Na podlagi 273. člena Zakona o urejanju prostora – ZUreP-2 (Uradni list RS, št. 61/17), v povezavi z 48. členom Zakona o prostorskem načrtovanju – ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 – popr.), 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2) ter na podlagi 15. člena Statuta Občine Ig (Uradni list RS, št. 39/16) je Občinski svet Občine Ig na 5. izredni seji dne 18. 7. 2018 sprejel
o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskem redu Občine Ig OPN Ig – 4
S tem odlokom se spreminja in dopolnjuje Odlok o prostorskem redu Občine Ig (Uradni list RS, št. 35/12, 77/12, 5/15).
Spremembe in dopolnitve Odloka o prostorskem redu Občine Ig OPN Ig – 4 (v nadaljevanju: SD OPN – 4) se nanašajo izključno na izvedbena določila za območji IG06 in IG16.
V drugem odstavku 3. člena se doda nova zadnja alineja, ki se glasi:
»– Podrobnejša merila in pogoji za projektiranje za posamezne prostorske enote (regulacijski načrt in usmeritveni prikaz možnega urejanja območja),«.
Za 8. členom se doda novi 8.a člen, ki se glasi:
»(Stopnja natančnosti mej)
(1) Meje funkcionalnih in prostorskih enot ter namenske rabe prostora so določene na podlagi katastrskih, topografskih in digitalnih orto-foto načrtov različnih meril in prikazane na zemljiškem katastru v merilu 1:5000. Kjer meje ne potekajo po parcelni meji, je za določitev meje uporabljen topografski podatek.
(2) Položajna natančnost mej funkcionalnih in prostorskih enot in namenske rabe prostora je enaka položajni natančnosti zemljiškega katastra, v kolikor meja urejanja sovpada s parcelno mejo. V kolikor meje funkcionalnih in prostorskih enot ali meje namenske rabe prostora ne sovpadajo s parcelno mejo, je njihova položajna natančnost odvisna od razlik med položajno natančnostjo topografskih in digitalnih orto-foto načrtov in zemljiškim katastrskim načrtom na območju obravnavane meje.
(3) Drugi grafični prikazi tega odloka so pripravljeni na podlagi podatkov prikazanih v »Prikazu stanja prostora«, katerih položajna natančnost je različna in katerih meje se lahko v določenih primerih razlikujejo od dejanskega stanja v naravi.
(4) V primerih, ko zaradi neusklajene ali neprimerne položajne natančnosti različnih podatkov meje, prikazane v tem aktu, odstopajo od dejanskega stanja v naravi, je treba v postopku določitve parcele objekta izvesti postopek ureditve meje ali drug predpisan geodetski postopek, s katerim se nedvoumno izkaže usklajenost načrtovane gradnje s tem prostorskim aktom in stanjem v prostoru.
(5) V primerih, ko meje funkcionalnih in prostorskih enot ali meje namenske rabe prostora ne sovpadajo z mejami zemljiškega katastra in zaradi položajne nenatančnosti ali neskladnosti topografskih in katastrskih geodetskih podlag prihaja do razlik med načrtovanim in dejanskim stanjem, ki onemogočajo izvedbo gradnje v skladu s tem aktom, je potrebna interpretacija natančnosti mej. Interpretacijo natančnosti mej poda pripravljavec prostorskega akta na podlagi mnenja odgovornega prostorskega načrtovalca in odgovornega geodeta.«.
(1) V 38. členu se dodata nova deseti in enajsti odstavek, ki se glasita:
»(10) Na območju Občine Ig (enota IG04-1) nahaja območje za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami – Izobraževalni center za zaščito in reševanje Republike Slovenije.
(11) Pri projektiranju in gradnji objektov je potrebno upoštevati predpise, ki opredeljujejo potresno odporno gradnjo, pri čemer se uporablja karta projektnega pospeška tal.«.
