Na podlagi 273. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17), 61. in 96. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 106/10 – popr. ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZureP-2) in 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 24/16 – uradno prečiščeno besedilo) je Mestni svet Mestne občine Ljubljana na 36. seji dne 9. 7. 2018 sprejel
o spremembah in dopolnitvah Odloka o ureditvenem načrtu za območje urejanja ŠR 2/1 Stadion
V Odloku o ureditvenem načrtu za območje urejanja ŠR 2/1 Stadion (Uradni list RS, št. 83/04, 76/06 in 78/10) se na koncu 1. člena pred piko doda besedilo »ter Genius loci d.o.o., Ljubljana, ki je izdelal spremembe in dopolnitve pod št. 440-17 v maju 2018«.
V 2. členu se celotno besedilo za besedama »Grafični del:« nadomesti z novimi prvo do deseto alinejo, ki se glasijo:
»– list 5: – Načrt obodne parcelacije, parcelacije zemljišč na katastrskem načrtu, M 1:1000,
– list 6: – Načrt obodne parcelacije, parcelacije zemljišč na geodetskem načrtu, M 1:1000,
– list 7: – Arhitekturna zazidalna situacija, M 1:1000,
– list 7a: – Arhitekturna zazidalna situacija – klet, M 1:1000,
– list 7b: – Značilni prerezi, M 1:1000,
– list 8: – Odstranitev obstoječih objektov, M 1:1000,
– list 9: – Prometnotehnična situacija in idejna višinska regulacija s prikazom intervencijskih poti, M 1:1000,
– list 10: – Zbirni načrt komunalnih vodov, M 1:1000,
– list 11: – Prikaz javnega dobra, M 1:1000,
– list 12: – Prikaz etapnosti gradnje, M 1:1000.«.
Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Grafični načrti grafičnega dela tega odloka iz prejšnjega odstavka so sestavni deli ureditvenega načrta za območje urejanja ŠR 2/1 – Stadion (v nadaljnjem besedilu: ureditveni načrt).«.
V 3. členu se:
– na koncu 5. točke pika nadomesti z vejico in doda nova 6. točka, ki se glasi:
»6. Priloge sprememb in dopolnitev ureditvenega načrta, izdelanih leta 2018:
– Izvleček iz Odloka o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana – izvedbeni del (v nadaljnjem besedilu: OPN MOL ID),
– Prvonagrajena natečajna rešitev,
– Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
– Obrazložitev in utemeljitev sprememb in dopolnitev ureditvenega načrta,
– Povzetek za javnost.«,
– črta besedilo:
»list 8a: – Prometno-tehnična situacija – klet, M 1:500,
list 13: – Urgenca, M 1:500.«.
Prvi in drugi odstavek 4. člena se spremenita tako, da se glasita:
»Območje se nahaja v k.o. Spodnja Šiška. Meja se prične na severozahodnem delu območja v osi parcele št. 1451/5 (Magistrova ulica), prečka parcele št. 104/8, 104/9, 104/3, 101/1, 97/6, 101/7, 97/9, 97/15, 97/16 do točke 10 na tej parceli. Od te točke dalje poteka proti jugu vzporedno s tirom kamniške proge po parceli št. 97/16. Nato poteka vzporedno Ob kamniški progi in seka parcele št. 97/6, 97/4, 1452/2, 1452/ 4 do točke št. 15, kjer seka parc. št. 102/1 (Ob kamniški progi). Od tu poteka ponovno vzporedno s kamniško progo preko parcel št. 104/2, 102/1, 106, 1453/36 do točke 20 na tej parceli.
Od te točke meja poteka proti severozahodu vzporedno z železniškim tirom Ljubljana–Vižmarje, in sicer preko parcel št.: 106, 107, 166/1, 233, 232, 231/2, 299 po severni parcelni meji parcele št. 104/7 do točke 43. Od tu poteka proti severu po zahodni parcelni meji parcele št. 104/5 do točke 58 na parceli št. 125/4. Tam zavije proti zahodu, prečka parcele 166/1, 221/2, 221/5, 221/6, 220/1, 219/10, 219/9, 219/6 do izhodiščne točke 1.«.
