov javnega interesa. V takšnem primeru je potrebno zagotoviti predhodne arheološke raziskave s pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva in njegovo obdelavo; – v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja. |
EŠD | 1127 |
Ime enote: | Lendava – Eneolitska naselbina Kapitan Domb |
Lokacija: | parc. št.: 6604/1-Z del, 6741, 6742 k. o. Lendava |
Utemeljitev razglasitve | Na ledini Kapitan Domb zahodno od Lendave so bili z arheološkim sondiranjem ugotovili prazgodovinske naselbinske ostanke. Na podlagi drobnega gradiva, ugotovljenega v arheološki kulturni plasti, naselbino časovno uvrščamo v bakreno dobo (eneolitik). Ohranitev naselbine je pomembna za znanstveno proučevanje poselitve Prekmurja v bronasti dobi. |
Opis varstvenega režima: | Varstveni režim določa: – varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje; – ohranjanje zemljišča v obstoječem stanju, pri čemer je potrebno preprečiti zaraščanje; – prepoved odkopavanja, nasipavanja ali drugačnega poseganja v teren; – prepoved izkopavanja drevesnih panjev; – prepoved vpeljave novih poljedelskih kultur, ki bi zahtevale globlji poseg v zemljo ali spreminjale konfiguracijo terena; – čim bolj omejeno uporabo kemičnih sredstev za gnojenje in zatiranje škodljivcev; – prepovedano je nepooblaščenim osebam uporabljati iskalce kovin in pobirati arheološke najdbe; – v zemljišča se posega le izjemoma, in sicer v procesu znanstvenega preučevanja in/ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve objektov javnega interesa. V takšnem primeru je potrebno zagotoviti predhodne arheološke raziskave s pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva in njegovo obdelavo; – v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja. |
EŠD | 1128 |
Ime enote: | Lendava – Eneolitska naselbina Gabor Kert |
Lokacija: | parc. št.: 6604/3-zahodni del, 6632/2-severni del, 6744/3, 6744/4, 6745/1, 6745/2, 6746/3, 6752/3, 6752/5, 6701, 6702/1 k. o. Lendava |
Utemeljitev razglasitve | Na ledini Gabor Kert zahodno od Lendave in južno od potoka Črnec so na rahlo zvišanem platoju velikosti 200 x 300 metrov z arheološkim sondiranjem ugotovili prazgodovinske naselbinske ostanke. Na podlagi drobnega gradiva, ugotovljenega v arheološki kulturni plasti, naselbino časovno uvrščamo v bronasto dobo. Ohranitev naselbine je pomembna za znanstveno proučevanje poselitve Prekmurja v bronasti dobi. |
Opis varstvenega režima: | Varstveni režim določa: – varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje; – ohranjanje zemljišča v obstoječem stanju, pri čemer je potrebno preprečiti zaraščanje; – prepoved odkopavanja, nasipavanja ali drugačnega poseganja v teren; – prepoved izkopavanja drevesnih panjev; – prepoved vpeljave novih poljedelskih kultur, ki bi zahtevale globlji poseg v zemljo ali spreminjale konfiguracijo terena; – čim bolj omejeno uporabo kemičnih sredstev za gnojenje in zatiranje škodljivcev; – prepovedano je nepooblaščenim osebam uporabljati iskalce kovin in pobirati arheološke najdbe; – v zemljišča se posega le izjemoma, in sicer v procesu znanstvenega preučevanja in/ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve objektov javnega interesa. V takšnem primeru je potrebno zagotoviti predhodne arheološke raziskave s pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva in njegovo obdelavo; – v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja. |
EŠD | 23610 |
Ime enote: | Pince – Prazgodovinska naselbina Pod Grunti |
Lokacija: | parc. št.: 4645/1, 4717/1, 4718/1, 4719/1, 4720/1, 4721/1, 4722/1, 4723/1, 4724/1, 4725/1, 4726/1, 4728/1, 4739/1, 4740/1, 4921-SV del, 4922-severovzhodni del, 4926, 4963, 4964, 4965, 4967, 4969 k. o. Pince. |
Utemeljitev razglasitve | Na izteku blagega pobočja Lendavskih goric južno od vasi Pince se nahaja multiperiodno arheološko najdišče, ki je bilo delno raziskano v letih 2005 in 2007 pred gradnjo avtoceste. Med raziskavo so bili odkriti naselbinski ostanki iz bronaste dobe, rimske dobe in srednjega veka. Ohranitev arheološkega najdišča je pomembna za znanstveno proučevanje preteklih kulturnih krajin Prekmurja. |
Opis varstvenega režima: | Varstveni režim določa: – varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje; – ohranjanje zemljišča v obstoječem stanju; – prepoved odkopavanja, nasipavanja ali drugačnega poseganja v teren; – prepoved vpeljave novih poljedelskih kultur, ki bi zahtevale globlji poseg v zemljo ali spreminjale konfiguracijo terena; – čim bolj omejeno uporabo kemičnih sredstev za gnojenje in zatiranje škodljivcev; – prepovedano je nepooblaščenim osebam uporabljati iskalce kovin in pobirati arheološke najdbe; – v zemljišča se posega le izjemoma, in sicer v procesu znanstvenega preučevanja in/ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve objektov javnega interesa. V takšnem primeru je potrebno zagotoviti predhodne arheološke raziskave s pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva in njegovo obdelavo; – v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja. |
EŠD | 23585 |
Ime enote: | Trimlini – Arheološko najdišče Ivankovci |
Lokacija: | parc. št. 2312/1, 2312/15, 2312/17, 2312/2, 2312/3, 2312/4, 2312/8-vzhodni del, 2344/2, 6762/1, 6762/2, 6762/4, 6762/5, 6762/6, 6762/7, 6827, 6828, 6829, 6830, 6832-južni del, 6833, 6834, 6835, 6836, 6837, 6838, 6839, 6840, 6841 k.o. Lendava. |
Utemeljitev razglasitve | Zahodno od rafinerije nafte se nahaja multiperiodno arheološko najdišče, ki je bilo delno raziskano leta 2005 pred gradnjo avtoceste. Med raziskavo so bili odkriti naselbinski ostanki, ki jih na podlagi drobnega gradiva uvrščamo v bakrene dobo, bronasto dobo, železno dobo, rimsko dobo in srednji vek. Odkrite srednjeveške naselbinske ostanke lahko pripišemo vasi Ivankovci, ki se omenja v srednjeveških pisnih virih, spomin nanjo pa je v prostoru ohranjen z ledinskim imenom Ivankovci, ki ga nosi obravnavani prostor. Ohranitev arheološkega najdišča je pomembna za znanstveno proučevanje preteklih kulturnih krajin Prekmurja. V strokovni literaturi se arheološko najdišče omenja tudi pod imenom Pri Muri. |
Opis varstvenega režima: | Varstveni režim določa: – varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje; – ohranjanje zemljišča v obstoječem stanju; – prepoved odkopavanja, nasipavanja ali drugačnega poseganja v teren; – prepoved vpeljave novih poljedelskih kultur, ki bi zahtevale globlji poseg v zemljo ali spreminjale konfiguracijo terena; – čim bolj omejeno uporabo kemičnih sredstev za gnojenje in zatiranje škodljivcev; – prepovedano je nepooblaščenim osebam uporabljati iskalce kovin in pobirati arheološke najdbe; – v zemljišča se posega le izjemoma, in sicer v procesu znanstvenega preučevanja in/ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve objektov javnega interesa. V takšnem primeru je potrebno zagotoviti predhodne arheološke raziskave s pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva in njegovo obdelavo; – v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja. |
EŠD | 1133 |
Ime enote: | Trimlini – Neolitska naselbina |
Lokacija: | parc. št.: 1373 in 1374 k.o. Lendava |
Utemeljitev razglasitve | Za hišo Trimlini 55 je bila ob podiranju hrasta najdena okrogla prevrtana kamnita sekira. Arheološko sondiranje je pokazalo prisotnost arheoloških ostalin tik pod travno rušo, za katere pa ni bilo mogoče z gotovostjo ugotoviti časovne povezanosti z najdeno kamnito sekiro. Ohranitev arheološkega najdišča je pomembna za znanstveno proučevanje najstarejše poselitve Prekmurja. |
Opis varstvenega režima: | Varstveni režim določa: – varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje; – ohranjanje zemljišča v obstoječem stanju; – prepoved odkopavanja, nasipavanja ali drugačnega poseganja v teren; – prepoved izkopavanja drevesnih panjev; – prepoved oranja travniške površine; – čim bolj omejeno uporabo kemičnih sredstev za gnojenje in zatiranje škodljivcev; – prepovedano je nepooblaščenim osebam uporabljati iskalce kovin in pobirati arheološke najdbe; – v zemljišča se posega le izjemoma, in sicer v procesu znanstvenega preučevanja in/ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve objektov javnega interesa. V takšnem primeru je potrebno zagotoviti predhodne arheološke raziskave s pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva in njegovo obdelavo; – v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja. |
EŠD | 1157 |
Ime enote: | Čentiba – Hiša Glavna ulica 108 |
Lokacija: | parc.št. 2268/4 severni del, 2270/2 severni del, k .o. Čentiba |
Utemeljitev razglasitve | Podolžna, visoko pritlična zidana stavba je postavljena vzdolž ceste. Pokriva jo opečna dvokapna streha s pozidanimi čelnimi zatrepi. Cestna fasada je bogato profilirana (pilastri, parapeti, profilirane okenske obrobe ter mejni in podstrešni zidci). Glavni vhod v stanovanjski del je izveden z dvoriščne strani preko stopnišča in arkadne lope, pod katero vodijo vrata v klet. Klet, ki poteka pod večino hiše, ima plitke opečne oboke. Prav tako kot se na ambiciozni glavni fasadi stavbe kažejo vplivi mestnih arhitekturnih elementov, je vpliv bližnjega mesta opazen tudi v notranjščini bivalnega dela. Tipičen tloris kmečke hiše je skladno nadgrajen z dodatnimi prostori, nekateri od njih so bogato okrašeni s šablonskimi stenskimi poslikavami. Stavba ima ohranjeno originalno stavbno pohištvo ter primarni zidani štedilnik v kuhinji. Do bistvenih sprememb notranjščine in delno tudi zunanjščine je prišlo le v vzhodni četrtini objekta, kjer so pred mnogimi leti preuredili gospodarske prostore v nivoju pritličja v ločeno bivalno enoto. Ta del je naseljen še danes, medtem ko je preostala hiša zapuščena. Hiša pripada kmečki domačiji, katere lastniki so si v bližini postavili nov stanovanjski objekt. Po pripovedovanju le teh je staro hišo zgradil prednik leta 1903, kar dokazuje letnica na vhodnem stopnišču. V času gradnje je spadala kmetija med pomembnejše v svojem okolju, čemur pripisujemo tudi ambiciozno zasnovano novo hišo, ki je danes na območju Prekmurja materialni dokument načina življenja z začetka 20. stoletja. |
Opis varstvenega režima: | Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: – varovanje vseh etnoloških, zgodovinskih, kulturnih, krajinskih, arhitekturnih, likovnih in drugih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik; – posebno varovanje zunanjščine domačije, originalnega stavbnega pohištva, njene gradbene substance ter posameznih arhitekturnih in likovnih detajlov, tlorisne zasnove in notranje opreme; – podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti, ne glede na funkcijo; – posegi v zaščitene tlorise, gabarite stavb, arhitekturne člene, razen vzdrževalnih posegov, niso dovoljeni; – dovoljena je prenova notranjščine v smislu uvedbe nujnih bivalnih standardov; – izjemnega pomena za spomenik je ohranjanje njegovih originalnih sestavin, popolnoma dotrajani izvirni elementi se lahko nadomestijo le z identičnimi rekonstrukcijami; – v območju spomenika ni dovoljeno postavljati objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno in nadometno infrastrukturo ter nosilci reklam. |
EŠD | 1146 |
Ime enote: | Hotiza – Cerkev sv. Petra in Pavla |
Lokacija: | parc. št.: 2050 k.o. Hotiza |
Utemeljitev razglasitve | Cerkev sv. Petra in Pavla stoji ob križišču sredi vasi Hotiza. Zgrajena je bila leta 1926, ko so povečali nekdanjo kapelo Srca Jezusovega. Načrte zanjo je naredil gradbeni mojster Josip Aschlaj iz Lendave. Takrat so razširili ladjo, dozidali križni prezbiterij ter dodali zakristijo. Cerkev ima tloris v obliki križa. Fasade obtekajo dvojno stopnjevani oporniki, med katere so na južni strani umeščena polkrožno zaključena lesena okna, deljena na 4 polja. Okna so na zunanji strani okrašena z dekorativno izrezljano prečko. Masiven zvonik na kvadratni osnovi služi kot vhodna lopa. Sestavljen je iz treh etaž, ločenih z različno profiliranimi venčnimi zidci. Vrhnjo etažo členijo štiri polkrožno zaključene zvonovne odprtine z lesenimi naoknicami. V pritličju zvonika je umeščen prav tako polkrožno zaključen vhodni portal z lesenimi dvokrilnimi in profiliranimi vratnicami. Fasade so pod streho okrašene z neoromanskim okrasnim vencem, ki se nadaljuje v profiliran podstrešni venec. Dvokapna streha s tristranimi zaključki je krita z eternit kritino, zvonik prekriva pločevinasta streha. Notranjščino krasi glavni oltar, izdelan leta 1927 v delavnici Ivana Sojča v Mariboru. Na sredi oltarja sta na sliki upodobljena sv. Peter s ključi in sv. Pavel z mečem in knjigo, ob straneh se nahajata reliefa Kristusa, ki izroča ključe sv. Petru, in spreobrnjenje sv. Pavla. Glavni oltar Srca Jezusovega iz nekdanje kapele se nahaja v južnem delu ladje, v severnem delu stoji Marijin oltar iz leta 1928. Prižnica je iz let pred drugo svetovno vojno. Cerkev sv. Petra in Pavla predstavlja kvaliteten primerek gradbene obrti Prekmurja med obema vojnama, ki ga dopolnjuje tudi sočasna notranja oprema. Gradnja cerkve je bila pomembna tudi za nastanek kasnejše samostojne župnije sv. Petra in Pavla v Hotizi leta 1955. |