(2) V 39. členu se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu zasnova požarne varnosti, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu študija požarne varnosti. Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti.«
(3) V tretjem odstavku 44. člena se v tabeli nadomestita vrstici za območja IG06 in IG16 z novima vrsticama, ki se glasita:
»
FE | PE | NRP | Oznaka (FE-PE/NRP) | Način urejanja | Predpisani ukrepi | Površina [m2] |
IG06 Ig – Grad in Gorica | 1 | G | IG06-1/G | PRO | | 48920 |
2 | K1 | IG06-2/K1 | PRO | | 15489 |
3 | K1 | IG06-3/K1 | PRO | 67.a člen | 10645 |
4 | K2 | IG06-4/K2 | PRO | 67.a člen | 3195 |
4 | G | IG06-4/G | PRO | 67.a člen | 208376 |
5 | ZP | IG06-5/ZP | PRO | 67.a člen | 50161 |
6 | D | IG06-6/D | PRO | 67.a člen | 8228 |
7 | DC | IG06-7/DC | PMP | | 1786 |
8 | SC | IG06-8/SC | PRO | | 438 |
8 | MO | IG06-8/MO | OPPN | | 12600 |
9 | G | IG06-9/G | PRO | | 360024 |
10 | ZP | IG06-10/ZP | PRO | 67.a člen | 8482 |
IG14 Ig – ob Cesti na Kurešček | 1 | SC | IG14-1/SC | OPPN | KOMASACIJA | 125120 |
1 | ZS | IG14-1/ZS | OPPN | KOMASACIJA | 15681 |
2 | DI | IG14-2/DI | PRO | | 11929 |
3 | SC | IG14-3/SC | OPPN | KOMASACIJA | 27400 |
4 | SC | IG14-4/SC | PMP | | 48499 |
5 | SS1 | IG14-5/SS1 | PRO | | 2073 |
5 | ZS | IG14-5/ZS | OPPN | KOMASACIJA | 21442 |
IG16 Ig – Barje: neposeljen del Barja v SKTE 7 (naselje) Ig | 1 | SS1 | IG16-1/SS1 | PRO | | 1690 |
1 | K1 | IG16-1/K1 | PRO | | 3445383 |
1 | K2 | IG16-1/K2 | PRO | | 4036703 |
2 | ZD | IG16-2/ZD | PRO | UPRAVLJALSKI NAČRT PARKA in 70. člen | 22187 |
(4) Drugi odstavek 61. člena se nadomesti z novim, ki se glasi:
»Javni natečaj je obvezen tudi za območji IG09 in IG04-3.«.
(5) Tretji odstavek 61. člena se nadomesti z novim, ki se glasi:
»Javni natečaj je predviden za območja IG06-4, IG06-5, IG06-6, IG06-8, IG06-10 v primeru novogradenj ali spremembe namembnosti objektov.«.
(6) Za 67. členom se doda nov 67.a člen, ki se glasi:
(IG06-3, IG06-4, IG06-5, IG06-6, IG06-10 – območje ZPKZ)
(1) Za območje IG06-4, IG06-5, IG06-6, IG06-10 veljajo naslednja podrobnejša merila in pogoji za projektiranje:
– Na celotnem območju je dopustna gradnja gospodarske infrastrukture, potrebnih opornih zidov in škarp, peš in kolesarskih poti, intervencijskih poti ter varovalnih žičnih ograj do višine 5 m. Oporni zidovi in škarpe so lahko višji od 1,20 m zaradi prilagajanja konfiguraciji terena in varnostnim zahtevam. Na zunanji strani varovalne ograje ZPKZ je potrebno vzpostaviti minimalno 10 m širok pas brez drevja in ostalega grmičevja. Ostalo vegetacijo je v največji možni meri potrebno ohranjati in vzdrževati.
