Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (ZLS) (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO in 11/18 – ZSPDSLS-1), Statuta Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 30/17) in skladno z določili Poslovnika Mestnega sveta Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 18/17, 23/17) je Mestni svet Mestne občine Kranj (v nadaljevanju Mestni svet) na 39. seji dne 20. 6. 2018 sprejel
o javno-zasebnem partnerstvu za izgradnjo regijskega večnamenskega športno vadbenega centra v Kranju (v nadaljevanju: Odlok)
S tem odlokom Mestna občina Kranj (odslej: javni partner) ugotavlja javni interes za izgradnjo regijskega večnamenskega športno vadbenega centra v Kranju v skladu s svojimi zakonskimi pristojnostmi in določa način vzpostavitve javno-zasebnega partnerstva.
Odlok določa predvsem:
– dejavnost, ki je predmet izvajanja pravic in obveznosti iz naslova projekta in območje izvajanja projekta javno-zasebnega partnerstva,
– pogoje, ki jih mora izpolniti zasebni partner,
– splošne pogoje za izvajanje projekta javno-zasebnega partnerstva,
– začetek in čas trajanja javno-zasebnega partnerstva,
– način financiranja projekta javno-zasebnega partnerstva,
– način sklenitve javno-zasebnega partnerstva,
– nadzor nad izvajanjem javno-zasebnega partnerstva,
– prenehanje razmerja javno-zasebnega partnerstva in
– druge pogoje za izvajanje javno-zasebnega partnerstva.
Javni interes za izvedbo projekta za izgradnjo regijskega večnamenskega športno vadbenega centra v Kranju v okviru javno-zasebnega partnerstva se ugotavlja na sledečih podlagah:
1. Strategija razvoja Slovenije (SRS);
2. Strategija razvoja Slovenije 2014–2020 (osnutek);
3. Nacionalni program športa v Republiki Sloveniji 2014–2023;
4. Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma 2017–2021;
5. Regionalni razvojni program Gorenjske 2014–2020, RRA Gorenjske BSC Poslovno podporni center Kranj;
6. Operativni program za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020;
7. Trajnostna urbana strategija Mestne občine Kranj 2030;
8. Letni program športa v Mestni občini Kranj za leto 2018;
9. Nacionalni energetski program Slovenije za obdobje 2010 do 2030: »aktivno ravnanje z energijo«;
10. Strategija razvoja turizma v Mestni občini Kranj 2020;
11. Strategija trajnostnega razvoja Mestne občine Kranj 2014–2023;
12. Načrt razvojnih programov Mestne občine Kranj 2018–2021.
II. VSEBINA IN PREDMET JAVNO-ZASEBNEGA PARTNERSTVA
Predmet javno-zasebnega partnerstva je projektiranje in izgradnja Regijskega večnamenskega športno vadbenega centra z manjšo večnamensko športno vadbeno dvorano, s tekališčem in pokrito nogometno tribuno na strehi tekališča dvorane (odslej RVŠVC).
Za potrebe realizacije projekta RVŠVC bo javni partner prenesel na zasebnega partnerja stavbno pravico v obsegu in za obdobje, ki glede na kriterije in zahteve javnega partnerja omogoča ekonomsko upravičenost investicije, vendar ne za dlje kot za 30 let.
(upravljavec in uporabniki objektov)
Upravljavec objekta RVŠVC je Zavod za šport Kranj.
Uporabniki objektov so javni zavodi na področju osnovnošolske vzgoje in izobraževanja, javni zavodi za kulturo, turizem in šport ter pravne in fizične osebe, vsi kot najemniki prostorov.
(organizacijska zasnova javno-zasebnega partnerstva)
Javno zasebno partnerstvo se izvede v javno-naročniški obliki.
Pri izvedbi postopka izbora zasebnega partnerstva se upoštevajo pravila javno-naročniške zakonodaje.
III. NAČIN FINANCIRANJA PROJEKTA JAVNO-ZASEBNEGA PARTNERSTVA
Zasebni partner prevzame financiranje projektiranja in izgradnje projekta RVŠVC ter trženje objekta.