Opis varstvenega režima: | Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: – varovanje kulturnih, arhitekturnih, umetniških in ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik; – vsaka raba in vsi posegi v spomenik morajo biti podrejeni ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti; – strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege, pojavnosti, materialov, opreme, poslikav, okrasja; – omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti v njem odvijajoče se dejavnosti; – na spomenik in ob njem je prepovedano postavljati nosilce infrastrukture in reklam. |
EŠD | 1161 |
Ime enote: | Hotiza – Domačija Kustec |
Lokacija: | parc.št. 2239, 2241 zahodni del, k .o. Hotiza |
Utemeljitev razglasitve | V osrednjem, strnjenem delu vasi se nahaja zidana kmečka domačija, oblikovana v L. Pokriva jo dvokapna opečna streha. Ob vhodu na večje zatravljeno dvorišče, ki ga obdajajo objekti sosednjih domačij, stoji star lesen koruznjak. Stavba domačije je zgrajena enovito, letnica v zatrepu stanovanjskega dela je 1912. Domačijo odlikuje tipičen tloris panonskega doma, z ohranjeno črno kuhinjo v bivalnem delu ter gospodarskimi prostori v vogalnem traktu. Glavni vhod v bivalni del je na dvoriščni strani poudarjen s stebriščno vhodno lopo, ki ima v zidanem čelnem delu bogato fasadno profilacijo. Še bolj bogato je dekorirano čelo dvoosnega stanovanjskega trakta, kjer se med drugim v treh ločenih okvirjih nahaja maltasto profiliran napis: Falen bodi F.1912.I Jezus Kristus. Fasade stanovanjskega dela odlikujejo še drugi maltasti poudarki: delno ohranjeni šivani robovi, nazobčani mejni in podstrešni venci ter okenske obrobe. Iz osrednjega dela gospodarskega trakta izstopa pravokotno na dvorišče gűmlo – večji nadstrešek s čopastim strešnim zaključkom, sloneč na dveh okroglo zidanih stebrih s pokončnimi kvadrastimi bazami. Domačija ima v celoti originalno ohranjeno stavbno pohištvo. Hišno izročilo in ohranjene iniciale na fasadi izpričujejo, da je domačijo dal zgraditi Ftičar Ivan, gradnja naj bi potekala od leta 1907 do 1912. Je izjemen, izvirno ohranjen ambientalni in stavbni spomenik ter materialni dokument kmečke bivalne kulture Prekmurja v prvi polovici 20. stoletja. |
Opis varstvenega režima: | Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: – varovanje vseh etnoloških, zgodovinskih, kulturnih, krajinskih, arhitekturnih, likovnih in drugih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik; – posebno varovanje zunanjščine domačije, originalnega stavbnega pohištva, njene gradbene substance ter posameznih arhitekturnih in likovnih detajlov, tlorisne zasnove s črno kuhinjo in notranje opreme; – podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti, ne glede na funkcijo; – izjemnega pomena za spomenik je ohranjanje njegovih originalnih sestavin, popolnoma dotrajani izvirni elementi se lahko nadomestijo z identičnimi rekonstrukcijami; – posegi v zaščitene tlorise, gabarite stavb, arhitekturne člene, razen vzdrževalnih posegov, niso dovoljeni; – dovoljena je prenova domačije v smislu uvedbe nujnih bivalnih standardov; – v območju spomenika ni dovoljeno postavljati objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno in nadometno infrastrukturo ter nosilci reklam. |
EŠD | 3100 |
Ime enote: | Lendava – Cerkev sv. Katarine |
Lokacija: | parc. št. 3977 k.o. Lendava |
Utemeljitev razglasitve | Cerkev sv. Katarine je enoladijska baročna cerkev s polkrožno zaključenim prezbiterijem. Na južni strani ima prizidano nižjo pravokotno zakristijo in polkrožno stransko kapelico. Na zahodni fasadi izstopa bogato profiliran zvonik, ki je v pritličnem delu poudarjen z baročno oblikovanim čelom. Fasado cerkve krasijo pilastri, ki nosijo bogato profiliran baročni podstrešni venec. Lendavska župnija je prvič izpričana leta 1334. Domneva se, da so prvo cerkev postavili že Franki, ter da je knez Pribina ustanovil cerkveno občino. Leta 1603 so Turki požgali cerkev in samostan, verjetno pa so leta 1684 zažgali tudi kasnejšo cerkev, ki so jo krajani nato obnovili. Cerkev je imela lesen strop in je bila krita s skodlami. Leta 1751 je bila cerkev predelana v baročnem stilu. Notranjost cerkve se odlikuje predvsem po prekrasnem baročnem glavnem oltarju v madžarski maniri in lepo obdelani baročni prižnici. Poleg razkošnega glavnega oltarja sta v cerkvi še dva stranska baročna oltarja. |
Opis varstvenega režima: | Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: – varovanje kulturnih, umetnostnih, arhitekturnih, likovnih ter krajinskih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik; – podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti; – prepoved predelav vseh sestavnih delov in likovnih prvin objekta, ki so ovrednotene kot del spomenika; – strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege in materialov; – prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, tlorise, gabarite cerkve in arhitekturne člene, razen vzdrževalnih posegov; – omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti v njem odvijajoče se dejavnosti; – v območju spomenika je prepovedano posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno infrastrukturo ter nosilci reklam; – prepoved vseh posegov v arheološke plasti spomenika, razen pooblaščenim osebam. |
EŠD | 8355 |
Ime enote: | Lendava – Dvorec |
Lokacija: | parc. št.: 4411/1 k.o. Lendava |
Utemeljitev razglasitve | Enonadstropna vogalna zgradba s trinajstosnim pročeljem se nahaja v središču mesta, med Glavno in Kranjčevo ulico v Lendavi, ter zapira manjši trg. Osrednji, bogato profiliran triosni del, poudarjen z balkonom, so v 1. polovici 18. stoletja zgradili grofje Esterhazy, takratni lastniki gradu in lendavski zemljiški gospodje. V njem se je nahajalo gostišče. 1891. leta je Dolnjelendavska hranilnica stavbo odkupila in povečala v hotel Krona. V desnem krilu nadstropja se je nahajala gledališka dvorana, katero so Lendavčani uporabljali vse do konca druge svetovne vojne. Osrednji del glavne fasade z balkonom poudarjata ob straneh dvojna okna s polkrožno zaključenimi karnisami, pod katerimi se nahajajo profilirane girlande. Pred konzolnim balkonom je umeščeno enojno okno, obdano s pilastroma, nad katerim se iz strešine dviga neobaročna atika s stranskima volutama in balustradno ograjo. Osrednji del je dodatno poudarjen z rustiko. Ostala nadstropna okna krasijo ravne profilirane karnise z majhnimi volutami na gladki fasadi. Pritličje je izvedeno v rustiki, členijo ga pravokotne odprtine z dvokrilnimi lesenimi okni z nadsvetlobo. Enaka okna so tudi v nadstropju. Pod balkonom je v glavni osi umeščen portal, skozi katerega poteka glavna komunikacija med uličnim delom in dvoriščem. Fasade zaključuje profiliran podstrešni venec. Streha je prekrita z opečno kritino – bobrovcem. Ob celoviti prenovi objekta leta 2006 je bila v notranjščini prezentirana podoba 19. stoletja s primarnimi komunikacijami, ter tlorisnimi in višinskimi gabariti. Klet je obokana. Nekdanji hotel Krona predstavlja najpomembnejši objekt meščanske arhitekture historicističnega obdobja v Lendavi. V njem se zrcali mešanica renesančnih in baročnih oblikovnih vplivov. |
Opis varstvenega režima: | Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: – varovanje kulturnih, arhitekturnih, umetniških in ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik; – vsaka raba in vsi posegi v spomenik morajo biti podrejeni ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti; – strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege, pojavnosti, materialov, opreme, poslikav, okrasja; – omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti v njem odvijajoče se dejavnosti; – na spomenik in ob njem je prepovedano postavljati nosilce infrastrukture in reklam. |
EŠD | 8372 |
Ime enote: | Lendava – Evangeličanska cerkev |
Lokacija: | parc. št. 4336 k.o. Lendava |
Utemeljitev razglasitve | Nizka stavba s čokatim stolpom na desni strani kaže sila neenotno lice. Vhod s timpanonom v osi je pomaknjen izven osi zahodnega pročelja. Fasada je členjena s šivanimi robovi in venčnim zidcem. V reformacijski dobi je bila Lendava postojanka protestantizma. Leta 1572 je Nikolaj Banfy ustanovil tiskarno, ki je izdajala protestantske molitvenike v madžarščini. Od leta 1698 je imela Lendava zopet katoliškega župnika. Protestantska župnija je bila ponovno ustanovljena leta 1902, sedanja protestantska cerkev pa je bila sezidana leta 1934. |
Opis varstvenega režima: | Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: – varovanje kulturnih, umetnostnih, arhitekturnih, likovnih ter krajinskih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik; – podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti; – prepoved predelav vseh sestavnih delov in likovnih prvin objekta, ki so ovrednotene kot del spomenika; – strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege in materialov; – prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, tlorise, gabarite cerkve in arhitekturne člene, razen vzdrževalnih posegov; – omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti v njem odvijajoče se dejavnosti; – v območju spomenika je prepovedano posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno infrastrukturo ter nosilci reklam; – prepoved vseh posegov v arheološke plasti spomenika, razen pooblaščenim osebam. |
EŠD | 4762 |
Ime enote: | Lendava – Grad |
Lokacija: | parc. št. 3979, 3980, 3981, 3982 k.o. Lendava |
Utemeljitev razglasitve | Grad, ki je nastal že zelo zgodaj iz obrambnih vzrokov, se nahaja na hribu tik nad mestnim jedrom. Dvonadstropna baročna stavba s slikovito mansardno streho ima obliko črke L je obdana s masivnimi oporniki domnevno novejšega datuma. Grajska fasada je nečlenjena. V najstarejšem vzhodnem traktu je kapela, ki je bila vključena v grajski objekt ob baročnih prezidavah. O gradu Lendava govori listina iz leta 1278, ki poroča, da je bil grad razrušen. Verjetno ga je zgradil in utrdil že Haholdi kmalu po letu 1192. V vmesni fazi, vse do leta 1644, ko je izumrla rodbina Hahold Banffy v moškem kolenu, in je v Lendavi zavladala rodbina Esterhazy, nam ni ničesar znanega. Leta 1683 so Turki grad močno poškodovali in leta 1717 ga je grof Esterhazy na novo pozidal v obliki črke L v znak hvaležnosti cesarju Leopoldu. Grad je bil obdan z obzidjem in obrambnimi stolpi. Dvoriščne arkade so bile v 20. stoletju pozidane, prav tako je bilo odstranjeno tudi obzidje ob traktu do katerega je do 20. stoletja vodila glavna pot do grajskega vhoda. Na novo so bili utrjeni oporniki. Vrata, ki so včasih vodila skozi vhodni trakt v kapelo so bila pozidana. Leta 1990 sta bili pozidani dve okni v pritličju vzhodnega trakta in delno utrjen vzhodni trakt. Ob obnovitvenih delih so bile odkrite srednjeveške niše v nekdanji kapeli in renesančna obrambna lina v prvem nadstropju, ki pa je bilo zaradi statičnih problemov zazidano. V pritličju je bil odkrit fragment banjastega oboka, ki je verjetno še ostanek nekdanjega srednjeveškega utrdbenega jedra s kapelo. |