– Na celotnem območju je skladno z Lokalnim energetskim konceptom Občine Ig predvidena oskrba obstoječih in načrtovanih stavb z zemeljskim plinom za potrebe ogrevanja, hlajenja, priprave sanitarne tople vode in kuhe. Obstoječe stavbe so že oskrbovane z zemeljskim plinom preko obstoječega priključnega plinovoda dimenzije DN 50 (PE 63) z obratovalnim tlakom 1–4 bar z navezavo na glavni distribucijski plinovod S 2910 dimenzije DN 150 (PE 160) s potekom v cestišču ulice Banija. Pri načrtovanju posegov na predmetnem območju je potrebno upoštevati potek obstoječega priključnega plinovoda v skladu z Pravilnikom o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z najvišjim delovnim tlakom do vključno 16 bar (Uradni list RS, št. 26/02 in 54/02), Splošnimi pogoji za odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja za geografsko območje Občine Ig (Uradni list RS, št. 25/08 in 11/11) in Tehničnimi zahtevami za graditev glavnih priključnih plinovodov ter notranjih plinskih napeljav (JP Energetika Ljubljana, d.o.o.).
– Zaradi posebnih značilnosti območja ZPKZ celotno območje stavbnih zemljišč znotraj varovalne ograje, ki zajema območja oziroma dele območij IG06-6, IG06-10 in IG06-5, predstavlja parcelo objektov tako, da se posameznim objektom ne določa parcele objekta. V območjih IG06-6, IG06-10 in IG06-5 ne veljajo splošna določila glede faktorja izkoriščanja zemljišč.
– Za celotno območje ZPKZ je potrebno izvesti predhodne arheološke raziskave, na podlagi katerih bodo izdani dodatni kulturno varstveni pogoji.
– Pri gradnji podzemne etaže pod platojem pred gradom ni sprejemljivo izvajati posegov oziroma uporabljati tehnologije, ki bi lahko ogrozile stabilnost gradu. Pred načrtovanjem oziroma posegom je potrebno izvesti geološki pregled s sondiranjem, ki omeji dovoljene posege.
– Na območju IG06-6 ter v območju IG06-10 so dovoljene novogradnje, dozidave, nadzidave, odstranitve, rekonstrukcije in spremembe namembnosti objektov ter ureditve parkirnih in manipulativnih površin za potrebe ZPKZ. Višinski gabarit novih stavb na vzhodni strani gradu ne sme preseči originalne višine kapi gradu (absolutna višina največ 355,70 m.n.m.). Višina objekta v neposredni bližini gradu na njegovi južni strani ne sme presegati spodnje kote okna pritličja gradu (absolutna višina največ 348,50 m.n.m.). Dopustno višino stavbe lahko presegajo: dimnik, inštalacijske naprave, sončni zbiralnik ali sončne celice, dostop do strehe, ograja, objekt in naprava elektronske komunikacijske infrastrukture in podobno. Nove stavbe morajo biti oblikovane podrejeno gradu (preprosti volumni in obdelave, umirjene barve, vizualno zmanjševanje stavbne mase s členitvijo volumna ...). Dopustna je tudi gradnja športnih igrišč, tribun, pokrite ploščadi, nadzornih prostorov, ureditev ograjenih sprehajališč, nadstreškov in podobnih spremljajočih objektov za potrebe ZPKZ. Na vzhodni strani gradu je treba ustrezno urediti odprti prostor pred sedanjim vhodom v grad.
Na vzhodnem delu območja IG06-6 in v območju IG06-10 je dopustna gradnja visoke varovalne ograje oziroma varovalnega zidu, ki poteka po terenu, ter je visok 6 m. Višina zidu se meri od nivoja terena tik ob zidu na tisti strani zidu, kjer je kota zunanje ureditve nižja. Višina lahko odstopa zaradi konfiguracije terena ter zaradi varnostnih zahtev ZPKZ, vse v soglasju s pristojno službo za varovanje kulturne dediščine. Varovalni zid mora biti od grajskega poslopja odmaknjen najmanj 40 m. Poglede na nove stavbe in varovalni zid z odprtega prostora na vzhodni strani gradu je treba vsaj delno vizualno prekriti z vegetacijo.
– faktor zazidanosti znotraj območja IG06-10 je lahko največ FZ = 40%, kar velja tudi za morebitne objekte pod terenom.
