Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP 2), 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO) ter 17. člena Statuta Občine Puconci (Uradni list RS, št. 91/15) je Občinski svet Občine Puconci na 28. redni seji dne 12. 7. 2018 sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja Vas in V oračaj (stanovanjska gradnja) v naselju Puconci
S tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za del območja Vas in V oračaj (stanovanjska gradnja) v naselju Puconci (v nadaljnjem besedilu: občinski podrobni prostorski načrt).
Ta odlok določa območje občinskega podrobnega prostorskega načrta, prostorsko ureditev, ki se načrtuje z občinskim podrobnim prostorskim načrtom, umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnovo projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov ter ohranjanja narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, etapnost izvedbe prostorske ureditve, velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, druge pogoje in zahteve za izvajanje občinskega podrobnega prostorskega načrta ter usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti občinskega podrobnega prostorskega načrta.
(vsebina občinskega podrobnega prostorskega načrta)
(1) Občinski podrobni prostorski načrt vsebuje tekstualni in grafični del.
(2) Tekstualni del občinskega podrobnega prostorskega načrta vsebuje besedilo odloka.
(3) Grafični del občinskega podrobnega prostorskega načrta vsebuje naslednje grafične načrte:
– izsek iz kartografske dokumentacije k prostorskim sestavinam planskih aktov s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju v merilu 1:1000,
– območje občinskega podrobnega prostorskega načrta z obstoječim parcelnim stanjem v merilu 1:500,
– prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji v merilu 1:500,
– zazidalna oziroma ureditvena situacija v merilu 1:500,
– prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro v merilu 1:500,
– prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom v merilu 1:500,
– načrt parcelacije v merilu 1:500.
(priloge občinskega podrobnega prostorskega načrta)
Občinski podrobni prostorski načrt ima naslednje priloge:
– izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta,
– prikaz stanja prostora,
– strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve občinskega podrobnega prostorskega načrta,
– smernice in mnenja,
– obrazložitev in utemeljitev občinskega podrobnega prostorskega načrta,
– povzetek za javnost.
2 OBMOČJE OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
(območje občinskega podrobnega prostorskega načrta)
(1) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta leži v naselju Puconci in obsega zemljišče s parcelno številko 1831/5 v k.o. Puconci, površine 5.190,66 m2.
(2) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta je nepozidano in v naravi travnik.
(3) Prometni dostop do območja občinskega podrobnega prostorskega načrta se vrši z občinske ceste, ki poteka ob jugovzhodni meji območja občinskega podrobnega prostorskega načrta, preko poglobljenega robnika pločnika.
(4) Preko območja občinskega podrobnega prostorskega načrta poteka vodovodno in komunikacijsko omrežje, ob občinski cesti pa kanalizacijsko in elektroenergetsko omrežje.
(5) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta se nahaja izven območij varstva narave in varstva kulturne dediščine ter poplavnih območij. Na severni del območja občinskega podrobnega prostorskega načrta sega priobalno zemljišče Puconskega potoka.
3 PROSTORSKA UREDITEV, KI SE NAČRTUJE Z OBČINSKIM PODROBNIM PROSTORSKIM NAČRTOM
(načrtovana prostorska ureditev)
(1) Z občinskim podrobnim prostorskim načrtom se načrtuje:
– gradnja stanovanjskih stavb (štiri samostojne hiše, dva dvojčka in vila blok),
– gradnja dostopne ceste in cestnega priključka na občinsko cesto,
– ureditev utrjenih in zelenih površin.
(2) Poleg tega se z občinskim podrobnim prostorskim načrtom načrtuje še gradnja ostale gospodarske javne infrastrukture ter gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov.
4 UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
(vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji)
Posegi izven območja občinskega podrobnega prostorskega načrta so dovoljeni za izgradnjo, prestavitev in rekonstrukcijo prometne, okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture za potrebe priključevanja območja občinskega podrobnega prostorskega načrta.