Opis varstvenega režima: | Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: – varovanje kulturnih, umetnostnih, arhitekturnih, likovnih ter krajinskih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik; – podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti; – prepoved predelav vseh sestavnih delov in likovnih prvin objekta, ki so ovrednotene kot del spomenika; – strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege in materialov; – prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, tlorise, gabarite in arhitekturne člene, razen vzdrževalnih posegov; – omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti v njem odvijajoče se dejavnosti; – v območju spomenika je prepovedano posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno infrastrukturo ter nosilci reklam; – prepoved vseh posegov v arheološke plasti spomenika, razen pooblaščenim osebam. |
EŠD | 24782 |
Ime enote: | Lendava – Grajska žitnica |
Lokacija: | parc. št. 3926/1, 3926/2, 3926/4, 3927, k.o. Lendava |
Utemeljitev razglasitve | Grajska žitnica na podolžnem tlorisu ima mansardno streho s pultnimi odprtinami. Leži vzhodno od grajske stavbe v njeni neposredni bližini. Baročna nadstropna stavba iz 18. stoletja je bila v obdobju po drugi svetovni vojni zelo predelana, predvsem v pritličju. |
Opis varstvenega režima: | Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: – varovanje kulturnih, umetnostnih, arhitekturnih, likovnih ter krajinskih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik; – podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti; – prepoved predelav vseh sestavnih delov in likovnih prvin objekta, ki so ovrednotene kot del spomenika; – strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege in materialov; – prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, tlorise, gabarite in arhitekturne člene, razen vzdrževalnih posegov; – omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti v njem odvijajoče se dejavnosti; – v območju spomenika je prepovedano posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno infrastrukturo ter nosilci reklam; – prepoved vseh posegov v arheološke plasti spomenika, razen pooblaščenim osebam. |
EŠD | 8356 |
Ime enote: | Lendava – Hiša Glavna ulica 23 |
Lokacija: | parc. št.: 4283 k.o. Lendava |
Utemeljitev razglasitve | Hiša Glavna ulica 23 v Lendavi tvori del obulične pozidave. Pritlična stavba izrazito podolžnega tlorisa ima prisekan vogal, nad katerim se dviga konzolni stolpič z manjšo okensko odprtino in strmo piramidasto strešico. Pritličje členi niz lesenih, bogato profiliranih izložb. Nad njimi se nahajajo manjše zračne line. Stavbo obteka profiliran podstrešni venec, vrh katerega se dviga dvokapna opečna streha. Hiši pripada na dvoriščni strani vrt, dostopen preko pokrite terase na stebrih z balustradno ograjo. Stavba, ki jo je leta 1923 zgradil trgovec Weiss, je kvaliteten primerek panonske pritlične hiše »na vogel« z združeno poslovno stanovanjsko namembnostjo. |
Opis varstvenega režima: | Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: – varovanje kulturnih, arhitekturnih, umetniških in ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik; – vsaka raba in vsi posegi v spomenik morajo biti podrejeni ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti; – strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege, pojavnosti, materialov, poslikav in okrasja; – omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti v njem odvijajoče se dejavnosti; – na spomenik in ob njem je prepovedano postavljati nosilce infrastrukture in reklam. |
EŠD | 8357 |
Ime enote: | Lendava – Hiša Glavna ulica 24 |
Lokacija: | parc. št.: 4426/1, 4426/2, 4427 k.o. Lendava |
Utemeljitev razglasitve | Enonadstropna, sedemosna stavba pravokotnega tlorisa je del strnjenega mestnega niza. Pokriva jo dvokapna opečna streha. Obe skrajni osi glavne fasade, poudarjeni s šivanimi robovi, delujeta rizalitno. Osrednjo os, v katero je umeščen polkrožno zaključen portal z lesenimi, profiliranimi dvokrilnimi vratnicami, krasi secesijska pilastrska dekoracija. Nadstropne okenske odprtine so bogato okrašene z vegetabilno ornamentiko. Ob straneh jih obdajajo vitki pilastri z jonskimi kapiteli, vrh katerih se nad karnisami dvigajo bohotno dekorirana polja s kartušami. Pritlične okenske odprtine obrobljajo gladke obrobe, okrašene s cofki. Etaži ločuje gladek venčni zidec. Zgradba z začetka 20. stoletja je ena lepših predstavnic secesijskega sloga v Lendavi in tvori pomemben element v historični podobi mesta. |
Opis varstvenega režima: | Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: – varovanje kulturnih, arhitekturnih, umetniških in ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik; – vsaka raba in vsi posegi v spomenik morajo biti podrejeni ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti; – strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege, pojavnosti, materialov, poslikav in okrasja; – omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti v njem odvijajoče se dejavnosti; – na spomenik in ob njem je prepovedano postavljati nosilce infrastrukture in reklam. |
EŠD | 8358 |
Ime enote: | Lendava – Hiša Glavna ulica 27, 29 in Spodnja ulica 2 |
Lokacija: | parc. št.: 4183, 4184 k.o. Lendava |
Utemeljitev razglasitve | Pritlična podolgovata hiša z dvema stranskima traktoma, ki sta poudarjena v strešnem delu, na fasadi pa s šivanimi robovi, tvori del vogalne pozidave med Glavno in Spodnjo ulico. Pritličje glavne fasade je delno členjeno z lesenimi opaženimi izložbami. V osrednjem delu je prisotno tridelno konzolno okno in vitek, pravokotno zaključen portal z lesenimi, profiliranimi, dvokrilnimi vratnicami, kombiniranimi s steklenimi polji. V zatrepih obeh stranskih delov glavne fasade se nahajata po dve manjši okenski odprtini s prisekanimi zunanjimi vogali. Stavba predstavlja primer panonske malomeščanske arhitekture z velikimi lesenimi izložbami iz obdobja med 1. in 2. svetovno vojno, ki je bila nekdaj v lasti trgovcev Wortman. |
Opis varstvenega režima: | Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: – varovanje kulturnih, arhitekturnih, umetniških in ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik; – vsaka raba in vsi posegi v spomenik morajo biti podrejeni ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti; – strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege, pojavnosti, materialov, poslikav in okrasja; – omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti v njem odvijajoče se dejavnosti; – na spomenik in ob njem je prepovedano postavljati nosilce infrastrukture in reklam. |
EŠD | 8359 |
Ime enote: | Lendava – Hiša Glavna ulica 28 |
Lokacija: | parc. št.: 4412 k.o. Lendava |
Utemeljitev razglasitve | Šestosna enonadstropna stavba z visokim pritličjem zaključuje del neprekinjenega obuličnega niza. Glavna fasada je v pritličju izražena z rustiko. Členijo jo pokončno pravokotne okenske odprtine z gladkimi obrobami in dvojnimi, lesenimi, dvokrilnimi okni, deljenimi na šest polj. Nadstropje je poudarjeno s pilastri z dvojno preklado, ki ločujejo po dve okenski osi. Pilastrska dekoracija se nadaljuje v profiliran podstrešni venec, vrh katerega se dviga dvokapna opečna streha s prisekanim vogalom. Etaži ločuje izstopajoč venčni zidec pravokotnega profila. Dostop v notranjost in na dvorišče je urejen skozi širok dovozni portal potlačenoločne oblike, ki se nahaja v zadnji osi. Kletne odprtine imajo kovane lopute. Hiša Glavna ulica 28 predstavlja značilen primer meščanske arhitekture s konca 19. stoletja, ki se s svojo podobo primerno vključuje v staro mestno jedro. |
Opis varstvenega režima: | Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: – varovanje kulturnih, arhitekturnih, umetniških in ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik; – vsaka raba in vsi posegi v spomenik morajo biti podrejeni ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti; – strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege, pojavnosti, materialov, poslikav in okrasja; – omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti v njem odvijajoče se dejavnosti; – na spomenik in ob njem je prepovedano postavljati nosilce infrastrukture in reklam. |
EŠD | 8360 |
Ime enote: | Lendava – Hiša Glavna ulica 32 |
Lokacija: | parc. št.: 3969, 3970 k.o. Lendava |
Utemeljitev razglasitve | Pritlična stavba z dvoriščnim prizidkom in dvokapno opečno streho se nahaja v neprekinjenem zazidalnem nizu v strogem mestnem jedru. Del glavne fasade zavzema lesena opažena izložba, preostanek je členjen s štirimi okenskimi odprtinami, okrašenimi s profiliranimi obrobami in karnisami. Glavna fasada je dodatno poudarjena s pilastrsko dekoracijo. Notranjščina ima ravne stropove. Gre za tipičen primer panonske stanovanjske pritlične stavbe s trgovskim lokalom z začetka 20. stoletja. Hiša je bila nekdaj v lasti odvetnika Adolfa Wollaka. Na dvorišču je bila krajši čas tudi judovska molilnica. |
Opis varstvenega režima: | Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: – varovanje kulturnih, arhitekturnih, umetniških in ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik; – vsaka raba in vsi posegi v spomenik morajo biti podrejeni ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti; – strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege, pojavnosti, materialov, poslikav in okrasja; – omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti v njem odvijajoče se dejavnosti; – na spomenik in ob njem je prepovedano postavljati nosilce infrastrukture in reklam. |
EŠD | 8362 |
Ime enote: | Lendava – Hiša Glavna ulica 43 |
Lokacija: | parc. št.: 4173/1, 4173/2, 4173/3 k.o. Lendava |
Utemeljitev razglasitve | Tlorisno zasnovo objekta tvorijo trije trakti med Glavno in Spodnjo ulico, ki oklepajo notranje dvorišče. Dvoriščni del v originalu obteka leseni »gank«. Zaradi padca terena je stavba ob Glavni ulici pritlična, na dvoriščnem delu pa nadstropna. Klet je obokana, nekdaj je bila povezana z ledenico. Pritličje dvoriščnega dela so prvotno prekrivali traverzni oboki, medtem ko so imeli stropovi v nadstropjih leseno konstrukcijo. Dovozna veža, ki vodi iz ulične strani na dvorišče, je imela dekorativno poslikavo. Trakte prekrivajo dvokapne opečne strehe. Stavba iz okoli leta 1900 je kakovosten predstavnik svojega časa, katerega odlikuje razgibana zasnova na strmo padajočem terenu, ki tvori notranje dvorišče z lesenim »gankom« v originalu. |
Opis varstvenega režima: | Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: – varovanje kulturnih, arhitekturnih, umetniških in ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik; – vsaka raba in vsi posegi v spomenik morajo biti podrejeni ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti; – strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege, pojavnosti, materialov, poslikav in okrasja; – omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti v njem odvijajoče se dejavnosti; – na spomenik in ob njem je prepovedano postavljati nosilce infrastrukture in reklam. |
EŠD | 8363 |
Ime enote: | Lendava – Hiša Glavna ulica 44 |
Lokacija: | parc. št.: 4119 k.o. Lendava |
Utemeljitev razglasitve | Triosna nadstropna stavba z dvokapno opečno streho tvori sestavni del neprekinjene obulične zazidave. Celotna glavna fasada je izražena z rustiko. Nadstropje je bogato dekorirano – okna krasijo nad karnisami trikotna oziroma polkrožna profilirana polja, sloneča na konzolicah. Osrednja fasadna os se nad portalom in nekoliko širšim oknom dviga v atiko z ravnim zaključkom, ki sega iz strešine objekta. Atiko členita dve manjši polkrožno zaključeni odprtini. Osnost fasade je dodatno poudarjena s pilastri. Glavno fasado zaključuje na konzolah sloneč profiliran podstrešni venec. Stavba z začetka 20. stoletja se s svojo dekorativno pojavnostjo harmonično vključuje v celostno historično podobo mestnega jedra. |
Opis varstvenega režima: | Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: – varovanje kulturnih, arhitekturnih, umetniških in ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik; – vsaka raba in vsi posegi v spomenik morajo biti podrejeni ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti; – strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege, pojavnosti, materialov, poslikav in okrasja; – omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti v njem odvijajoče se dejavnosti; – na spomenik in ob njem je prepovedano postavljati nosilce infrastrukture in reklam. |