– Na območju IG06-5 so dopustne rušitve in rekonstrukcije objektov ter ureditve sprehajalnih poti, intervencijskih poti, gradnje športnih in otroških igrišč, tribun, objektov za hrambo športnih rekvizitov in sanitarij, odprtih in nadkritih ploščadi, rastlinjakov, vrtnih lop, pergol, paviljonov in podobnih objektov. Dopusten element zunanje ureditve so tudi zidci in ograje ter elementi parkovne opreme. Dopustna je tudi ureditev površin za pridelavo zelenjave.
– Na območju IG06-4, ki ga omejujejo dostopna lokalna pot do gradu ter območja IG06-3, IG06-5, IG06-6, IG09-1 in IG09-2, so dopustne ureditve sprehajalnih in rekreacijskih poti, odprtih in nadkritih ploščadi, peš dostopi in intervencijske poti, manipulativne površine in dostopi na jugovzhodnem delu tega območja. Dopustni elementi zunanje ureditve so tudi zidci in ograje ter elementi parkovne opreme. Dopustna je tudi rekonstrukcija obstoječe lokalne poti z vzdolžno ureditvijo parkirnih mest na strani, ki meji na območje ZPKZ.
– Za zagotovitev dostopov do gozdnih površin ter intervencije, nadzor in vzdrževanje je na južnem delu območja IG06-4 v nadaljevanju lokalne poti dopustna ureditev poti za ta namen, ki bi hkrati služila kot pešpot. Med to potjo in južnim delom stavbe je dopustno urediti parkirne površine.
– Usmeritve za načrtovanje posegov na grajski stavbi:
a. pri prenovi gradu je potrebno odpreti in rekonstruirati arkadne hodnike v pritličju in 1. nadstropju;
b. ohraniti in prezentirati je potrebno renesančni portal s ploščo v atriju ter bifori v nadstropju in vzidane rimske spolije;
c. montaža strešnih oken za prezračevanje in osvetljevanje podstrešja je dopustna v notranjosti atrija. Na zunanji strešini odpiranje strehe ni dopustno;
d. dopustna je odstranitev strehe in zgornje etaže gradu, pri čemer je treba ohraniti obstoječo fasado do višine nekdanjega venca gradu, ter preoblikovanje fasade in strehe nad koto nekdanjega venca. Streha mora ohraniti sedanji naklon strešine, višina pa ne sme presegati kote višine strehe sedanjega gradu;
e. vsi drugi posegi na grajski stavbi morajo biti reverzibilni.
– Usmeritve za zunanje ureditve:
a. vstopi v garaže na platoju pred garažo naj bodo čim manj vidno izpostavljeni;
b. športna igrišča in nove rekreacijske površine z dostopi naj bodo v areal parka umeščene čim manj vidno izstopajoče ter obsajene z vegetacijo;
c. razširitev dovozne ceste proti gradu z ureditvijo bočnih parkirišč je dopustna le s čim manjšim preoblikovanjem terena. Niz parkirišč mora biti členjen z obcestno vegetacijo;
d. vse ograje se v ureditvah izvede čim bolj transparentno in prilagojeno grajskemu prostoru. V ureditev naj se vključuje vegetacijo oziroma obsaditev, tako, da bodo ograje čim manj vidno zaznavne;
e. na vzhodnem robu obravnavanega območja ZPKZ Ig naj se ograjo proti razvalinam cerkve sv. Jurija čim bolj odmakne od objekta tako, da bo omogočena predstavitev cerkve in zagotovljena neopaznost zamejitve območja gibanja, saj ravno na tem delu poteka dostopna pot do cerkve;
f. Za okolico gradu je potrebno predhodno izdelati inventarizacijo in arboristično analizo pomembnejših parkovnih dreves. Na podlagi rezultatov analize je potrebno inventarizirana drevesa vključiti v krajinsko ureditveni načrt, ki ga je potrebno izdelati za parkovno območje gradu oziroma celotno območje obdelave. Ob gradu in razvalinah cerkve sv. Jurija je potrebno izvesti vedutno sečnjo in na površinah urediti povezovalne poti.
(2) Pred načrtovanjem in posegi v grajski kompleks se v fazi priprave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja pridobi mnenje strokovnjaka za netopirje, ki bo ugotovil prisotnost in velikost populacije, v zvezi s čimer bo predlagal konkretne ukrepe. V nadaljnjem usklajevanju varstvenih ukrepov bo sodeloval tudi ZRSVN.