(rešitve načrtovanih objektov in površin)
Načrtovane objekte in površine se oblikuje ter umešča v prostor na podlagi začrtanih robnih pogojev in usmeritev za projektiranje in gradnjo občinskega podrobnega prostorskega načrta, ki omogočajo fleksibilnost in prilagodljivost glede na potrebe investitorjev, hkrati pa zagotavljajo utemeljeno in premišljeno umeščanje v prostor.
(vrste objektov glede na namen)
Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta so dopustne naslednje vrste objektov glede na namen:
– enostanovanjske stavbe,
– dvostanovanjske stavbe,
– tri- in večstanovanjske stavbe,
– druge stavbe, ki niso uvrščene drugje (drvarnica, lopa, ropotarnica, letna kuhinja, ute ipd.),
– lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste,
– lokalni (distribucijski) plinovodi,
– lokalni vodovodi za pitno in tehnološko vodo,
– lokalni cevovodi za toplo vodo, paro in stisnjen zrak,
– vodni stolpi, vodnjaki in hidranti,
– cevovodi za odpadno vodo,
– lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja,
– drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas,
– drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje.
(vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen)
(1) Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta so dopustne naslednje vrste nezahtevnih objektov glede na namen:
– majhna stavba,
– pomožni objekt v javni rabi,
– podporni zid,
– vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje.
(2) Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta so dopustne naslednje vrste enostavnih objektov glede na namen:
– majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave,
– pomožni objekt v javni rabi,
– ograja,
– podporni zid,
– mala komunalna čistilna naprava,
– rezervoar,
– vodnjak, vodomet,
– priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja,
– kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobne,
– športno igrišče na prostem,
– vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje,
– objekt za oglaševanje,
– pomožni komunalni objekt.
Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta je dopustno opravljanje naslednjih vrst dejavnosti, zgolj v smislu samozaposlitve oziroma z največ še eno zaposleno osebo:
– računalniško programiranje, svetovanje in druge s tem povezane dejavnosti,
– druge informacijske dejavnosti,
– dejavnosti finančnih storitev, razen zavarovalništva in dejavnosti pokojninskih skladov,
– dejavnosti zavarovanja, pozavarovanja in pokojninskih skladov, razen obvezne socialne varnosti,
– pomožne dejavnosti za finančne in zavarovalniške storitve,
– poslovanje z nepremičninami,
– pravne in računovodske dejavnosti,
– arhitekturno in tehnično projektiranje,
– oglaševanje in raziskovanje trga,
– druge strokovne in tehnične dejavnosti,
– pisarniške in spremljajoče poslovne storitvene dejavnosti,
– popravilo računalnikov in izdelkov za široko rabo,
– druge storitvene dejavnosti.
(vrste gradenj in drugih posegov ter ureditev)
Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta so dopustne naslednje izvedbe del:
– sanacija in priprava zemljišča,
– gradnja novega objekta,
– rekonstrukcija objekta,
– odstranitev objekta,
– sprememba namembnosti,
– vzdrževanje objekta.
(lega, velikost in oblikovanje stanovanjskih stavb)
Lega, velikost in oblikovanje stanovanjskih stavb:
– lega: znotraj površine za razvoj stavbe, ki je določena z gradbenimi mejami. Gradbena meja je črta, ki je novozgrajeni oziroma načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo s fasado ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča. Gradbeno mejo lahko presegajo le napušči, nadstreški nad vhodi, zunanja stopnišča, zunanje terase, manjši oblikovni poudarki fasade ipd., katerih najbolj izpostavljeni deli ne smejo segati preko meje sosednjega zemljišča;
– višinska kota pritličja: največ 1,40 m nad najnižjo višinsko koto urejenega terena ob stavbi;
– etažnost: največ K+P+1 za enostanovanjske in dvostanovanjske stavbe in največ K+P+2 za tri- in večstanovanjske stavbe;
– tlorisni gabarit: omejen s faktorjem zazidanosti parcele 0,5;
– fasada: klasično ometana (obarvana v umirjene tone), lesena ali iz sodobnih materialov na način, da se doseže oblikovno kvalitetna arhitektura;
– streha: ravna, enokapna ali dvokapna. Smer slemena je poljubna in odvisna od zasnove stavbe oziroma vzporedna z daljšo stranico. V detajlih je dovoljena kombinirana streha. Na strehah je dovoljeno namestiti zbiralnike sončne energije, vendar naj bodo nameščeni zadržano in ob upoštevanju vpliva na podobo naselja. Dopustna je izvedba čopov, zatrepov, napuščev, frčad ipd.;
– strešna kritina: pogojena je s tehnološko rešitvijo strehe.