Javni partner zagotovi s pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu opredeljeno uporabnino za objekte projekta RVŠVC, katere prejemnik je zasebni partner in zagotavlja javnemu partnerju upravičenje do koriščenja objektov na podlagi v pogodbi o javno-zasebnem partnerstvu opredeljenem protokolu in obsegu.
IV. OBVEZNOSTI JAVNEGA IN ZASEBNEGA PARTNERJA
(obveznosti javnega parterja)
Javni partner se zaveže v okviru projekta izvesti sledeče aktivnosti oziroma dokumentacijo oziroma podeliti upravičenja, kar se šteje kot vložek javnega partnerja:
– javni partner zasebnemu partnerju podeli stavbno pravico na zemljišču potrebnem za realizacijo projekta in upravičenja/pooblastila za izvedbo gradnje po potrjeni projektni dokumentaciji, ki jo zagotovi zasebni partner in potrdi javni partner;
– že pridobljeno pravnomočno gradbeno dovoljenje.
(obveznosti zasebnega partnerja)
Zasebni partner prevzema obveznost projektiranja in izgradnje celotnega projekta skladno z gradbenim dovoljenjem in projektno dokumentacijo ter po terminskem načrtu, kot bo dogovorjeno v postopku izbire zasebnega partnerja.
Zasebni partner bo moral v celoti zagotoviti financiranje projekta, kar vključuje stroške morebitne spremembe gradbenega dovoljenja, preprojektiranja, pridobitev upravnih dovoljenj kot npr.: PID, energetska izkaznica, pravnomočno uporabno dovoljenje, geodetski posnetek, vpis v zemljiško knjigo, vpis novozgrajenega objekta v register stavb oziroma druga dovoljenja potrebna za prevzem in delovanje zgrajenega objekta.
V. POGOJI, KI JIH MORA IZPOLNJEVATI ZASEBNI PARTNER
Zasebni partner mora izpolnjevati naslednje pogoje:
– da je registriran za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javno-zasebnega partnerstva,
– da ima zadostne izkušnje in reference pri opravljanju dejavnosti, ki je predmet javno-zasebnega partnerstva,
– da razpolaga z zadostnimi strokovnimi kadri in drugimi potenciali, potrebnimi za izvajanje javno-zasebnega partnerstva,
– da pripravi in predloži ceno ter strukturo cene za predmet javno-zasebnega partnerstva,
– da upošteva prednost zagotavljanja javnega interesa pri izvajanju javno-zasebnega partnerstva pred pridobivanjem dobička v vložena sredstva,
– da bo po sklenitvi pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu sklenil zavarovanje odgovornosti za škodo povzročeno javnemu partnerju, primarnemu uporabniku ali tretji osebi, ki jo bo pri opravljanju ali v zvezi z izvajanjem javno-zasebnega partnerstva povzročil zasebni partner sam ali kdo drug, ki bo delal v njegovem imenu, skladno s pogoji pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu,
– da bo načrtoval in uporabil tehnične normative in standarde, ki so v veljavi v Republiki Sloveniji, oziroma predpise mednarodnih organizacij, katerih uporabo Republika Slovenija priznava,
– izvrševal določbe pogodbe o javno-zasebne partnerstvu,
– in druge pogoje, določene v razpisni dokumentaciji za izbor zasebnega partnerja.
VI. SPLOŠNI POGOJI ZA IZVAJANJE JAVNO-ZASEBNEGA PARTNERSTVA
Pravice in obveznosti javnega in zasebnega partnerja se uredijo s pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu.
Pogodba o javno-zasebnem partnerstvu mora biti sklenjena na način, ki zagotavlja uravnoteženo izvajanje javno-zasebnega partnerstva in delitev tveganj med partnerjema na način, da vsak izmed partnerjev prevzema tista poslovna tveganja, ki jih najlažje obvladuje.