(3) Na območju ZPKZ se zagotavlja ohranitev šestih brinov, šestih tis in ameriškega kleka (drevesa s številkami 128, 129, 131, 132, 133, 134, 12, 13, 14, 15, 39, 40 in 41 iz Arborističnega načrta za ožje območje Zavoda za prestajanje kazni zapora Ig, izdelanega v podjetju Tisa d.o.o. julija 2017). Vso ostalo vegetacijo se v čim večji možni meri ohranja.
(4) Načrtovane gradnje in ureditve je potrebno uskladiti s pristojnim zavodom za kulturno dediščino in Občino Ig ter pridobiti njihovo soglasje.
(5) Območje se prometno in komunalno priključuje preko obstoječih priključkov, ki se jih po potrebi obnovi oziroma poveča. Za zagotavljanje električne energije se na območju postavi nova transformatorska postaja. Zaradi visoke obremenjenosti SN omrežja na obravnavanem območju, ki se napaja iz RP 20 kV Škofljica, bo mogoče načrtovano konično priključno moč objektov ZPKZ v višini 1.300 kW zagotoviti po izgradnji ustreznih ojačitev v SN omrežju na območju med RP 20 kV Škofljica in Igom.
(6) Upravljavcu javne infrastrukture mora biti zagotovljen nemoten dostop do objektov vodov in naprav katero upravljajo.
(7) Na vodih javne infrastrukture in priključkih se ne sme postavljati ograj, parapetnih zidov in objektov. V primeru, da bo nad vodom javne infrastrukture ograja, parapetni zid, oporni zid, je potrebno tak vod vgraditi v kolektor oziroma ustrezno zaščito.
(8) Obstoječe in načrtovane stavbe se na energetsko infrastrukturo priključujejo v skladu z 19. členom odloka.
(9) Sestavni del podrobnejših meril in pogojev za projektiranje za območje IG06-4, IG06-5, IG06-6, IG06-10 je grafični prikazi urejanja območja a-Regulacijski načrt v merilu 1:2000 ter izbrana natečajna rešitev.«
(7) Celotni 70. člen se nadomesti z novim, ki se glasi:
(IG16-2 – rekonstrukcija koliščarske naselbine)
(1) V prostorski enoti IG16-2 veljajo podrobnejša merila in pogoji za projektiranje za rekonstrukcijo koliščarske naselbine iz prazgodovinske dobe.
(2) Vse načrtovane ureditve morajo biti skladne s cilji in režimi, ki jih določa Uredba o krajinskem parku Ljubljansko barje ter usklajene z upravljavcem parka. Pri izvedbi vseh ureditev se zagotavlja ohranitev habitatov vrst, habitatnih tipov in migracijskih koridorjev prostoživečih vrst, ter upošteva omilitvene ukrepe iz okoljskega poročila. Projektna dokumentacija za območje mora vsebovati tudi načrt krajinske arhitekture.
(3) Zasnova koliščarske naselbine se povzema po idejni zasnovi, ki jo je izdelal Atelje Ostan Pavlin, urbanizem, arhitektura d.o.o., december 2016. Pri nadaljnjem načrtovanju se upošteva Strokovne podlage za IDZ za koliščarsko naselbino na Igu, ki jo je izdelal Aquarius d.o.o.
Usmeritve za koliščarsko naselbino:
– V območje koliščarske naselbine vodi lesena brv čez Iščico, ki se izteče v leseno ploščad z objektom vstopnega paviljona na severni strani območja.
– Kota spodnjega robu mostne konstrukcije brvi čez lščico mora biti najmanj na H100+0,5 m (tj. na koti 290,80 m.n.m.).
– Prostorska zasnova območja interpretacije koliščarske naselbine vključuje umetno ojezeritev dela območja in okoli njega speljano krožno pot.
– Za odvzem in izpust vode je potrebno določiti ekološko sprejemljiv pretok (Qes) in pridobiti vodno dovoljenje za posebno rabo vode v skladu s predpisi s področja upravljanja z vodami.