(lega, velikost in oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov)
Lega, velikost in oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov:
– lega: najbolj izpostavljeni deli objekta so lahko od meje sosednjega zemljišča odmaknjeni najmanj 1,00 m, s soglasjem lastnika sosednjega zemljišča pa tudi manj, ograja in objekt, ki nima višine, pa se lahko gradita na oziroma do meje sosednjega zemljišča;
– velikost: upošteva se določbe predpisa o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje;
– oblikovanje: objekte se oblikuje tako, da se ne kvari splošnega videza prostora.
(ureditev in oblikovanje zunanjih površin)
Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta je treba upoštevati naslednje pogoje za ureditev zunanjih površin:
– višinske kote zunanjih površin morajo biti prilagojene višinskim kotam dostopne ceste in sosednjih zemljišč;
– ureditev zelenih in utrjenih površin je poljubna, in sicer odvisna od potreb in razpoložljivega prostora na parceli namenjeni gradnji stanovanjske stavbe ob pogoju, da predstavljajo zelene površine najmanj 25 % delež površine parcele;
– na parceli s stanovanjsko stavbo se zagotovi najmanj eno parkirno mesto na bivalno enoto. V primeru opravljanja dejavnosti je treba zagotoviti dodatna parkirna mesta glede na dejavnost. Kadar ni tehničnih in prostorskih možnosti za zagotovitev zadostnega števila parkirnih mest, investitor manjkajoča parkirna mesta zagotovi na drugih ustreznih površinah, ki so od stavbe oddaljene največ 200 metrov in je etažnim lastnikom omogočena njihova trajna uporaba.
(1) Zemljiške parcele je dopustno deliti ali združevati.
(2) Načrt parcelacije je prikazan v grafičnem delu.
5 ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
(splošni pogoji za urejanje prometne, okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture)
(1) Pri projektiranju gospodarske javne infrastrukture se upoštevajo veljavni predpisi, normativi in zakonodaja s posameznega področja.
(2) Detajlni pogoji za priključitev objektov na načrtovano gospodarsko javno infrastrukturo se določijo v fazi izdelave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja posameznega objekta v skladu s pozitivnimi mnenji, vključno s projektnimi pogoji k temu občinskemu podrobnemu prostorskemu načrtu.
(priključevanje na grajeno javno dobro)
(1) Za prometni dostop se zgradi dostopna cesta in cestni priključek na občinsko cesto.
(2) Dostopna cesta se izvede v protiprašni izvedbi z elementi, ki omogočajo osnovne dostope in uporabo tudi za funkcionalno ovirane ljudi ter se opremi z vertikalno in horizontalno prometno signalizacijo. Širina vozišča mora znašati najmanj 4,50 m, širina morebitnega hodnika za pešce pa najmanj 1,20 m.
(3) Cestni priključek se dimenzionira z ustreznimi tehničnimi elementi in opremi z ustrezno prometno signalizacijo.
(1) Za oskrbo s pitno vodo se od javnega vodovoda v dostopni cesti zgradi nov cevovod duktil DN 150. Zadnji del cevovoda se v dolžini 35 m položi v zaščitno cev. Obstoječi cevovod PVC DN 200 se ukine.
(2) Na cevovod duktil DN 150 se priključijo posamezne stavbe. Merno mesto in merilec vode za posamezno stanovanjsko enoto se izvede na parceli namenjeni gradnji stavbe v vodomernem termo jašku. Upravljavec zagotovi minimalni obratovalni tlak 1,5 bar.
(3) Pri projektiranju vodovodnega omrežja se upoštevajo veljavni tehnični predpisi o javnem vodovodu.