V tretjem odstavku se besedilo »14 ha 66 a 32 m2« nadomesti z besedilom »9 ha 62 a 72 m2«.
Četrti odstavek se črta.
V prvem odstavku 5. člena se besedilo »urejanja ŠR 2/1 – Stadion Ljubljana« nadomesti z besedama »ureditvenega načrta«.
Za prvim odstavkom se dodajo novi drugi do sedmi odstavek, ki se glasijo:
»Območje ureditvenega načrta je razdeljeno na štiri prostorske enote:
– PE1 – površine, namenjene gradnji novega Atletskega centra Ljubljana,
– C1 – Magistrova ulica,
– C2 – pešpot po zahodnem robu območja,
– C3 – površina v jugozahodnem vogalu območja ureditvenega načrta, na delu katere je rezervat za prestavljeno ulico Ob kamniški progi in priključek na Milčinskega ulico.
V PE1 so dopustni naslednji objekti in dejavnosti:
– 12650 Stavbe za šport,
– 24110 Športna igrišča,
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas,
– 21410 Nadhodi,
– 21422 Podhodi.
V stavbah v PE1 so dopustne tudi dejavnosti, ki dopolnjujejo osnovno namembnost:
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice,
– 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev,
– 12203 Druge poslovne stavbe: samo pisarne za potrebe osnovne dejavnosti objekta,
– 12301 Trgovske stavbe: samo trgovski lokali do 100 m2,
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti,
– 12420 Garažne stavbe: samo garaže (dopustne samo v kletnih etažah) in kolesarnice,
– 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča: samo skladišča za potrebe osnovne dejavnosti objekta,
– 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo,
– 12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo: samo ambulante, zdravstvene posvetovalnice.
V C1, C2 in C3 so dopustni naslednji objekti in dejavnosti:
– 21120 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste: samo lokalne ceste in javne poti.
V C2 so dopustni tudi:
– 21410 Nadhodi,
– 21422 Podhodi.
V C3 so dopustni tudi:
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice in druge urejene zelene površine.«.
6. člen se spremeni tako, da se glasi:
Zazidalna zasnova in zasnova zunanje ureditve v PE1:
– na severu je pomožni atletski stadion. Pod njegovo površino je kletna garažna hiša z uvozom na SZ delu območja ureditvenega načrta, v osi Verovškove ulice. Tribune so na zahodni strani, pod elipsoidno oblikovano streho,
– na jugovzhodnem delu območja ureditvenega načrta je glavni atletski stadion s tribunami na zahodni, severni in južni strani. Na jugozahodnem delu območja ureditvenega načrta je atletska dvorana. Med njima in pod tribunami so dodatne površine v več etažah. Športno dvorano, tribune stadiona in vmesne prostore pokriva enovita, organsko oblikovana streha,
– v osrednjem delu med obema stadionoma in atletsko dvorano je dvorana za mete,
– vsi stavbni deli so v osrednjem delu povezani na koti kleti, pritličja in etaž, tako da tvorijo funkcionalno središče, kjer se prepletajo komunikacije in posamezni programski sklopi,
– po osrednjih zunanjih površinah med pomožnim stadionom ter atletsko dvorano in glavnim stadionom je ob ureditvi nadhoda/podhoda čez kamniško progo treba zagotoviti prost prehod za pešce iz javne poti C2 na zahodnem robu območja ureditvenega načrta do servisne poti na vzhodnem robu. Prehod je lahko omejen le na dnevno rabo,
– dostopi in vhodi na tribune so zasnovani iz osrednjega dela po prepletenih, tudi višinsko razgibanih poteh. Dodaten izhod iz osrednje kletne površine je umeščen na jugu, v osi med dvorano in atletskim stadionom. Pomožni izhodi iz garaže vodijo na zunanje površine,
– na vzhodni strani pomožnega atletskega stadiona so površine za mete, ki so za športno dejavnost ustrezno zaščitene z ograjami in ureditvami. Na površinah za mete je dopustno postaviti nadstrešnice oziroma t. i. zaščitne kletke,
– v območju je dopustno ograditi objekte in površine na stiku z območjem železniških prog ter postaviti zunanje žaromete za potrebe osvetlitve stadionov.