EŠD | 8364 |
Ime enote: | Lendava – Hiša Glavna ulica 46, Ulica Sv. Štefana 14 |
Lokacija: | parc. št.: 4120 k.o. Lendava |
Utemeljitev razglasitve | Enonadstropna triosna hiša z dvoriščnim delom se nahaja med Glavno ulico in Ulico sv. Štefana. Dvojna okna v nadstropju so obdana z značilnimi secesijskimi obrobami, polja med njimi zapolnjuje secesijska ornamentika. V skrajni osi pritličja je urejen dostop v notranjščino in na dvorišče. Stanovanjski del je od poslovnega dela v pritličju ločen z gladkim venčnim zidcem. Nad profiliranim in ornamentiranim podstrešnim vencem se dviga dvokapna opečna streha. Hiša je bila zgrajena leta 1907 po načrtih Lászla Takátsa, na katerega je vplivala madžarska secesija. Zanj so značilni dekorativni elementi ljudske umetnosti (tulipan, vrtnica, srce). Zgradba je najkvalitetnejši primer madžarske secesije v Lendavi. V njej je bila nekoč tiskarna. |
Opis varstvenega režima: | Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: – varovanje kulturnih, arhitekturnih, umetniških in ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik; – vsaka raba in vsi posegi v spomenik morajo biti podrejeni ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti; – strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege, pojavnosti, materialov, poslikav in okrasja; – omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti v njem odvijajoče se dejavnosti; – na spomenik in ob njem je prepovedano postavljati nosilce infrastrukture in reklam. |
EŠD | 8365 |
Ime enote: | Lendava – Hiša Glavna ulica 50 |
Lokacija: | parc. št.: 4122 k.o. Lendava |
Utemeljitev razglasitve | Petosna nadstropna hiša sestavlja neprekinjen del uličnega niza. Prvo pritlično os členi širok uvozni portal z lesenimi, dvokrilnimi, profiliranimi vratnicami. Nad njim se nahaja veliko okno z balustradami v parapetu in polkrožno zaključenim čelom nad karniso. Nadstropna okna so, poleg obrob, parapetnih polj in temenikov, okrašena še z močno poudarjenimi karnisami. Pritličje je izraženo v rustiki. Okna obrobljajo dekorativne obrobe s temeniki. Nad stiliziranim podstrešnim vencem se dviguje dvokapna opečna streha s petimi polkrožno zaključenimi strešnimi okni. Historicistična hiša s preloma 19. in 20. stoletja, nekdanji dom družine Hajós, tvori izjemno kvalitetno sestavino mestnega prostora. |
Opis varstvenega režima: | Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: – varovanje kulturnih, arhitekturnih, umetniških in ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik; – vsaka raba in vsi posegi v spomenik morajo biti podrejeni ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti; – strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege, pojavnosti, materialov, poslikav in okrasja; – omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti v njem odvijajoče se dejavnosti; – na spomenik in ob njem je prepovedano postavljati nosilce infrastrukture in reklam. |
EŠD | 8366 |
Ime enote: | Lendava – Hiša Glavna ulica 52 in Ulica sv. Štefana 8 |
Lokacija: | parc. št.: 4123 k.o. Lendava |
Utemeljitev razglasitve | Enonadstropna sedemosna stavba s tlorisom v obliki črke »U« se nahaja med Glavno ulico in Ulico sv. Štefana. Glavno fasado členijo polkrožno zaključene vratne in okenske odprtine, ki so poudarjene z rastlinskim okrasjem. V nadstropju se v polkrožno zaključenih okenskih čelih nahajajo kartuše z angelskimi glavicami na školjkastem ozadju. Okna so vizualno podaljšana z balustri v parapetih. Fasada je členjena tudi z močno poudarjenimi zidnimi venci, pilastri in podstrešnim konzolnim vencem z girlandami. Nad prvo osjo se nad strešino dviga vogalni mansardni stolpič. Prvotno je bil prisoten stolpič tudi na skrajni desni strani. Stavba iz okoli l. 1900 je s svojo bogato okrašeno fasado edinstven primer historicizma v Lendavi. |
Opis varstvenega režima: | Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: – varovanje kulturnih, arhitekturnih, umetniških in ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik; – vsaka raba in vsi posegi v spomenik morajo biti podrejeni ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti; – strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege, pojavnosti, materialov, poslikav in okrasja; – omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti v njem odvijajoče se dejavnosti; – na spomenik in ob njem je prepovedano postavljati nosilce infrastrukture in reklam. |
EŠD | 8368 |
Ime enote: | Lendava – Hiša Glavna ulica 70 |
Lokacija: | parc. št.: 4091 k.o. Lendava |
Utemeljitev razglasitve | V pritlični zgradbi s petimi osmi se nahaja Glasbena šola. Glavna fasada je poudarjena v osrednji, širši osi, katero zaključuje profilirano trikotno čelo, nad katerim se dviga bogato dekorirana atika z balustrado. Fasada je dodatno poudarjena s šivanimi robovi v osrednji osi in ozkimi ležečimi pravokotnimi polji, dvojnimi karnisami ter cvetličnimi motivi v parapetih ožjih okenskih osi. Stavbo prekriva dvokapna opečna streha. Enodružinski pritlični objekt predstavlja kvaliteten primer bogato profilirane fasade v madžarski tradiciji s preloma 19. in 20. stoletja. |
Opis varstvenega režima: | Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: – varovanje kulturnih, arhitekturnih, umetniških in ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik; – vsaka raba in vsi posegi v spomenik morajo biti podrejeni ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti; – strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin spomenika po načelu ohranjanja izvirne lege, materialov, poslikav, okrasja; – strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege, pojavnosti, materialov, poslikav in okrasja; – omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti v njem odvijajoče se dejavnosti; – na spomenik in ob njem je prepovedano postavljati nosilce infrastrukture in reklam. |
EŠD | 8353 |
Ime enote: | Lendava – Hiša Glavna ulica 9 in Mlinska 1 |
Lokacija: | parc. št.: 4330, 4331/1, 4331/2 k.o. Lendava |
Utemeljitev razglasitve | 12 x 6 osna reprezentančna stavba sodišča se nahaja na vogalu Glavne in Mlinske ulice. Glavna fasada je v osrednji osi poudarjena z rahlo izstopajočim rizalitom, nad katerim se dviga timpanon. Osrednjo os dodatno členi pilastrska arhitektura. Glavni vhod je flankiran z dvema okroglima polstebroma. Celotno pritličje je izraženo v rustiki. Nadstropna okna krasijo profilirane karnise na konzolah in temeniki. Tudi vogal poudarja rahlo izstopajoči vogalni dvoosni rizalit. Dvoriščne fasade imajo polkrožno zaključene okenske odprtine s poudarjenimi karnisami, temeniki in parapetnimi polji. Dodatno so dekorirane s šivanimi robovi in močno profiliranim podstrešnim vencem. Stavbo prekriva dvokapna opečna streha. Na dvorišču stoji tudi nekdanji objekt kaznilnice. Stavba je značilen primer reprezentančne neoklasicistične hiše s preloma 19. in 20. stoletja. |
Opis varstvenega režima: | Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: – varovanje kulturnih, arhitekturnih, umetniških in ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik; – vsaka raba in vsi posegi v spomenik morajo biti podrejeni ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti; – strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege, pojavnosti, materialov, poslikav in okrasja; – omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti v njem odvijajoče se dejavnosti; – na spomenik in ob njem je prepovedano postavljati nosilce infrastrukture in reklam. |
EŠD | 8369 |
Ime enote: | Lendava – Hiša Glavna ulica 76 |
Lokacija: | parc. št.: 4087/1-zahodni del, 4087/2-zahodni del k.o. Lendava |
Utemeljitev razglasitve | Pritlično stavbo podolžnega tlorisa prekriva dvokapna opečna streha. Osemosna glavna fasada je razgibana s šivanimi robovi, izmenično parapetnimi polji, trikotnimi in polkrožnimi okenskimi čeli ter vodoravnimi fugami. Vhod v hišo vodi z dvoriščne strani. Hiša je kvaliteten primerek madžarske stanovanjske arhitekture iz okoli l. 1900. |
Opis varstvenega režima: | Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: – varovanje kulturnih, arhitekturnih, umetniških in ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik; – vsaka raba in vsi posegi v spomenik morajo biti podrejeni ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti; – strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege, pojavnosti, materialov, poslikav in okrasja; – omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti v njem odvijajoče se dejavnosti; – na spomenik in ob njem je prepovedano postavljati nosilce infrastrukture in reklam. |
EŠD | 8370 |
Ime enote: | Lendava – Sinagoga |
Lokacija: | parc. št.: 4209 k.o Lendava |
Utemeljitev razglasitve | Sinagoga v Spodnji ulici je enonadstropna monolitna zgradba na skoraj kvadratni osnovi. Pokriva jo štirikapnica, pod streho poteka konkavni venec. Fasada je členjena le s pilastri. Visoke in ozke šilasto zaključene okenske odprtine so izdelane v neogotski maniri in osvetljujejo pritličje in galerijo. Vstop v stavbo je na zahodni strani, kjer je naklon največji. V notranjosti sakralne dvorane vitki litoželezni stebri z zlatimi kapiteli nosijo leseno galerijo, ki je nekoč služila kot prostor za ženske vernice. Dostop do galerije v nadstropju vodi iz predprostora preko stopnišča z litoželezno ograjo. Judovsko versko društvo je bilo ustanovljeno leta 1830. Prostor za molitve je bil urejen v zadnjem delu gostilne enega od članov. Leta 1837 so ustanovili judovsko versko občino in za obrede najeli hišo, v kateri je bilo 30 sedežev za moške in 20 za ženske. Leta 1843 so najeli večjo hišo, ki so jo leta 1847 odkupili za 1500 forintov. Gmotna raven skupnosti se je v drugi polovici 19. stoletja močno dvignila, zato so lahko leta 1866 zgradili novo sinagogo. V sinagogi je bilo 80 moških in 60 ženskih mest. Leta 1898 je bilo v Lendavi 222 Judov. Verske obrede so imeli vse do leta 1944, ko so jih Madžari internirali. Do takrat je tudi delovala židovska cerkvena občina. Danes sinagoga služi kot prostor za likovne in glasbene prireditve. |
Opis varstvenega režima: | Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: – varovanje kulturnih in arhitekturnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti; – podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti; – strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege in materialov; – prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, tlorise, gabarite objekta, razen vzdrževalnih posegov; – omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanje spomenika in ne moti v njem odvijajoče se dejavnosti; – na spomenik je prepovedano postavljati nosilce infrastrukture in reklam; – pri kakršnihkoli posegih v tla objekta ali teren ob njegovi zunanjščini, so obvezne predhodne arheološke raziskave. |
EŠD | 8352 |
Ime enote: | Lendava – Šola Ulica sv. Štefana 21 |
Lokacija: | parc. št.: 4113 k.o. Lendava |
Utemeljitev razglasitve | Enonadstropna, 11 x 6 osna stavba z visokim pritličjem se nahaja na vogalu Ulice sv. Štefana in Poti na grad. Fasada je členjena z vodoravnimi polji, maltastimi šivanimi robovi in venčnim zidcem. Okna so poudarjena s profiliranimi obrobami, policami in temeniki. V rahlo prirezanem vogalu poslopja se v obeh etažah nahajata po dve slepi okni. Pritlični okni zapolnjujeta spominski plošči Istvánu Szécsenyiju in Lajosu Kossuthu. Nekdanja meščanska šola, ki je bila zgrajena leta 1896, sodi med vidnejše predstavnice neoklasicizma v mestu. |
Opis varstvenega režima: | Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: – varovanje kulturnih, arhitekturnih, umetniških in ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik; – vsaka raba in vsi posegi v spomenik morajo biti podrejeni ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti; – strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege, pojavnosti, materialov, poslikav in okrasja; – omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti v njem odvijajoče se dejavnosti; – na spomenik in ob njem je prepovedano postavljati nosilce infrastrukture in reklam. |
EŠD | 8354 |
Ime enote: | Lendava – Vila Glavna ulica 12 in 14 |