(zbiranje in odvajanje ter čiščenje odpadnih voda)
(1) Za zbiranje in odvajanje padavinskih in komunalnih odpadnih voda se izvede ločeni kanalizacijski sistem.
(2) Padavinske odpadne vode z utrjenih površin in streh se odvaja v javno padavinsko kanalizacijo, komunalne odpadne vode pa v javno komunalno kanalizacijo.
(3) Pri projektiranju kanalizacije se upoštevajo veljavni tehnični predpisi o javni kanalizaciji.
(oskrba z električno energijo)
Vsa elektroenergetska infrastruktura se projektno obdela v skladu s tehničnimi pogoji, veljavno tipizacijo, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi ter na podlagi strokovne podlage in idejne rešitve napajanja območja občinskega podrobnega prostorskega načrta Elektra Maribor d.d.
Javna razsvetljava se uredi v skladu s kriteriji in predpisi glede osvetljenosti cest in ob upoštevanju predpisov o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja.
(elektronske komunikacije)
(1) Obstoječe telekomunikacijsko omrežje se glede na načrtovano prostorsko ureditev ustrezno zaščititi, prestavi in razširi na osnovi projektne rešitve, ki se obdela v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja oziroma v projektu za izvedbo.
(2) Vsa dela v zvezi s komunikacijskim omrežjem (ogled, izdelava projekta, zakoličba, zaščita, prestavitev, izvedba, nadzor) se izvedejo pod pogoji upravljavca določenega omrežja.
Ogrevanje se vrši iz lastne kotlovnice na lesno biomaso oziroma z izkoriščanjem drugih obnovljivih virov energije (toplotne črpalke, zbiralniki sončne energije ipd.).
(učinkovita raba energije)
(1) Pri gradnji novih stavb in pri rekonstrukciji stavb, kjer se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, se spodbuja uporabo okolju prijazne in učinkovite rabe energije ter uporabo obnovljivih virov energije. Obnovljivi viri energije so viri energije, ki se v naravi ohranjajo in v celoti ali pretežno obnavljajo, zlasti pa energija vodotokov, vetra in biomase ter geotermalna in neakumulirana sončna energija.
(2) Učinkovito rabo energije se zagotavlja s priključevanjem objektov in naprav na ekološko čiste vire energije, z racionalno rabo energije in z zmanjševanjem porabe tako, da se:
– izboljšuje toplotna izolacija objektov,
– spodbuja pasivne oziroma energetsko učinkovite gradnje,
– pri načrtovanju prenov in novogradenj objektov predvidi uporabo sodobnih izolacijskih materialov ter tehnološke opreme,
– zamenjuje fosilna goriva z gorivi, ki vsebujejo manj ogljika (zemeljski plin) ali z biomaso.
(3) Pri gradnji novih stavb in pri rekonstrukciji stavb, kjer se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, je treba izdelati študijo izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo, kjer se upošteva tehnična, funkcionalna, okoljska in ekonomska izvedljivost alternativnih sistemov za oskrbo z energijo. Kot alternativni sistemi se štejejo:
– decentralizirani sistemi na podlagi obnovljivih virov energije,
– soproizvodnja,
– daljinsko ali skupinsko ogrevanje ali hlajenje, če je na voljo,
– toplotne črpalke.
(4) Študija izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo je obvezna sestavina projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja za določene stavbe iz predpisov s področja energetike in učinkovite rabe energije. Če je v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja določeno, da bo več kot dve tretjini potreb stavbe po toploti zagotovljeno iz enega ali več alternativnih sistemov za oskrbo stavbe z energijo, se šteje, da je zahteva za izdelavo študije izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo izpolnjena.
6 REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
(varstvo kulturne dediščine)
Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta ni registriranih enot kulturne dediščine.
7 REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJA NARAVE
(1) Projektne rešitve odvajanja in čiščenja vseh vrst odpadnih voda morajo biti usklajene s predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje odpadnih voda.
(2) Kanalizacijski sistem vseh vrst odpadnih voda mora biti zgrajen vodotesno ter v ločeni izvedbi.