– Vasica s kolibami – koliščarska naselbina je umeščena v severovzhodni del območja. Na jezersko obalo mejijo tri kolibe, ostale se (kot dopolnitev) postavijo v prostor za njimi, na območje obstoječega močvirnega travnika. Osnova postavitve koliščarskih kolib v območju se zgleduje po tlorisu kolišč iz arheoloških strokovnih podlag. Pri načrtovanju rekonstrukcije koliščarske naselbine je potrebno upoštevati koto s stoletno povratno dobo (Q100) določeno v strokovnih podlagah z upoštevanjem varnostne višine. Dvig objektov koliščarske naselbine in vseh ostalih pripadajočih spremljevalnih objektov (tudi pešpot) na koto Q100+20 cm (tj. dvig na koto 290,50 m.n.m.; kota Q500=290,42 m.n.m.), dvig se izvede na lesenih kolih. Dvig objekta za pogonski agregat črpalke na koto 290,50 m.n.m. (tudi na lesenih kolih).
– Koliščarske kolibe se postavijo v skladu z arheološkimi usmeritvami – predvidoma maksimalne velikosti 3,5 m x 6,5 m, z dvokapno streho, slemensko lego v smeri jugozahod – severovzhod, z maksimalnim naklona 50°. Dostopne so po značilnem koliščarskem stopnišču (obdelano deblo ipd). Za dostop do hišk za invalide se predvidi postavitev rampe (iz podobnih elementov oziroma na način, ki je po delovanju in izvedbi v skladu s kolibami). Za izvedbo koliščarskih kolib in poti se uporabijo naravni materiali – les, slama, glina, trstika, mah, lubje, blato ipd. Kolibe so nad nivo ojezeritve dvignjene za cca 120 cm.
– Krožna pot, se med kolibami nekoliko razširi v ploščad oziroma »ulični« prostor sredi vasice, da se omogoči zadrževanje ljudi ob ogledih posameznih kolib in eksponatov ob/v kolibah. Pot se nato nadaljuje preko severnega dela jezera nazaj do izhodiščne točke, vstopnega paviljona. Na ta način je obhodna zanka za obiskovalce sklenjena.
– Na južnem delu se krožna pot razširi v večje razgledišče v bližini servisnega dostopa kjer se umesti tudi manjši objekt s sanitarijami, ki je oblikovno usklajen z vstopnim paviljonom in je ločen od krožne poti z zasaditvijo večjih dreves, značilnih za barje.
– Prehodi med vodo in okoliškim terenom so čimbolj naravni, zarašča jih značilna trava – zaščita brežin se izvede na način, da so te ureditve čim manj vidne. Brežine ojezeritve naj bodo vsaj v delu dovolj položne, da bo omogočeno prehajanje dvoživkam in plazilcem.
(4) Odmiki od brežine:
– Za projektiranje in posege glede odmikov od brežin je potrebno pridobiti tudi soglasja pristojnih nosilcev urejanja prostora v skladu z veljavno zakonodajo, ter tudi soglasje Zavoda RS za varstvo narave. Določila glede odmika veljajo za vodotoke (Iščica, Želimeljščica, Smoligojnik), ne pa za bodočo ojezeritev.
(5) Potrebno je z rešetkami oziroma na drug ustrezen način preprečiti dostop rib v ojezeritev iz Iščice. Veljajo že podana določila o odmikih od brežin: npr. rešetke naj se umesti v kanal in ne v brežino vodotoka. Ojezeritev ne sme postati ribiška površina.
(6) Dostop do koliščarske naselbine se uredi preko območja IG16-1 iz zahodne strani, in sicer iz makadamske javne poti ter po robu travnikov do lesene brvi čez Iščico v peščeni oziroma leseni izvedbi ali s sekanci širine cca 1.6 m, ki se na koncu razširi v razgledno ploščad. Ob poti je dopustno urediti ploščadi z informacijskimi tablami. Iz poti se uredi lesena brv za dostop do koliščarske naselbine.
