Na podlagi 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11, 30/11 odl. US, 90/12 in 111/13), 16. člena Statuta Občine Dobrova - Polhov Gradec (Uradni list RS, št. 26/12) ter predloga Zavoda za varstvo kulturne dediščine št. 6224-0003/2018-ABM z dne 22. 6. 2018 je Občinski svet Občine Dobrova - Polhov Gradec na 25. redni seji dne 11. julija 2018 sprejel
o razglasitvi župnišča v Šentjoštu nad Horjulom za kulturni spomenik lokalnega pomena
Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi enota dediščine: Šentjošt nad Horjulom – Župnišče, EŠD 17042 (v nadaljnjem besedilu: spomenik).
(1) Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik, so:
Zaradi izjemnega ambienta, zgodovinske pričevalnosti ter stavbno-zgodovinskih, estetskih in etnološko-socialnih kvalitet se varuje župnišče v Šentjoštu nad Horjulom.
Mogočna stavba na vedutno izpostavljeni lokaciji, katere stavbni zgodovini sledimo od druge polovice 18. stoletja, združuje župnišče in gospodarske prostore. Ohranjeni so arhitekturni, historično pričevalni elementi, kot so: obokani stropovi, arkade, kamniti portal in steber ter leseni detajli.
(2) Spomenik se razglasi z namenom, da se zagotovita njegov nadaljnji obstoj in celovitost ter ohranijo naslednje varovane sestavine:
– Ohranjajo se arhitekturna zasnova v celoti ter vsi historično pričevalni stavbni členi, kot so: ločne arkade, obokani stropovi, kamniti elementi, leseni elementi, oblika in členitev stavbnega pohištva ter okovje za stavbno pohištvo, kovana vrata na izhodu iz župnišča v gospodarski del objekta, osrednji kamniti steber, umivalnik ter jasli v hlevu.
– Komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico.
– Nepozidani prostor na območju spomenika.
(1) Spomenik obsega nepremičnine: parcele št.: *6, 3, 5/1, 8/26, vse k.o. Šentjošt.
(2) Meja spomenika je določena na digitalnem katastrskem načrtu v merilu 1:2880 in vrisana na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1: 5000.
(4) Izvirnike načrtov iz prejšnjega odstavka hranita občina Dobrova - Polhov Gradec (v nadaljnjem besedilu: občina) in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zavod).
Za spomenike velja varstveni režim, ki določa:
– Varovanje ohranjenih kulturnih, arhitekturnih, etnoloških in zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti. Ohranjajo se arhitekturna zasnova v celoti ter vsi historično pričevalni stavbni členi, kot so: ločne arkade, obokani stropovi, kamniti elementi, leseni elementi, oblika in členitev stavbnega pohištva ter okovje, kovana vrata na izhodu iz župnišča v gospodarski del objekta, umivalnik ter jasli v hlevu.
– Strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture objektov po načelu ohranjanja njihove izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege, velikosti, oblike, sestave in barvne podobe.
– Strokovno prenovo okrnjenih izvirnih prvin arhitekture, stavbnih elementov, tudi v primeru rekonstrukcije podobe spomenika. Manjkajoči stavbni členi se, na osnovi dotrajanih elementov ali podobnosti, lahko rekonstruirajo.
– Ohranjanje in varovanje tradicionalne notranje opreme v primerih, ko je ta še ohranjena.
– Podrejanje vsake rabe in vseh posegov ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti.
– Omogočanje predstavitve spomenikov in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika.
– Posegi v območje spomenika so dopustni ob predhodnem soglasju ZVKDS, OE Ljubljana.
Lastnik, posestnik in upravljavec spomenika morajo v sorazmerju s svojimi zmožnostmi javnosti omogočiti dostopnost spomenika in njegovo predstavljanje. Javni dostop ne sme ogrožati spomenika in posameznih spomeniških vrednot, zlasti ne njegove osnovne namembnosti.
Spomenik se označi v skladu s pravilnikom o označevanju spomenikov kulturne dediščine s predpisano oznako, ki ne krni likovne podobe ali posameznih delov kulturnega spomenika.
Za vse posege v spomenik je treba predhodno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje zavoda.
Nadzor nad izvajanjem odloka opravlja inšpektorat, pristojen za področje kulturne dediščine.
Pristojno sodišče po uradni dolžnosti zaznamuje v zemljiški knjigi status kulturnega spomenika na nepremičninah, navedenih v prvem odstavku 3. člena tega odloka.
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 620-0003/2018-3
Dobrova, dne 11. julija 2018
Občine Dobrova - Polhov Gradec
Franc Setnikar l.r.