C1 je Magistrova ulica vključno z zemljišči, ki so namenjena gradnji podaljška na vzhodno stran proti kamniški progi.
C2 je namenjena javni poti med Magistrovo ulico na severu in podhodom pod gorenjsko železniško progo na jugu. Poteka med zelenico na stiku s stanovanjskimi vrtovi in uvozom v garažo ter na južnem delu ob zelenici ob atletski dvorani. Urejena je kot območje za peš in kolesarski promet ter intervencijo in opremljena z mikrourbano opremo. Pod terenom je dopustno izvesti komunalni kolektor, ki je lahko povezan (konstrukcijsko ipd.) s kletnimi etažami objektov v PE1.
C3 je namenjena prestavitvi ceste Ob kamniški progi severno od koridorja gorenjske železniške proge in ureditvi priključka Milčinskega ulice na njo. Do prestavitve ceste je dopustno urejanje zunanjih zelenih površin in postavitev enostavnih in nezahtevnih objektov, skladno z določili 11. člena tega odloka. Po prestavitvi ceste in izvedbi priključka Milčinskega ulice na njo je površine, ki ne bodo urejene kot prometne, dopustno urediti kot zelene ali tlakovane zunanje površine.
Zazidalna zasnova in zunanja ureditev sta določeni v grafičnih načrtih: »list 7: – Arhitekturna zazidalna situacija«, »list 7a: – Arhitekturna zazidalna situacija – klet« in »list 9: – Prometnotehnična situacija in idejna višinska regulacija s prikazom intervencijskih poti«.«.
7. člen se spremeni tako, da se glasi:
V območju ureditvenega načrta so za odstranitev predvidene naslednje stavbe s skupno površino 8.943 m²:
– stavba A z BTP 205 m², na parceli številka 104/12,
– stavba B z BTP 478 m², na parceli številka 104/13,
– stavba C z BTP 62 m², na parceli številka 104/14,
– stavba D z BTP 124 m², na parceli številka 97/6,
– stavba E z BTP 422 m², na parceli številka 104/2,
– stavba F z BTP 65 m², na parceli številka 104/2,
– stavba G z BTP 3288 m², na parceli številka 104/2,
– stavba H z BTP 105 m², na parceli številka 104/6,
– stavba I z BTP 40 m², na parceli številka 104/7 in 104/6,
– stavba J z BTP 20 m², na parceli številka 104/2,
– stavba K z BTP 115 m², na parceli številka 104/2,
– stavba L z BTP 654 m², na parceli številka 104/2,
– stavba M z BTP 856 m², na parceli številka 104/2,
– stavba N z BTP 110 m², na parceli številka 104/2 in 102/1,
– stavba O z BTP 125 m², na parceli številka 104/2,
– stavba P z BTP 1758 m², na parceli številka 104/2 in 105,
– stavba R z BTP 516 m², na parceli številka 101/1,
vse katastrska občina (1740) Spodnja Šiška.
Na obstoječih stavbah so do odstranitve dopustna vzdrževalna dela.
Stavbe, ki so predvidene za odstranitev, so določene v grafičnem načrtu »list 8: – Odstranitev obstoječih objektov«.«.