(3) Za vsako rabo vodnega vira (podtalnica, geotermalni vir, javni vodovod), ki presega meje splošne rabe (ogrevanje, tehnološka voda, zalivanje ...) je treba pridobiti vodno pravico na podlagi vodnega dovoljenja ali koncesije.
(4) Na vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane dejavnosti in posegi, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja, onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov. Prav tako, na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno postavljati objektov ali drugih ovir (tudi začasnih), ki bi preprečevale prost prehod ob vodotoku.
(5) Vsi novozgrajeni objekti razen objektov, ki so kot izjema navedeni v predpisih o vodah (npr. javna infrastruktura, grajeno javno dobro ...), vključno s pripadajočo komunalno, prometno in zunanjo ureditvijo ter morebitno ograjo, morajo biti odmaknjeni najmanj 5 m od meje parcele vodnega zemljišča Puconskega potoka (zemljišče s parcelno številko 2285 v k.o. Puconci).
(6) Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja, ki ga v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja izda ministrstvo pristojno za upravljanje z vodami.
(7) Investitor mora pri izdelavi projektne dokumentacije zagotoviti zakonsko določene zaščitne ukrepe za varstvo voda.
(1) Ob izkopu gradbene jame je treba vse izkopane plasti tal deponirati ločeno glede na njihovo sestavo. Pri odstranjevanju gornjih plasti zemljine se rodovitna zemlja odlaga v pasovih, ter nato uporabi pri končni ureditvi območja.
(2) Možen vpliv na tla bo največji v času zemeljskih in gradbenih del. V času gradnje bo poseg v tla posledica gradbenih del. Potencialni vir onesnaženja tal predstavlja možnost izlitja olj ali maziv iz gradbene mehanizacije in transportnih vozil, vendar takšen vir onesnaženja predstavlja vsako vozilo rednega prometa, tako da je verjetnost tovrstnega onesnaženja zanemarljiva.
(3) Investitor mora pri izdelavi projektne dokumentacije zagotoviti zakonsko določene zaščitne ukrepe za varstvo tal.
Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta ni naravnih vrednot ali območij pomembnih za biotsko raznovrstnost.
(1) Objekti ne smejo povzročati povečanja emisij onesnaževanja ozračja. Obremenitev zraka ne sme presegati dovoljenih koncentracij v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo zraka.
(2) Dimovodne naprave se gradi tako, da se zagotavlja varno, zanesljivo in trajno delovanje kurišča in ne sme presegati dovoljenih emisij določenih v veljavnem predpisu.
(3) Onesnaževanje zraka z izpušnimi plini transportnih vozil in delovnih strojev med gradnjo se omili z ustreznim načrtovanjem poteka gradnje in uporabo tehnično brezhibnih vozil in strojev.
(1) V skladu s predpisom, ki ureja mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju je za stanovanjske površine določena III. stopnja varstva pred hrupom, za površine cest pa IV. stopnja varstva pred hrupom.
(2) Za posamezno območje varstva pred hrupom so predpisane mejne in kritične vrednosti hrupa, ki ne smejo biti presežene zaradi hrupa v okolju, ki ga povzročajo stalne ali občasne emisije hrupa enega ali več virov obremenjevanja okolja s hrupom.
(varovanje naravnih virov)
Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta se zagotovi:
– stalna oskrbo z vodo, pri tem ne smejo biti ogroženi vodni viri občine,
– racionalna raba virov (zaprti sistemi, varčno ravnanje s pitno vodo).
Ravnanje s komunalnimi odpadki se izvaja v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki.
8 REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta ni potrebnih posebnih rešitev in ureditev za izvajanje dejavnosti obrambe.
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Nevarnosti poplav, visoke podtalnice in erozivnosti ter plazovitosti terena ni.
(2) Pri načrtovanju objektov se upošteva projektni pospešek tal 0.100 [g].