Zasebni partner mora s pogodbo prevzeti operativno tveganje financiranja celotnega projekta javno-zasebnega partnerstva, tveganje projektiranja in gradnje in iz nje izhajajoča tveganja ter operativno tveganje, kar zajema tveganje, ki je posledica izpostavljenosti tržnim nepredvidljivostim in je povezano s povpraševanjem in/ali zagotavljanjem razpoložljivosti ustreznih prostorov.
Javni partner mora s pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu vzpostaviti mehanizme, s katerimi zagotovi učinkovito zavarovanje javnega interesa.
Pri izvajanju javno-zasebnega partnerstva mora zasebni partner:
– zagotavljati uporabnikom kontinuirano in kvalitetno uporabo prostorov in pripadajoče infrastrukture ter opreme,
– izvajati predmet javno-zasebnega partnerstva tako, da se zagotovi upoštevanje zahtev javnega partnerja iz pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu in potrebe uporabnikov,
– upoštevati tehnične, strokovne, organizacijske in druge standarde ter normative za opravljanje javno-zasebnega partnerstva,
– predložiti javnemu partnerju letno poročilo o izvrševanju pogodbe in opravljanju dejavnosti javno-zasebnega partnerstva,
– na zahtevo javnega partnerja ali pristojne inšpekcije omogočiti strokovni in finančni nadzor nad izvajanjem javno-zasebnega partnerstva,
– prevzemati odgovornost za škodo, povzročeno javnemu partnerju, uporabnikom ali tretjim osebam, z izvajanjem javno-zasebnega partnerstva,
– po prenehanju javno-zasebnega partnerstva prenesti javnemu partnerju v posest objekt v brezhibnem funkcionalnem stanju, ki bo javnemu partnerju nadalje omogočal uporabo objektov v okviru stavbnih elementov, strojne in elektro opreme ter notranje opreme in zunanje ureditve,
– ločeno voditi prihodke in odhodke, ki izvirajo iz javno-zasebnega partnerstva,
– pravočasno in kvalitetno izvrševati ostala pogodbena določila.
VII. POSTOPKE IZBIRE ZASEBNEGA PARTNERJA IN POGOJI TER MERILA ZA IZBOR
Zasebni partner se izbere na podlagi javnega razpisa, skladno z veljavno zakonodajo.
(objava javnega naročila)
Javni razpis se objavi na portalu javnih naročil v Republiki Sloveniji in v Uradnem glasilu EU, v kolikor je to z zakonodajo zahtevano glede na ocenjeno vrednost.
V postopku izbire mora javni partner zagotoviti transparentno in enakopravno obravnavo kandidatov oziroma ponudnikov.
(način izbora zasebnega partnerja)
Javno-zasebno partnerstvo se izvede v skladu s 56. členom Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06) in zakon, ki ureja javna naročila ter zakon, ki ureja pravno varstvo v postopkih javnega naročanja. Merila za izbor zasebnega partnerja se določijo v javnem razpisu z upoštevanjem Uredbe o zelenem javnem naročanju.
Javni razpis vsebuje navedbe o:
– izvedbi projekta na način javno-zasebnega partnerstva,
– imenu oziroma firmi in sedežu javnega partnerja,
– objavi odločitve o javno-zasebnem partnerstvu in odloku,
– predmetu, naravi ter obsegu in območju javno-zasebnega partnerstva,
– začetku in trajanju javno-zasebnega partnerstva,
– postopku izbire izvajalca javno-zasebnega partnerstva,
– kraju, času in plačilnih pogojih za dvig razpisne dokumentacije,
– kraju, roku in pogojih za predložitev vlog,
– zahtevah glede vsebine vlog,
– pogojih, ki jih mora v skladu s predpisi izpolnjevati zasebni partner in dokazilih o njihovem izpolnjevanju,
– pogojih za predložitev skupne vloge,
– merilih za izbiro najugodnejšega kandidata,
– naslov, datum in uro odpiranja vlog,
– roku, v katerem bodo ponudniki obveščeni o izboru,
– odgovorni osebi za dajanje informacij in
– drugih navedbah.