Lokacija: | parc. št.: 4408 k.o. Lendava |
Utemeljitev razglasitve | Pritlična neobaročna vila kvadratnega tlorisa ima štiri vogalne stolpiče. Fasada je členjena z bogato okrašenimi baročnimi kartušami in maltastimi šivanimi robovi. Kvalitetni so dekorativni zaključki žlebov in dimnikov. Notranjščino krasi bogata stropna štukatura z rastlinsko in cvetlično ornamentiko v obliki girland. Glasbeni salon je okrašen s figuralnimi motivi. Kvalitetni so tudi talni mozaiki in parket. Pomemben sestavni del celotne arhitekture predstavlja manjša dvoriščna stavba, v kateri so bili prostori notariata. Izpostaviti velja tudi umetelno oblikovano dvoriščno ograjo. Nekdanja vila notarja Oskarja Laubhaimerja je bila zgrajena leta 1906 in predstavlja kvaliteten primer historicistične enodružinske vile z vrtom, v kateri danes domuje knjižnica. |
Opis varstvenega režima: | Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: – varovanje kulturnih, arhitekturnih, umetniških in ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik; – vsaka raba in vsi posegi v spomenik morajo biti podrejeni ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti; – strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege, pojavnosti, materialov, poslikav in okrasja; – omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti v njem odvijajoče se dejavnosti; – na spomenik in ob njem je prepovedano postavljati nosilce infrastrukture in reklam. |
EŠD | 8361 |
Ime enote: | Lendava – Vila Glavna ulica 40 |
Lokacija: | parc. št.: 3972/1, 3973 k.o. Lendava |
Utemeljitev razglasitve | Pritlična, 5 x 2 osna vila je pokrita s piramidalno streho. Fasada ob cerkvi je oplemenitena z mogočno klasicistično lopo, ki sloni na balustradi in je dostopna po enoramnem stopnišču. Trikotna okenska čela slonijo na klasicistično oblikovanih pilastrih. Okenske osi so med seboj ločene s pilastri, ki segajo preko cele višine stavbe. Vila je kvaliteten primer postklasicističnega oblikovanja druge polovice 19. stoletja v Lendavi. |
Opis varstvenega režima: | Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: – varovanje kulturnih, arhitekturnih, umetniških in ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik; – vsaka raba in vsi posegi v spomenik morajo biti podrejeni ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti; – strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege, pojavnosti, materialov, poslikav in okrasja; – omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti v njem odvijajoče se dejavnosti; – na spomenik in ob njem je prepovedano postavljati nosilce infrastrukture in reklam. |
EŠD | 8367 |
Ime enote: | Lendava – Vila Glavna ulica 60 |
Lokacija: | parc. št.: 4100 k.o. Lendava |
Utemeljitev razglasitve | Sedemosno pritlično stavbo prekriva piramidasta opečna streha. Glavna fasada je rahlo izražena z dvema rizalitoma, sicer členjena z rustiko in poudarjen s šivanimi robovi. Okna v rizalitnih delih imajo trikotno zaključena čela in slonijo na majhnih konzolicah. Parapetna polja so okrašena z balustradami. Objekt predstavlja kvaliteten primer reprezentančne enodružinske bogataške vile z vrtom, nastale na prelomu 19. in 20. stoletja. |
Opis varstvenega režima: | Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: – varovanje kulturnih, arhitekturnih, umetniških in ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik; – vsaka raba in vsi posegi v spomenik morajo biti podrejeni ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti; – strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege, pojavnosti, materialov, poslikav in okrasja; – omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti v njem odvijajoče se dejavnosti; – na spomenik in ob njem je prepovedano postavljati nosilce infrastrukture in reklam. |
EŠD | 3548 |
Ime enote: | Lendavske Gorice – Cerkev sv. Trojice |
Lokacija: | parc. št. 6163/1, 6163/2 k.o. Lendava |
Utemeljitev razglasitve | Cerkev sestavljajo enoladijski prostor, prezbiterij s petosminskim zaključkom in masivni zvonik. Enotno cerkveno enoladijsko notranjščino pokriva dvokapnica. Masiven cerkveni zvonik na kvadratni osnovi služi kot vhodna lopa in je bil prizidan kasneje. Enoladijski prostor z lopo pod katero je mumija kapitana Mihaela Hadika, je preprost in brez opreme. Cerkev sv. Trojice je leta 1728 postavila družina Gludovacz. Dobro ohranjena mumija kapitana Mihaela Hadika je spomin na zmagovit spopad s Turki leta 1603. |
Opis varstvenega režima: | Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: – varovanje kulturnih, umetnostnih, arhitekturnih, likovnih ter krajinskih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik; – podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti; – prepoved predelav vseh sestavnih delov in likovnih prvin objekta, ki so ovrednotene kot del spomenika; – strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege in materialov; – prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, tlorise, gabarite cerkve in arhitekturne člene, razen vzdrževalnih posegov; – omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti v njem odvijajoče se dejavnosti; – v območju spomenika je prepovedano posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno infrastrukturo ter nosilci reklam; – prepoved vseh posegov v arheološke plasti spomenika, razen pooblaščenim osebam. |
EŠD | 8387 |
Ime enote: | Lendavske Gorice – Klet Lendavske Gorice 358 |
Lokacija: | parc.št. 4964 zahodni del, 4965 zahodni del, 4966 zahodni del, k .o. Lendava |
Utemeljitev razglasitve | Na območju Lendavskih Goric se je v južnem delu t.i. Uj Tomaža, nekoč v celoti zavarovanega zaselka vinskih kleti tradicionalnih oblik, ohranilo le troje tipičnih, cimpranih gospodarskih objektov. Največja med njimi ima tlorisno obliko L ter je z dvoriščnima fasadama orientirana proti pripadajočim vinogradom. Zgrajena je iz tesanih brun, ometana z ilovico ter prebeljena. Čopasta slamnata dvokapnica širokih napuščev prekriva objekt ter sekundarni prizidek na zadnji, cestni fasadi, ki je skladno vključen v celoto in vodi v naknadno izveden podkleten prostor. Obravnavani objekt je dvolastniški; po ustnem izročilu naj bi bil prvotno enoten, s stanovanjskim delom v enem kraku in gospodarskim v drugem. Danes je objekt tlorisno razdeljen v dve ločeni enoti, tako da ima vsak krak svoj bivalni del in gospodarski del s prešo. Na starejšem bivalnem delu so še ohranjena majhna kvadratna okenca s celimi polkni, novejši del pa ima okna pokončna, zapirajo jih dvokrilna lamelna polkna. Tudi pri rustikalno oblikovanih ločenih vhodih je jasno viden časovni razmik nastanka. Točna letnica gradnje kleti ni znana, zato jo analogno smatramo za značilno, dokaj avtentično ohranjeno stavbo iz 19. stoletja, katere del je bil funkcionalno predelan v prvi četrtini 20. stoletja. Stavba še danes poudarja način življenja kmetov iz bližnjih in bolj oddaljenih vasi, ki so lastniki vinogradov in sadovnjakov ter gospodarijo s kletmi v goricah. |
Opis varstvenega režima: | Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: – varovanje vseh etnoloških, zgodovinskih, kulturnih, krajinskih, arhitekturnih, likovnih in drugih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik; – posebno varovanje zunanjščine stavbe, originalnega stavbnega pohištva, njene gradbene substance ter posameznih arhitekturnih in likovnih detajlov, tlorisne zasnove in notranje opreme – klasične preše; – podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti, ne glede na funkcijo; – posegi v zaščitene tlorise, gabarite stavb, arhitekturne člene, razen vzdrževalnih posegov, niso dovoljeni; – dovoljena je morebitna prenova objekta v smislu uvajanja minimalnih bivalnih standardov; – izjemnega pomena za spomenik je ohranjanje njegovih originalnih sestavin, popolnoma dotrajani izvirni elementi se lahko nadomestijo le z identičnimi rekonstrukcijami; – v območju spomenika ni dovoljeno posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno in nadometno infrastrukturo ter nosilci reklam. |
EŠD | 8388 |
Ime enote: | Lendavske Gorice – Klet Lendavske Gorice 359 |
Lokacija: | parc.št. 4967/2 zahodni del, 4968, k .o. Lendava |
Utemeljitev razglasitve | Cimprana, z blatom ometana in prebeljena klet predstavlja eno od treh še ohranjenih kleti v ožjem, južnem delu zaselka Uj Tomaž. Je podolžnega tlorisa, postavljena ob vznožju pripadajočega vinograda, pravokotno na poljsko pot; prekriva jo štirikapna slamnata streha širokih napuščev. Notranjščina je tradicionalna, tri celična: osrednji prostor z glavnim vhodom, kjer je bila nekoč klasična preša, v isti ravnini se na eni strani nahaja kletni prostor za hrambo vina ter na drugi strani bivalni prostor z majhnimi kvadratnimi okenci, ki jih zapirajo polne enokrilne polkne. Vhodna vrata so enokrilna, iz širokih desk, pribitih z lesenimi cveki; okensko in vratno okovje je originalno, preprostih oblik. Klet ni datirana, analogno pa njen začetek uvrščamo v drugo polovico 19. stoletja. Gre za dobro ohranjeno vinsko klet arhaičnih oblik, ki je materialni dokument stavbne in kmečke zgodovine tega dela Prekmurja. Klet še vedno služi svoji primarni funkciji. |
Opis varstvenega režima: | Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: – varovanje vseh etnoloških, zgodovinskih, kulturnih, krajinskih, arhitekturnih, likovnih in drugih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik; – posebno varovanje zunanjščine stavbe, originalnega stavbnega pohištva, njene gradbene substance ter posameznih arhitekturnih in likovnih detajlov, tlorisne zasnove in notranje opreme; – podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti, ne glede na funkcijo; – posegi v zaščitene tlorise, gabarite stavb, arhitekturne člene, razen vzdrževalnih posegov, niso dovoljeni; – dovoljena je morebitna prenova stavbe v smislu uvajanja minimalnih bivalnih standardov; – izjemnega pomena za spomenik je ohranjanje njegovih originalnih sestavin, popolnoma dotrajani izvirni elementi se lahko nadomestijo le z identičnimi rekonstrukcijami; – v območju spomenika ni dovoljeno posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno in nadometno infrastrukturo ter nosilci reklam. |
EŠD | 8389 |
Ime enote: | Lendavske Gorice – Klet Lendavske Gorice 361 |
Lokacija: | parc.št. 4974, k .o. Lendava |
Utemeljitev razglasitve | V L oblikovana, tradicionalno zgrajena cimprana in z blatom ometana stavba se nahaja na začetku strnjenega dela zaselka Uj Tomaž, nekoč izjemne skupine starih vinskih kleti, ki so jih danes zamenjale povsem nove zgradbe. Je edina ohranjena izmed tistih v zaselku, ki so bile deležne večkratnih celovitih prenov. Sama je bila nazadnje v celoti obnovljena leta 1994. Stavba ni tipična klet temveč so jo za razliko od ostalih prilagodili za celoletno bivanje družine. Vsebuje ločen stanovanjski in gospodarski krak, pod skupno slamnato streho. Stanovanjski del ima majhno osrednjo, vhodno vežo, naravnost iz veže je nekdanja črna kuhinja ter levo bivalni prostor s krušno pečjo. Desno iz veže je v isti ravnini vinska klet. V L kraku je majhen hlev, zadnja obnova pa je doprinesla k rekonstrukciji odprte lope, ki pod celostranskim čopom zaključuje gospodarski del objekta. Stanovanjski del, ki stoji pravokotno na vaško pot, se zaključuje z delnim čopom in lesenim izrezljanim čelnim zatrepom. Okna so pokončna, dvokrilna, zapirajo jih lamelne polkne. Del stavbnega pohištva na objektu je originalen, del pa je izdelan na novo po analogiji, ker originali niso bili ohranjeni. Nedatirana stavba, ki danes služi le kot vinska klet, je v osnovi s konca 19. ali z začetka 20. stoletja. Je dokument bivalne kulture in načina kmečkega življenja v goricah. |