(3) Površine, na katerih se bodo zbirale, skladiščile, prečrpavale, pretakale in mešale okolju škodljive snovi, se izvedejo tako, da bo preprečeno neposredno izpiranje ali odtekanje škodljivih snovi v površinske vode ali tla (neprepustnost, robniki, padci proti požiralnikom, kanalizacija itd.).
(1) Za zaščito pred požarom se zagotovi:
– pogoje za varen umik ljudi in premoženja,
– potrebne odmike od meje parcel in med objekti ali potrebne protipožarne ločitve,
– dovozne poti za gasilska vozila, dostopne poti za gasilce, postavitvene površine in delovne površine za gasilska vozila v skladu z zahtevami standarda SIST DIN 14090 ali usklajeno z lokalno pristojno gasilsko enoto, kadar se jih ne da urediti v skladu s standardom SIST DIN 14090,
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
(2) V skladu s predpisom s področja izdelave študije oziroma zasnove požarne varnosti se za gradnjo požarno manj zahtevnih objektov izdela zasnova požarne varnosti, za gradnjo požarno zahtevnih objektov pa študija požarne varnosti. Za nezahtevne in enostavne objekte po predpisih o graditvi objektov, ki so požarno nezahtevni, se zasnova in študija požarne varnosti ne izdelujeta.
9 ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
(1) Prostorska ureditev se lahko izvede v več etapah.
(2) Posamezna etapa mora predstavljati zaključeno funkcionalno celoto, ki lahko služi svojemu namenu tudi brez izvedbe ostalih delov prostorske ureditve.
(3) Izvedba etap je lahko sočasna ali ločena, odvisno od izkazanega interesa investitorjev.
10 VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev)
(1) Dopustna so odstopanja od poteka tras, površin, objektov, naprav in priključkov oziroma tehničnih rešitev prometne, okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture v primeru, da se v fazi priprave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja ali med gradnjo pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč, ustreznejše tehnološke, okoljevarstvene, geološko-geomehanske, hidrološke, prostorske in ekonomske rešitve ali drugih utemeljenih razlogov. Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi. Z rešitvami morajo soglašati pristojni upravljavci oziroma nosilci urejanja prostora, ki jih ta odstopanja zadevajo.
(2) Dopustna so odstopanja od zasnove dostopov do parcel.
(3) Dopustna so odstopanja od poteka mej parcel v smislu prilagoditve dejansko izvedenemu stanju na terenu.
(4) Dopustna so odstopanja od v grafičnih načrtih določenih zemljiških parcel, katere se glede izbire tipologije zazidave lahko združuje, širi ali oži.
(5) Dopustna so odstopanja od lege stanovanjskih stavb (izven površine za razvoj stavbe), v kolikor z njimi soglaša lastnik sosednjega zemljišča, ki ga ta odstopanja tangirajo.
(6) Dopustna so odstopanja od vrst dejavnosti, v kolikor za to obstajajo prostorske možnosti ter ob upoštevanju določb tega odloka, predvsem glede varstva pred hrupom in ostalega varstva okolja.
11 DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
(obveznosti investitorjev, projektantov in izvajalcev)
(1) Pri izvajanju občinskega podrobnega prostorskega načrta in projektiranju se upošteva vse določbe navedene v posameznih poglavjih tega odloka, smernice in mnenja ter projektne pogoje, pridobljeni z dnem izdaje mnenj k temu občinskemu podrobnemu prostorskemu načrtu.
(2) Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja za stanovanjsko stavbo mora biti izdelan v skladu s predpisom, ki določa minimalne tehnične zahteve za graditev stanovanjskih stavb.
(3) V času gradnje je investitor oziroma izvajalec del dolžan zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, izlitje nevarnih snovi na prosto, ter izliv padavinskih voda na sosednja zemljišča.
12 USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
(usmeritve po prenehanju veljavnosti občinskega podrobnega prostorskega načrta)
Merila in pogoji tega odloka se smiselno povzamejo v hierarhično višjem prostorskem aktu.
Občinski podrobni prostorski načrt se hrani in je na vpogled javnosti na sedežu Občinske uprave Občine Puconci.
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-0003/2015
Puconci, dne 12. julija 2018
Ludvik Novak l.r.