(7) Servisni in intervencijski dostop se zagotavlja z južne smeri – uvoz s povezovalne ceste Škofljica–Ig, po obstoječi poljski poti, ki poteka po robu travnikov do ploščadi za mobilni WC. Predvidena servisna pot bo širine cca 3 m v utrjeni izvedbi. Servisna pot za čas gradnje in za potrebe vzdrževanja naj bo izvedena (utrjena, neasfaltirana) na koti obstoječega terena.
(8) Pred načrtovanimi posegi na območju ploščadi z informacijskimi tablami ob poti, razgledišča, brvi čez lščico in celotnem območju koliščarske naselbine z jezerom je potrebno izvesti predhodne geofizikalne arheološke raziskave z magnetno metodo. Glede na rezultate geofizikalne raziskave se izvede 4 ročne testne sonde v velikosti 2x1,5 m do morebitnih ohranjenih arheoloških struktur, ki se jih ne odstranjuje, temveč varuje "in situ".
(9) V čim večji meri se ohranja obvodno lesno vegetacijo in mejice, še posebej starejše listavce (dob, vrbe). Na podlagi mnenja pristojnega zavoda za varstvo narave se očisti vodna površina v južnem mrtvem rokavu tako, da se ohrani obvodno drevje, za posege je potrebno pridobiti dovoljenje za poseg v naravo.
(10) Območja naj se ne osvetljuje; za servisne potrebe in nujne primere je dopustna vgraditev popolnoma zasenčenih svetil s senzorjem za vklop in s samodejnim izklopom, ki jih lahko aktivira le pooblaščena oseba.
(11) Odpadnih komunalnih voda ni dovoljeno odvajati v naravno okolje (predvidi se kemično stranišče, vsebino se pri praznjenju odpelje na čistilno napravo v bližini).
(12) Varovanje med posegi:
– Dela, ki lahko vplivajo na kakovost vode in vodni režim, se mora načrtovati in opraviti izven drstne dobe vrst rib, ki poseljujejo območje. Dela, ki lahko kakorkoli vplivajo na stanje oziroma kakovost voda lščice ali Želimeljščice se lahko izvajajo med 1. 7.–30. 9. Dela izven tega časa so možna le v dogovoru z Ribiško družino Barje oziroma ZZRS (glede na pristojnost).
– Zemeljska dela, izkopavanja v brežino ali strugo je treba tehnično izpeljati tako, da se v čim večji možni meri zmanjša vpliv kaljenja vode.
– Med gradnjo in po njej se na območju vodnega zemljišča ali v sami strugi vodotoka ne sme odlagati nobena vrsta materiala, ki se uporabljajo pri gradnji, ali onesnažene vode s kakršno koli snovjo z območja delovišča, ki je strupena za ribe.
– Začasne deponije (v času izvajanja posegov) morajo biti urejene na način, da je preprečeno onesnaževanje voda. Načrtovana mora biti odstranitev vseh ostankov gradbenega materiala, zemljine iz izkopov in kakršnih koli odpadkov na primerno deponijo.
(13) O predvidenih delih v vodnem ali priobalnem zemljišču oziroma na območju del, ki bodo vplivala na vodno okolje, je potrebno vsaj 14 dni pred začetkom del obvestiti ZZRS oziroma Ribiško družino Barje (glede na pristojnost) o začetku gradnje.
(14) Sestavni del podrobnejših meril in pogojev za projektiranje za prostorsko enoto IG16-2 so grafični prikazi urejanja območja v merilu 1:2000:
a – Regulacijski načrt
b – Usmeritveni prikaz možnega urejanja območja.«
Postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega odloka, se zaključijo po določbah izvedbenih prostorskih aktov občine, veljavnih v času oddaje vloge za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskem redu Občine Ig OPN Ig – 4, je na vpogled zainteresirani javnosti pri pristojni službi Občine Ig in na spletni strani Občine Ig. Arhivski izvod (v digitalni in analogni obliki) se hrani tudi na pristojni upravni enoti in na ministrstvu, pristojnem za prostor.
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3504-0001/2017
Ig, dne 19. januarja 2018
Janez Cimperman l.r.