Opis varstvenega režima: | Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: – varovanje vseh etnoloških, zgodovinskih, kulturnih, krajinskih, arhitekturnih, likovnih in drugih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik; – posebno varovanje zunanjščine stavbe, originalnega stavbnega pohištva, njene gradbene substance ter posameznih arhitekturnih in likovnih detajlov, tlorisne zasnove in notranje opreme; – podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti, ne glede na funkcijo; – posegi v zaščitene tlorise, gabarite stavb, arhitekturne člene, razen vzdrževalnih posegov, niso dovoljeni; – dovoljena je morebitna prenova stavbe v smislu uvajanja minimalnih bivalnih standardov,; – izjemnega pomena za spomenik je ohranjanje njegovih originalnih sestavin, popolnoma dotrajani izvirni elementi se lahko nadomestijo le z identičnimi rekonstrukcijami; – v območju spomenika ni dovoljeno posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno in nadometno infrastrukturo ter nosilci reklam. |
EŠD | 1165 |
Ime enote: | Pince – Klet na parc. št. 376/1 |
Lokacija: | parc.št. 376/1, k .o. Pince |
Utemeljitev razglasitve | Izredno dolga cimprana klet leži na blagem pobočju, v izjemnem ambientu starih listavcev in vinogradov. Pokriva jo strma dvokapna streha s salonitno kritino, ki je bila v originalu pred neustreznim posegom slamnata štirikapnica; predelave v čelnih delih strehe so tako razlog za sedanje leseno opažene čelne zatrepe. Tricelično, pritlično stavbo sestavljajo križno vezana krepka tesana bruna, ki imajo stike zamazane z ilovico. Bivalni del (prostor s štedilnikom) je ločen od velikega prostora z ohranjeno klasično prešo in kleti. Dvoje zunanjih vhodov je izvedenih v rustikalni shemi, vrata so enokrilna, sestavljena iz širokih plohov ter opremljena s preprostim okovjem. Ostale stenske odprtine so le redke, manjše line v brunih. Klet, ki ni datirana, je izjemen spomenik ljudskega stavbarstva 19. stoletja, tipična v svojem vinorodnem okolju goric nad Pincami. Spada med večje tovrstne objekte ter je med zadnjimi, ki kažejo še dokaj avtentično in tradicionalno podobo. Nedavne nenačrtovane predelave na konstrukcijo kleti niso vplivale do te mere, da je ne bi bili moč vzpostaviti v izvirno stanje. |
Opis varstvenega režima: | Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: – varovanje vseh etnoloških, zgodovinskih, kulturnih, krajinskih, arhitekturnih, likovnih in drugih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik; – posebno varovanje zunanjščine stavbe, originalnega stavbnega pohištva, njene gradbene substance ter posameznih arhitekturnih in likovnih detajlov, tlorisne zasnove in notranje opreme – klasične preše; – ob zamenjavi sedanje salonitne kritine je potrebno streho ponovno prekriti s slamo ter na osnovi fotodokumentacije izvesti prvotno obliko štirikapnice; – podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti, ne glede na funkcijo; – posegi v zaščitene tlorise, gabarite stavb, arhitekturne člene, razen vzdrževalnih posegov, niso dovoljeni; – dovoljena je morebitna prenova objekta v smislu uvajanja minimalnih bivalnih standardov; – izjemnega pomena za spomenik je ohranjanje njegovih originalnih sestavin, popolnoma dotrajani izvirni elementi se lahko nadomestijo le z identičnimi rekonstrukcijami; – v območju spomenika ni dovoljeno posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno in nadometno infrastrukturo ter nosilci reklam. |
EŠD | 24675 |
Ime enote: | Petišovci – Osnovna šola |
Lokacija: | južni del parc. št. 1978/18 k.o. Petišovci, |
Utemeljitev razglasitve | Objekt podružnične šole, v katerem se še danes poučuje, je pritlična stavba z značilnim stolpom. V šoli zgrajeni v več fazah v prvi polovici 20. stoletja je bilo zraven učilnic še stanovanje za učitelja ter shramba za shranjevanje sadja in zelenjave s šolskega vrta in sadovnjaka. Kljub temu, da notranji prostori niso razvidni ter da ima šola prizidek kasnejšega nastanka, je prvotna stavbna masa ostala nespremenjena. Šola predstavlja značilni primer gradnje prekmurskih šol. |
Opis varstvenega režima: | Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: – varovanje kulturnih, arhitekturnih, umetniških in ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik; – vsaka raba in vsi posegi v spomenik morajo biti podrejeni ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti; – strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege, pojavnosti, materialov, poslikav in okrasja; – omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti v njem odvijajoče se dejavnosti; – na spomenik in ob njem je prepovedano postavljati nosilce infrastrukture in reklam. |
EŠD | 8351 |
Ime enote: | Lendava – Spodnji grad |
Lokacija: | parc. št.: 4290, 4291 k.o. Lendava |
Utemeljitev razglasitve | Spodnji grad stoji ob parku v strogem mestnem jedru Lendave. Enonadstropno graščino iz 18. stoletja z dvema stranskima traktoma prekriva strma dvokapna streha. V pritličju osrednjega trakta se nahaja obokan arkadni hodnik. Fasada je brez dekoracije, skromno členjena z gladkim zidnim vencem in enostavnimi okenskimi obrobami. Okenske odprtine imajo pokončno pravokotno obliko. Notranjščina je delno obokana. Spodnji grad v Lendavi predstavlja primer grajske baročne arhitekture Prekmurja, ki je sicer skopa v arhitekturnih detajlih, vendar pa se izraža z maso objekta. Južno od graščine je večja zelena površina, ki je historično pripadala objektu. Danes je urejena v krajinskem slogu kot mestni park z utrjenimi potmi, parkovno opremo in otroškim igriščem. |
Opis varstvenega režima: | Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: – varovanje kulturnih, arhitekturnih, umetniških in ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik; – vsaka raba in vsi posegi v spomenik morajo biti podrejeni ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti; – strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege, pojavnosti, materialov, poslikav in okrasja; – omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti v njem (ob njem) odvijajoče se dejavnosti; – na spomenik in ob njem je prepovedano postavljati nosilce infrastrukture in reklam. Varstveni režim za vrtnoarhitekturno dediščino Prepovedano je: – spreminjati kompozicijo zasnove; – spreminjati strukturne poteze; – posegati v naravne sestavine, ki so vključene v kompozicijo (voda, vegetacija, topografija); – uničevati ali poškodovati drevje ali grmovje (veje, debla, korenine); – uničevati, odstranjevati ali premeščati druge vrtno arhitekturne objekte, ki so sestavni del – oblikovne zasnove (skulpture, portali, grajeni objekti); – spreminjati ekološke pogoje (talne, mikroklimatske), ki so potrebni za obstoj in razvoj dreves in grmovja (npr. zviševanje ali zniževanje talne vode, spreminjati osončenosti dreves in grmov, odkopavanje ali zasipavanje terena); – graditi na oblikovani zeleni površini stavbe, poti ali naprave, ki niso v skladu z njenimi značilnostmi; – spreminjati okolico oz. posegati v varovano območje oblikovane naravne dediščine tako, da bi bila ta prizadeta (npr. zapiranje pogledov, obzidava, postavljanje energetskih vodov, reklamnih in drugih tabel); – na tratnih površinah izvajati množične dalj časa trajajoče prireditve; – napeljevati žične in druge energetske vode čez oblikovano zeleno površino. |
EŠD | 1149 |
Ime enote: | Čentiba – Florjanov pil |
Lokacija: | parc. št.: 4646 južni del k.o. Čentiba |
Utemeljitev razglasitve | Stebrasto znamenje se nahaja v zgornjem delu vasi Čentiba. Izdelano je bilo leta 1827 v baročni tradiciji. Sestavljeno je iz oglatega podstavka, ki je s kapitelom ločen od nekoliko ožjega pilastra, vrh katerega se dviga kamnita skulptura sv. Florijana. Zadnja obnova je bila izvedena leta 1995, kar dokazuje letnica na podstavku. Takrat je bil podstavek s pilastrom obložen s temnim marmorjem. Baročno znamenje s kamnito figuro sv. Florijana predstavlja kvalitetno kiparsko delo, oblikovano na tradicionalen način. |
Opis varstvenega režima: | Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: – varovanje kulturnih, umetniških in ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik; – vsaka raba in vsi posegi v spomenik morajo biti podrejeni ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti; – strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin spomenika po načelu ohranjanja izvirne lege, materialov, poslikav, okrasja; – omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti ob njem odvijajoče se dejavnosti; – na spomenik je prepovedano postavljati nosilce infrastrukture in reklam. |
EŠD | 112 |
Ime enote: | Dolga vas – Židovsko pokopališče |
Lokacija: | parc. št. 1777, 1778, 1779, 1780, 1781, 1782 k.o. Dolga vas |
Utemeljitev razglasitve | Ob magistralni cesti, ki vodi iz Dolge vasi v Lendavo, se je ohranilo eno izmed treh židovskih pokopališč v Lendavi. Leta 1837 je bila v Lendavi ustanovljena židovska verska občina, leta 1866 pa so zgradili sinagogo. Proti koncu 19. stoletja je živelo v Lendavi skoraj 300 Židov, verske obrede pa so ohranili do leta 1944, ko so jih Madžari internirali. Prostor za pokopališče so Židje kupili leta 1834, kasneje pa so ga razširili in ogradili. Pokopališče je parkovno urejeno, na njem se nahajajo nagrobniki, od katerih so nekateri izjemna arhitekturna in likovna dela. Ob vstopu na pokopališče je vhodna mrliška kapelica. Zgradba ima pravokotno osnovo, vhodni portal in šotorasto štirikapnico. Okenske odprtine so polkrožne, pod streho poteka profiliran venec. Pokopališče v Lendavi je edino ohranjeno židovsko pokopališče v Lendavi. Priča o življenju Židov v tem prostoru in je zato pomemben del njihove zgodovinske in kulturne dediščine. Pokopališče je bilo do druge svetovne vojne urejeno in oskrbovano, po vojni pa ni imelo vzdrževalca in propada. |
Opis varstvenega režima: | Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: – varovanje kulturnih, arhitekturnih, umetniških in ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik; – vsaka raba in vsi posegi v spomenik morajo biti podrejeni ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti; – strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege, pojavnosti, materialov, poslikav in okrasja; – omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti v njem odvijajoče se dejavnosti; – na spomenik in ob njem je prepovedano postavljati nosilce infrastrukture in reklam. |
EŠD | 29880 |
Ime enote: | Hotiza – Vaški križ |
Lokacija: | parc.št. 2217, k .o. Hotiza |
Utemeljitev razglasitve | V jugozahodnem delu vasi stoji ob križišču poti lesen vaški križ s plastiko Jezusa in Marije. Križ, ki je že novejši, prekriva polkrožna pločevinasta strešica s figuralno oblikovanim robom. Oba kipa sta originalna ljudska umetnost, najverjetneje iz druge polovice 19. stoletja. Ime lokacije križa »pri pili« se je med vaščani uporabljalo od nekdaj, kar kaže na tradicionalen prostor v vasi, pri čemer pa ljudsko izročilo in drugi viri ne omenjajo namena njegove postavitve. Vaški križ z obema plastikama je pomemben spomenik ljudskega izražanja v umetnosti. |
Opis varstvenega režima: | Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: – varovanje vseh etnoloških, kulturnih, likovnih, krajinskih in drugih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik; – posebno varovanje obeh plastik – Jezusa in Marije, ter ohranjanje zunanje pojavnosti celotnega križa z rednim vzdrževanjem in strokovnimi posegi; – podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti; – v območje spomenika ni dovoljeno posegati s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno infrastrukturo ter nosilci reklam. |
EŠD | 9833 |
Ime enote: | Lendava – Atelje Štefana Galiča |
Lokacija: | parc. Št. 3134, 3135, 3136/1, 3136/2 k.o. Lendava |
Utemeljitev razglasitve | Zaključen kompleks manjše primestne domačije, značilne za ta prostor in za prve polovice 20. stoletja. Ob hiši, tlorisno oblikovani v L, se nahaja manjše, zidano gospodarsko poslopje, nekdanja kovačija. Lendavski slikar in grafik Štefan Galič (1944–1997), si je v hiši svojih starih staršev uredil atelje ter ves kompleks vsebinsko spremenil. Atelje predstavlja zanimivo zbirko raznovrstnega etnografskega in drugega gradiva. Najštevilčnejše od vsega je lončeno posodje vseh namembnosti in oblik iz različnih časovnih obdobij in krajev ter zbirka metuljev. Atelje akademskega slikarja in grafika Štefana Galiča, urejen na stari lendavski domačiji, je izviren dokument načina življenja, dela in osebnosti tega pomembnega umetnika madžarske narodnosti. Eksponati so smiselno razporejeni po vsej domačiji in prostorih ateljeja. Kot taka, je domačija v celoti pomemben memorialni in etnološki spomenik. |