Za objavo javnega razpisa, izvedbo postopka izbire zasebnega partnerja, izbiro izvajalca javno-zasebnega partnerstva in podpis pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu ter ostala dejanja v postopku sklenitve in izvajanja javno-zasebnega partnerstva se pooblasti župana.
Javni razpis vodi strokovna komisija, ki jo imenuje župan v skladu z 52. členom Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06). Predsednik in člani strokovne komisije morajo imeti najmanj visokošolsko izobrazbo in najmanj 2 leti delovnih izkušenj z delovnega področja, da lahko zagotovijo strokovno presojo vlog oziroma prijav. Predsednik in vsi člani strokovne komisije morajo izpolnjevati pogoj iz drugega odstavka 52. člena ZJZP, kar potrdijo s podpisom izjave.
Člana strokovne komisije, za katerega se ugotovi, da ne izpolnjuje postavljenega pogoja iz prejšnjega odstavka tega člena, se nemudoma izloči iz strokovne komisije in se imenuje nadomestnega člana.
Za izvedbo posameznih dejanj v postopku izvedbe javnega razpisa morajo biti navzoči najmanj trije člani strokovne komisije.
Komisija odloča z glasovanjem. Odločitev je sprejeta, če je zanjo glasovala večina vseh članov komisije.
Komisija pripravi poročilo o ocenjevanju prispelih prijav/ponudb, ki je podlaga za izdajo sklepa o izbiri zasebnega partnerja. Sklep o izbiri – odločitev izda direktor uprave (m/ž) na predlog komisije, se sprejme in izda skladno z javno-naročniško zakonodajo.
Z izbranim zasebnim partnerjem se sklene pogodba, ki jo v imenu zasebnega partnerja sklene župan. V pogodbi o javno-zasebnem partnerstvu se podrobneje uredijo vsa razmerja med javnim ni zasebnim partnerjem.
(članstvo strokovne komisije in strokovna tehnična pomoč)
Člani strokovne komisije so lahko tudi neodvisni zunanji strokovnjaki, ki razpolagajo s specifičnim znanjem potrebnim za uspešno izbiro izvajalca javno-zasebnega partnerstva.
Za strokovno-tehnično pomoč in svetovanje v postopku priprave in izvedbe javnega razpisa lahko strokovna komisija uporabi strokovne službe javnega partnerja in/ali zunanje strokovnjake.
VIII. ZAČETEK IN ČAS TRAJANJA JAVNO-ZASEBNEGA PARTNERSTVA
Začetek in čas trajanja javno-zasebnega partnerstva se natančno opredelita v pogodbi o javno-zasebnem partnerstvu.
Razmerje javno-zasebnega partnerstva se sklene s podpisom pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu s strani pogodbenih strank skladno z določbami o pričetku veljavnosti.
Nadzor nad izvajanjem javno-zasebnega partnerstva vršita župan in Mestni svet Mestne občine Kranj.
Na zahtevo Mestnega sveta je župan dolžan poročati Mestnemu svetu o aktivnostih povezanih s sklenitvijo in izvajanjem javno-zasebnega partnerstva.
Nadzor nad zakonitostjo dela zasebnega partnerja izvršujejo pristojne inšpekcijske službe.
X. VZPOSTAVITEV IN PRENEHANJE JAVNO-ZASEBNEGA PARTNERSTVA
Pravice in obveznosti, ki izhajajo iz razmerja javno-zasebnega partnerstva, nastanejo s trenutkom sklenitve pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu.
Pogodba o javno-zasebnem partnerstvu preneha:
– po preteku časa, za katerega je bila sklenjena, če je pogodbene stranke pod pogoji, navedenimi v pogodbi, ne podaljšajo,
– z razdrtjem.
Pogodba o javno-zasebnem partnerstvu se lahko razdre zlasti v primerih hujših kršitev pogodbe, kot so neizvajanje predmeta javno-zasebnega partnerstva oziroma izvajanje v nasprotju z določili tega odloka ali pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu, neizpolnjevanje predpisanih pogojev za izvajanje predmeta javno-zasebnega partnerstva, neustrezno vzdrževanje ali upravljanje objekta in neizpolnjevanje prevzetih obveznosti, določenih v razpisu ali s pogodbo.