Opis varstvenega režima: | Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: – varovanje kulturnih, etnoloških, umetniških in ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik; – vsaka raba in vsi posegi v spomenik morajo biti podrejeni ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti; – strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege, pojavnosti, materialov, poslikav in okrasja; – omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti v njem odvijajoče se dejavnosti; – na spomenik in ob njem je prepovedano postavljati nosilce infrastrukture in reklam. |
EŠD | 8373 |
Ime enote: | Lendava – Figuralno znamenje sv. Janeza Nepomuka |
Lokacija: | parc. št.: 4258/3 k.o. Lendava |
Utemeljitev razglasitve | Figuralno znamenje sv. Janeza Nepomuka se nahaja izven strogega mestnega jedra Lendave, ob mestni vpadnici. Stoji na masivnem okroglem stebru z bazo in kapitelom, ki pa najverjetneje ni originalen. Figura je izražena v kontrapostni pozi s križem v roki, tipičnim atributom za zavetnika mostov, rek, romarjev, duhovnikov in spovednikov. Skulptura iz peščenjaka, izdelana v baročni tradiciji 19. stoletja, predstavlja kvalitetno kiparsko delo, ki se kaže zlasti v prefinjeno dodelanih draperijah. |
Opis varstvenega režima: | Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: – varovanje kulturnih, umetniških in ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik; – vsaka raba in vsi posegi v spomenik morajo biti podrejeni ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti; – strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin spomenika po načelu ohranjanja izvirne lege, materialov, poslikav, okrasja; – omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti ob njem odvijajoče se dejavnosti; – na spomenik in ob njem je prepovedano postavljati nosilce infrastrukture in reklam. |
EŠD | 1477 |
Ime enote: | Lendava – Marijino znamenje |
Lokacija: | parc. št.: 6365/3 k.o. Lendava |
Utemeljitev razglasitve | Približno 120 cm visoka figura Marije stoji na visokem kvadratnem stebru z močno poudarjeno bazo in kapitelom ter razširjeno preklado. Kvaliteta dela neznanega avtorja se odraža v bogatosti detajlov, zlasti v filigransko oblikovani draperiji. Gre za primer izredno razširjenega baročnega kipa Marie immaculate, izdelanega v postbaročni tradiciji okoli leta 1800. |
Opis varstvenega režima: | Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: – varovanje kulturnih, umetniških in ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik; – vsaka raba in vsi posegi v spomenik morajo biti podrejeni ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti; – strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin spomenika po načelu ohranjanja izvirne lege, materialov, poslikav, okrasja; – omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti ob njem odvijajoče se dejavnosti; – na spomenik in ob njem je prepovedano postavljati nosilce infrastrukture in reklam. |
EŠD | 1478 |
Ime enote: | Lendava – Kip svetnika |
Lokacija: | parc. št.: zahodni del 3050 k.o. Lendava |
Utemeljitev razglasitve | Kip Janeza Nepomuka ob Glavni ulici je izdelan v naravni velikosti in stoji na masivnem, v prerezu pravokotnem podstavku z gotskim šilastim lokom. Zaprta figura v S-liniji je prikazana s križem, kot značilnim atributom. Skulptura je lep primer ene tradicionalnih najznačilnejših kompozicij svetnika. Statičnost in otrdele gube ter oblikovanje podstavka dokazujejo, da je kip primer baročno-gotske tradicije 19. stoletja. |
Opis varstvenega režima: | Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: – varovanje kulturnih, umetniških in ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik; – vsaka raba in vsi posegi v spomenik morajo biti podrejeni ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti; – strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin spomenika po načelu ohranjanja izvirne lege, materialov, poslikav, okrasja; – omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti ob njem odvijajoče se dejavnosti; – za spomenik in ob njem je prepovedano postavljati nosilce infrastrukture in reklam. |
EŠD | 8376 |
Ime enote: | Lendavske Gorice – Znamenje s sv. Ano in Marijo |
Lokacija: | parc. št.: jugovzhodni del 6164/4 k.o. Lendava |
Utemeljitev razglasitve | Znamenje s sv. Ano in Marijo se nahaja v neposredni bližini cerkve sv. Trojice v Lendavskih goricah. Skulpturi stojita na stebru pravokotnega tlorisa, ki se proti vrhu rahlo zožuje. Steber je postavljen na visoki bazi z razširjenim podstavkom. Znamenje je kakovosten primerek lokalne kiparske obrti v baročni maniri 19. stoletja. |
Opis varstvenega režima: | Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: – varovanje kulturnih, umetniških in ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik; – vsaka raba in vsi posegi v spomenik morajo biti podrejeni ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti; – strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin spomenika po načelu ohranjanja izvirne lege, materialov, poslikav, okrasja; – omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti ob njem odvijajoče se dejavnosti; – na spomenik in ob njem je prepovedano postavljati nosilce infrastrukture in reklam. |
EŠD | 1152 |
Ime enote: | Petišovci – Stebrasto znamenje |
Lokacija: | južni del parc. št. 4166/2 k.o. Petišovci |
Utemeljitev razglasitve | Štiri metre visoko baročno stebrasto znamenje sredi vasi sestavlja profiliran podstavni kamen pravokotnega tlorisa in kamnito plastiko stoječe Marije v značilni baročni patetični drži. Znamenje s kvalitetnimi poznobaročnimi detajli, ki so izraženi predvsem v proporcih in obdelavi prstov, je nastalo leta 1800, v času poznega baroka, kar dokazujejo zlasti otrdele linije. |
Opis varstvenega režima: | Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: – varovanje kulturnih, umetniških in ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik; – vsaka raba in vsi posegi v spomenik morajo biti podrejeni ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti; – strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin spomenika po načelu ohranjanja izvirne lege, materialov, poslikav, okrasja; – omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti ob njem odvijajoče se dejavnosti; – za spomenik in ob njem je prepovedano postavljati nosilce infrastrukture in reklam. |
EŠD | 1153 |
Ime enote: | Pince – Kamniti križ |
Lokacija: | jugozahodni del parc. št. 1265 k.o. Pince |
Utemeljitev razglasitve | Kamniti križ s skulpturo Križanega in manjšo podobo stoječe Žalostne Marije s sklenjenimi rokami ob vznožju, se nahaja sredi vasi. Stoji na baročno oblikovanem kamnitem podstavku kvadratnega prereza. Križani z Marijo je nastal okoli leta 1811 in je kvalitetno podobarsko delo baročne tradicije. |
Opis varstvenega režima: | Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: – varovanje kulturnih, umetniških in ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik; – vsaka raba in vsi posegi v spomenik morajo biti podrejeni ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti; – strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin spomenika po načelu ohranjanja izvirne lege, materialov, poslikav, okrasja; – omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti ob njem odvijajoče se dejavnosti; – za spomenik in ob njem je prepovedano postavljati nosilce infrastrukture in reklam. |
EŠD | 1154 |
Ime enote: | Trimlini – Pil |
Lokacija: | južni del parc. št. 1403 k.o. Lendava |
Utemeljitev razglasitve | Znamenje je sestavljeno iz kamnitega stebrastega podstavka pravokotnega tlorisa, na katerem stoji okrogli steber s kapitelom in kip Madonne Immaculate. Kvalitetno znamenje iz leta 1856 je upodobljeno v baročni maniri in tradiciji panonskih stebrov. |
Opis varstvenega režima: | Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: – varovanje kulturnih, umetniških in ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik; – vsaka raba in vsi posegi v spomenik morajo biti podrejeni ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti; – strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin spomenika po načelu ohranjanja izvirne lege, materialov, poslikav, okrasja; – omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti ob njem odvijajoče se dejavnosti; – za spomenik in ob njem je prepovedano postavljati nosilce infrastrukture in reklam. |
EŠD | 1148 |
Ime enote: | Čentiba – Zvonik |
Lokacija: | parc. št.: 1735 k.o. Čentiba |
Utemeljitev razglasitve | Zvonik kvadratnega tlorisa je nastal v tridesetih letih 20. stoletja. Sestavljen je iz pritličnega in nadstropnega dela, ki sta ločena z rahlo profiliranim venčnim zidcem. Pritličje s kapelo členi polkrožno zaključen vhod, v nadstropju so visoko pod streho zvonika umeščene štiri prav tako polkrožno zaključene odprtine z lesenimi naoknicami. Frontalni del zvonika tvorita še slepa niša nad vhodom in okrogla odprtina nad njo. Piramidasta strešica je prekrita z opečno kritino. Gre za tipičen primer prekmurske gradbene tradicije, ki združuje funkcijo kapelice in zvonika. |
Opis varstvenega režima: | Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: – varovanje kulturnih, arhitekturnih, umetniških in ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik; – vsaka raba in vsi posegi v spomenik morajo biti podrejeni ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti; – strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege, pojavnosti, materialov, opreme, poslikav, okrasja; – omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti ob njem odvijajoče se dejavnosti; – na spomenik in ob njem je prepovedano postavljati nosilce infrastrukture in reklam. |
EŠD | 1158 |
Ime enote: | Genterovci – Vaški zvonik |
Lokacija: | parc. št. 391/2 južni del, 395/2 južni del, 396/2 južni del, k .o. Genterovci |
Utemeljitev razglasitve | Lesen vaški zvonik se nahaja ob cesti v središču vasi. Osmerokotno, leseno opažano ohišje stoji na ometanih opečnih temeljih. Prekriva ga štirikapna podeskana streha, ki se izteka v lesen, štirikoten zvonik s šotorasto strešico, prav tako prekrito z deskami, katere vrh krasi kovinski križ. Pod strešico zvonika se s vseh štirih strani odpirajo podolžne line z leseno, poševno mrežo. V zvoniku je ohranjen zvon. Vhod v zvonik je speljan s cestne strani preko nizkega zidanega stopnišča, skozi preprosta lesena, enokrilna vrata. V notranjosti osnovo zvonika tvori hrastova, tesana tramovna, konstrukcija, s štirimi mogočnimi bruni položenimi pravokotno na zemljo ter štirimi navpičnimi stebri, povezani z vmesnimi ročicami. Na enem od tramov se nahajata letnici 1889 in 1924. Zvonik v Genterovcih so po navedbi v literaturi (Varga Sándor, Pivar Ella, Zgodovina Dobrovnika, Genterovec, Kota. Lendava, 1979) zgradili leta 1860. Prvotna kritina naj bi bila slama, ki so jo leta 1889 nadomestili s skodlami (letnica na tramu), druga letnica 1924 pa naj bi zabeležila zamenjavo skodel s pločevino, namestitev novega zvona ter ostala večja obnovitvena dela. Leta 1979 je bil zvonik ponovno v zelo slabem gradbenem stanju, zato so mu zamenjali zunanji opaž ter obe strehi prekrili z deskami. Zadnja celovita obnova zunanjščine zvonika se je izvajala v letu 1999. Zvonik še vedno služi svoji osnovni funkciji. Je pomemben pomnik vaškega načina življenja in predstavlja tipično obliko zvonika v ravninskem delu Prekmurja, v okolici Lendave. Že omenjena literatura pa med drugim tudi navaja, da naj bi bili takšni leseni zvoniki posebnost ozemlja Hetés (sedem naselij, vključno z Madžarsko, katerih imena se v madžarščini končujejo na – haza). |
Opis varstvenega režima: | Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: – varovanje vseh etnoloških, kulturnih, krajinskih, arhitekturnih, likovnih in drugih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti, ter varovanje vseh vedut na spomenik; – posebno varovanje osrednje, originalne tramovne konstrukcije zvonika, vključno z zvonom; – podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti; – posegi v zaščiteni tloris in gabarit stavbe, razen vzdrževalnih posegov, niso dovoljeni; – izjemnega pomena za spomenik je ohranjanje njegovih originalnih sestavin, popolnoma dotrajani izvirni elementi se lahko nadomestijo le z identičnimi rekonstrukcijami; – v območje spomenika ni dovoljeno posegati s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja; – na spomenik ni dovoljeno nameščati elementov infrastrukture in reklamnih panojev. |
EŠD | 8378 |
Ime enote: | Kamovci – Vaški zvonik |
Lokacija: | parc.št. 190, k .o. Kamovci – 190/1 |
Utemeljitev razglasitve | Ob medkrajevni cesti skozi vas stoji lesen zvonik, ki je bil leta 1976 prestavljen s prvotne lokacije na nasprotni strani ceste in istočasno v celoti obnovljen. Jedro zvonika sestavljajo izvirni tesani hrastovi tramovi, sloneči na masivnih, v pravem kotu položenih kladah. Osnovno konstrukcijo zvonika obdaja leseno ohišje, tlorisno oblikovano kot neenakomerni osmerokotnik, pokriva ga široka štirikapna streha. Iz osrednjega dela strehe se dviga lesen štirikotni stolp zvonika, pokrit z manjšo piramidasto strešico, vrh katere se nahaja kovinski križ. Strešica, pod katero je obešen zvon, sloni na štirih stebričkih, ko tvorijo široke podstrešne odprtine. Obe strehi pokrivajo deske, položene »na preklop«. Vhod v zvonik vodi s cestne strani, vrata so enostavna, iz širokih desk, opremljena s preprostim okovjem. Ponovna celovita obnova zunanjščine po obstoječem vzoru je bila izvedena v letu 2000. Zvonik nima datacije, na osnovi primerjav pa ocenjujemo, da je njegov bistveni osrednji del iz druge polovice 19. stoletja. Predstavlja tipično obliko zvonika, ki se pojavlja v širšem območju Lendave in je primer t.i. ljudske stavbe s še vedno živo javno funkcijo. |
Opis varstvenega režima: | Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: – varovanje vseh etnoloških, zgodovinskih, kulturnih, krajinskih, arhitekturnih, likovnih in drugih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti, ter varovanje vseh vedut na spomenik; – posebno varovanje osrednje, originalne tramovne konstrukcije zvonika, vključno z zvonom; – podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti; – posegi v zaščiteni tloris in gabarit stavbe, razen vzdrževalnih posegov, niso dovoljeni; – izjemnega pomena za spomenik je ohranjanje njegovih originalnih sestavin, popolnoma dotrajani izvirni elementi se lahko nadomestijo le z identičnimi rekonstrukcijami; – v območje spomenika ni dovoljeno posegati s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja; – na spomenik ni dovoljeno nameščati elementov infrastrukture in reklamnih panojev. |
EŠD | 1179 |
Ime enote: | Petišovci – Vrtina |
Lokacija: | južni del parc. št. 1977/16 k.o. Petišovci, |
Utemeljitev razglasitve | Južno od ceste Petišovci–Čentiba stoji konstrukcija plinske vrtine Petišovci s 44,5 metra visokim vrtalnim strojem Đuro Đaković iz leta 1950. Dejavnost raziskav in vrtanja je leta 1965. ukinjena. Del opreme in dokumentacijo je prevzela INA Naftaplin, večji del opreme pa je končal na odpadu. Na področju Petišovcev je bilo izkopanih 107 vrtin, nasploh pa je odkritje nafte in plina na področju Petišovcev odigralo veliko gospodarsko vlogo v Lendavi, Prekmurju in nasploh v bivši skupni državi. Skupno je bilo na tem območju proizvedeno 910 000 t tekočih ogljikovodikov in 800 milijonov m3 plina. Vrtina pomeni simbol nekoč donosnega pridobivanja plina ter nafte. |
Opis varstvenega režima: | Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: – varovanje tehniških in ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik; – vsaka raba in vsi posegi v spomenik morajo biti podrejeni ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti; – strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin spomenika po načelu ohranjanja izvirne lege, materialov, – omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti ob njem odvijajoče se dejavnosti; – za spomenik in ob njem je prepovedano postavljati nosilce infrastrukture in reklam. |
EŠD | 1164 |
Ime enote: | Pince – Vaški zvonik |
Lokacija: | parc.št. 1266 k .o. Pince |
Utemeljitev razglasitve | Sredi vasi stoji ob križišču glavne in stranske ceste, ki vodi v gorice, lesen čokat zvonik. Hrastovo, tesano tramovno konstrukcijo podpirajo štirje obodni hrastovi tramovi ter osrednji, celostranski tram. Štirje krajši vmesni tramovi tvorijo predalčno razdelitev temeljne kvadratne ploskve, ki je tlakovana z domače izdelanim opečnim tlakovcem. Horizontalne in vertikalne tramove zakriva lesena obodna stavba, pokrita s široko štirikapno streho. Iz osrednjega dela strehe se visoko vzpenjata dva trama osnovne konstrukcije, s strmo štirikapnico, pod katero je obešen zvon. Vrh strešice je nameščen lesen križ. Kritina obeh streh so deske, položene vertikalno na preklop. Vhod v zvonik, kjer se še vedno vrši ročno zvonjenje, je skozi enostavna enokrilna vrata, opremljena z značilnim preprostim okovjem. Zvonik ni datiran. Jedro zvonika s tesano konstrukcijo je izvirno, medtem ko je njegova lesena zunanjščina že sekundarna, izdelana po predhodnem vzoru in analognih raziskavah. Obnov zunanjščine je bilo namreč v zgodovini zvonika, katerega nastanek postavljamo v drugo polovico 19. stoletja, več; zadnja se je izvajala v letu 2004, ko so bili ob zamenjavi dotrajanih lesenih delov pod osnovnimi obodnimi tramovi zgrajeni še betonski pasovni temelji. Zvonik v Pincah tvori skupaj s kamnitim križem, ki stoji na stebru z izpisano letnico 1811, pomemben krajevni poudarek; je spomenik ljudskega stavbarstva in načina vaškega življenja v preteklosti. |
Opis varstvenega režima: | Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: – varovanje vseh etnoloških, kulturnih, krajinskih, arhitekturnih, likovnih in drugih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti, ter varovanje vseh vedut na spomenik; – posebno varovanje osrednje, originalne tramovne konstrukcije zvonika, vključno z zvonom; – podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti; – posegi v zaščiteni tloris in gabarit stavbe, razen vzdrževalnih posegov, niso dovoljeni; – izjemnega pomena za spomenik je ohranjanje njegovih originalnih sestavin, popolnoma dotrajani izvirni elementi se lahko nadomestijo le z identičnimi rekonstrukcijami; – v območje spomenika ni dovoljeno posegati s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja; – na spomenik ni dovoljeno nameščati elementov infrastrukture in reklamnih panojev. |
EŠD | 1135 |
Ime enote: | Lendava – Mestno jedro |
Lokacija: | parc. št.: 3961, 3962, 3963, 3965/1, 3965/2, 3966, 3967, 3968, 3969, 3970, 3971/1, 3971/2, 3972/1, 3972/2, 3973, 3974, 3975, 3976, 3977, 3978, 3979, 3980, 3981, 3982, 4011, 4021/1, 4021/2, 4022/1, 4023/1, 4023/2, 4024, 4025, 4026, 4087/1, 4087/2, 4087/3, 4087/4, 4087/5, 4089, 4090, 4091, 4092, 4093, 4094, 4095, 4096, 4097, 4098, 4099, 4100, 4101, 4102, 4103, 4104, 4105, 4106, 4107/1, 4107/2, 4108/1, 4108/2, 4109, 4110, 4111, 4112, 4113, 4114, 4115, 4116, 4117, 4118, 4119, 4120, 4121/1, 4121/2, 4122, 4123, 4124, 4125, 4126, 4162/1, 4162/2, 4163, 4164, 4165, 4166, 4167, 4168/1, 4168/2, 4169/1, 4169/2, 4170, 4171, 4172, 4173/1, 4173/2, 4173/3, 4174/1, 4174/2, 4174/3, 4175, 4176/1, 4176/2, 4177/1, 4177/2, 4181, 4183, 4184, 4185, 4186, 4187, 4188, 4189, 4190, 4191, 4192, 4193, 4194, 4195, 4196, 4197, 4198, 4199, 4200, 4201, 4202, 4203, 4204, 4205, 4206/1, 4206/2, 4206/3, 4207, 4208, 4209, 4210 vzhodni del, 4278, 4279, 4280, 4281, 4282/1, 4283, 4284, 4285/1, 4285/2, 4285/3, 4286, 4287, 4288/3, 4288/4, 4289, 4290, 4291, 4292, 4293, 4294, 4295, 4296, 4297, 4298, 4301/4, 4301/7, 4329, 4330, 4331/1, 4331/2, 4332, 4333, 4334, 4335/1, 4335/2, 4336, 4337, 4338, 4391, 4394/1, 4394/2, 4395/1, 4395/2, 4396/1, 4396/2, 4397, 4399/1, 4400, 4401, 4402, 4403, 4404/1, 4404/2, 4404/3, 4404/4, 4404/5, 4404/6, 4404/7, 4404/8, 4405, 4406, 4407, 4408, 4409/1, 4409/2, 4410/1, 4410/2, 4411, 4411/1, 4411/2, 4411/3, 4411/4, 4412, 4413/1, 4413/2, 4414, 4415, 4416, 4417, 4418, 4419, 4421/1, 4421/2, 4422, 4423, 4424/1, 4424/2, 4425, 4426/1, 4426/2, 4427, 4428/1, 4428/2, 4429, 4430, 4431, 4432, 4433, 4434, 4435, 4436, 4437, 4438, 4439, 4440, 4441, 4442, 4443, 4444, 4445, 4446, 4447/1, 4447/2, 4448/1, 4448/2, 4449, 4452, 4453/1, 4453/2, 4454, 4455, 4456, 4457/1, 4457/2, 4458, 4459/2, , 4459/3, 4578, 4587/1, 4587/2, 4588, 4589/1, 4589/2, 4590, 4591, 4592, 4593, 4594, 4595, 4596, 4597, 4599, 4600, 4601, 4602, 4604, 6652 osrednji del, 6672/3 severni del, 6674 južni del, 6677 južni del, 6680 vzhodni del k.o. Lendava. |
Utemeljitev razglasitve | Lendava je izredno podolgovato mesto, ki se razprostira na lahni vzpetini, tesno ob vznožju goric, delno pa tudi na njihovih južnih obronkih. Skozi mesto vodi ena ulica – Glavna ulica, le v strogem središču okoli cerkve se delno prepletata obcestna in gručasta oblika. Pomembne hiše v Lendavi so skoncentrirane ob Glavni ulici, nastale kmalu po letu 1867, ko postane Lendava mesto z mestnimi pravicami, ter po letu 1890, ko zgradijo železniško progo Zalaegerszeg–Čakovec. Meščanska arhitektura ob Glavni ulici je večinoma pritlična in enonadstropna, z lepimi historičnimi fasadami, ki so nastajale po letu 1867, pa do konca prve svetovne vojne. Poleg kvalitetnih fasad jo v mnogih primerih odlikujejo notranja stopnišča z ograjami in prostornimi dvorišči. |
Dolnja Lendava se je razvila pod gradom. Celo tisočletje, od leta 890 do 1919, je bilo ozemlje v madžarski lasti, od Habsburžanov dalje pa tudi v zvezi z Avstrijo. Od leta 1867, po uvedbi dualizma, preide pod ogrski del avstroogrske monarhije. Mesto je dobilo ime po lipah (Linda, Lindau, Lendava), ki so obdajale Lendavo in okolico v času Pribinove in Kocljeve države. Ves srednji vek ter na začetku novega veka je Lendavi gospodovala rodbina Banffy (Baniči). Ko so ti leta 1644 izumrli, je Dolnjo Lendavo z okolico dobil F. Nadasdy, po njegovi usmrtitvi pa je cesar Leopold I. podaril grad in zemljišča H. Esterhazyju. Knezi Esterhazy so bili lastniki gradu do druge svetovne vojne, njihovo posestvo pa je bilo razdeljeno med agrarne interesente. Nagel razvoj Lendave se je pričel po letu 1867, ko je naselje postalo okrajno mesto, in spet po letu 1890, ko je dobilo železnico. To je obdobje, ko pričnejo Lendavčani graditi zidane hiše ob glavni mestni in prometni žili, ki predstavlja jedro mesta. Lendavo odlikuje historična ulična mreža s tlorisnimi in višinskimi gabariti stavb s prvotnimi oblikami fasad, kritih z opečno kritino. Kvalitetni mestni poudarek predstavlja nepozidano okolje gradu, v mestni veduti pa so pomembne ambientalne in prostorske dominante še župna cerkev, evangeličanska cerkev, Spodnji grad in sinagoga. Posebnost v slovenskem mestnem prostoru so nedvomno nekdanje ledenice, ki se nahajajo ob vznožju pobočja, vkopane v njegovo jedro, pa vendar neposredno ob ulici. | |
Opis varstvenega režima: | Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: – varovanje kulturnih, arhitekturnih, urbanističnih in ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik; – vsaka raba in vsi posegi v spomenik morajo biti podrejeni ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti; – strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin urbanizma po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege in materialov; – omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov; Zelene odprte površine se varujejo v urbanističnem smislu grajeno-zeleno kot urejene nepozidane površine. Za njihovo urejanje se smiselno uporabi varstveni režim za vrtnoarhitekturno dediščino. Pomemben oblikovalec odprtega uličnega prostora Lendave so drevoredi. Za drevorede, ki so del mestnega urbanizma velja varstveni režim za drevorede. Varstveni režim za drevorede prepoveduje: – uničevati ali poškodovati drevje (veje, debla, korenine); – spreminjati oblikovno zasnovo drevoreda (npr. spreminjati raster dreves, zasajati nova drevesa (druge drevesne vrste), zmanjševati obseg drevoreda); – spreminjati ekološke pogoje, ki so potrebno za razvoj in obstoj drevja (zviševanje ali zniževanje nivoja talne vode, zniževanje ali nasipavanje terena, odkopavanje korenin, zasipavanje debel, tlakovanje neposredne okolice); – izvajati takšna gradbena dela, ki lahko prizadenejo posamezna drevesa ali drevored v celoti (npr. vibracije, izkopi v območju rastišča). |