Razlogi in pogoji za razdrtje, odpovedni rok in druge medsebojne pravice in obveznosti ob razdrtju pogodbe in/ali predčasni prekinitvi pogodbe, se določijo v pogodbi o javno-zasebnem partnerstvu.
Z odkupom preneha razmerje javno-zasebnega partnerstva tako, da zasebni partner preneha opravljati predmet javno-zasebnega partnerstva pred potekom časa trajanja pogodbe, izvajanje predmeta javno-zasebnega partnerstva pa prevzame javni partner.
Način, obseg in pogoji odkupa se določijo s pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu.
Javni partner odvzame upravičenje za opravljanje dejavnosti predmeta javno-zasebnega partnerstva ne glede na določila pogodbe:
– če zasebni partner ne začne z opravljanjem pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu v za to določenem roku,
– če zasebni partner dejavnosti ne izvaja redno, strokovno in pravočasno, skratka tako, da so povzročene motnje v izvajanju osnovnih dejavnosti,
– zaradi ponovljenih in dokazanih grobih kršitev zakonskih predpisov in določil pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu,
– če se zasebni partner pri svoji dejavnosti ne drži predpisov in standardov ali navodil javnega partnerja,
– če je to v javnem interesu,
– v primeru stečaja zasebnega partnerja oziroma druge oblike nelikvidnosti, ki posega v poslovanje zasebnega partnerja.
Javni partner mora zasebnemu partnerju dati primeren rok za odpravo kršitev. Roki se določijo v pogodbi o javno-zasebnem partnerstvu.
Javni partner bo uveljavljal izločitveno pravico v primeru stečaja zasebnega partnerja, skladno z 81. členom Zakona o javno-zasebnem partnerstvu.
Zasebni partner ne sme brez dovoljenja javnega partnerja prenesti pogodbe na tretjo osebo. Prenos pogodbe se izvede na način določen z Obligacijskim zakonikom.
V primeru zahteve zasebnega partnerja, da drug gospodarski subjekt, ki izpolnjuje prvotno določene pogoje za ugotavljanje sposobnosti, v celoti ali delno nasledi prvotnega zasebnega partnerja po prestrukturiranju podjetja, vključno s prevzemom, združitvijo, pripojitvijo ali insolventnostjo, če to ne vključuje drugih bistvenih sprememb pogodbe in ni namenjeno zaobidu zakonodaje, ki ureja področje javno-zasebnega partnerstva, mora zasebni partner obvestiti javnega partnerja in za ta namen pridobiti njegovo soglasje.
Po prenehanju javno-zasebnega partnerstva se pripravi evalvacija projekta v okviru katere se preveri ali so bili doseženi postavljeni cilji ter ali so bile v celoti izpolnjene obveznosti pogodbenih strank, kot izhajajo iz pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu.
(vstop v razmerje javno-zasebnega partnerstva)
Vstop v razmerje javno-zasebnega partnerstva namesto dosedanjega zasebnega partnerja je možen samo s privolitvijo javnega partnerja. Možnost vstopa se natančneje opredeli s pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu.
Zasebni partner je dolžan v okviru objektivnih možnosti opravljati javno-zasebno partnerstvo tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile. Zaradi nepredvidljivih okoliščin, ki so nastale zaradi višje sile, lahko razmerje javno-zasebnega partnerstva preneha samo na podlagi sporazuma med javnim in zasebnim partnerjem.
Za vse spore, ki izhajajo iz sklenjenega razmerja, se uporabi izključno pravo Republike Slovenije.
S pogodbo se lahko dogovori, da je za odločanje o sporih med javnim in zasebnim partnerjem pristojna arbitraža oziroma krajevno pristojno stvarno sodišče v Kranju.
Odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 411-2/2018-5-(42/01)
Kranj, dne 20. junija 2018
Boštjan Trilar l.r.