9. člen se spremeni tako, da se glasi:
Pogoji za oblikovanje v PE1 so:
– stavbe morajo biti skladno oblikovane,
– fasade stavb morajo biti zasnovane sodobno ter iz kakovostnih in trajnih materialov, skladne v barvah in materialih,
– glavni dostopi do vseh tribun in javnega programa morajo biti iz kvalitetnih in trajnih, nedrsnih materialov,
– strehe nad tribunami pomožnega atletskega stadiona, nad dvorano in tribunami glavnega atletskega stadiona ter nad objekti v osrednjem delu so organskih oblik. Odvod meteorne vode se mora skriti. Strehe je dopustno urediti kot zelene in/ali opremiti z napravami za izkoriščanje sončne energije. Vse ravne strehe (z naklonom manj od 3%) z več kot 400,00 m2 neto površine (brez svetlobnikov, strojnic in drugih objektov na strehi), je treba urediti kot zelene. Izjema so strehe, ki so zaradi tehnološkega procesa oblikovane tako, da ureditev zelene strehe ni mogoča.
Pogoji za oblikovanje zunanjih površin so:
– ureditve morajo omogočati dostop funkcionalno oviranim ljudem v skladu s predpisi,
– pešpoti in zunanje površine med objekti morajo biti tlakovane oziroma asfaltirane, opremljene z mikrourbano opremo in primerno osvetljene,
– elementi mikrourbane opreme znotraj območja ureditvenega načrta morajo biti oblikovani enotno,
– žarometi za potrebe osvetlitve stadionov ne smejo imeti negativnega vpliva na vidljivost na železniški progi. Pri postavitvi žarometov je treba upoštevati pogoje iz Pravilnika o pogojih za graditev gradbenih objektov ali drugih objektov, saditev drevja ter postavljanje naprav v varovalnem progovnem pasu in v varovalnem pasu ob industrijskem tiru (Uradni list SRS, št. 2/87, Uradni list RS, št. 85/00 – ZVZP in 61/07 – ZVZelP),
– intervencijske poti izven vozišč morajo biti urejene tako, da je po njih mogoča vožnja gasilskih vozil z osno obremenitvijo do 10 ton,
– v prostorski enoti PE1 je treba na najmanj 21% parcele namenjene gradnji (GPE1), urediti zelene površine na raščenem terenu. Na raščenem terenu je treba zasaditi najmanj 36 dreves na hektar. Pri zasaditvi dreves je treba upoštevati pogoje iz Pravilnika o pogojih za graditev gradbenih objektov ali drugih objektov, saditev drevja ter postavljanje naprav v varovalnem progovnem pasu in v varovalnem pasu ob industrijskem tiru. Obstoječe drevje je treba ohraniti v skladu z arboristično stroko in ga dopolniti z novo zasaditvijo. Sadike novih dreves morajo imeti obseg debla več kot 18 cm, merjeno na višini 1,00 m od tal po saditvi, in z višino debla več kot 2,20 m. Odmik podzemnih komunalnih vodov od debla drevesa mora biti najmanj 2,00 m,
– višinske razlike terena so premoščene z ozelenjenimi brežinami,
– ograja na stiku zunanje ureditve ob javni poti na zahodni strani območja in mejami zemljišč stanovanjskih hiš je max. višine 1.80 m. Ograja na meji območja ureditvenega načrta na stiku z območjem železniških prog, ki bo onemogočila nekontroliran prehod proge, je lahko max. višine 1.80 m in mora biti žičnata in zazelenjena. Ograja okoli športnega igrišča za mete mora biti primerno visoka in oblikovana čim bolj transparentno. Ostale ograje v območju ureditvenega načrta morajo biti oblikovane enotno, max. višine 1.80 m, postavitev ne sme ovirati prehodnosti javnih površin. Ograje je dopustno postaviti največ do meje parcele, na kateri se gradijo, vendar tako, da se z gradnjo ne posega na sosednje zemljišče; če se gradijo na meji, se morajo lastniki zemljišč, na katere ograja meji, o tem pisno sporazumeti.
Zasnova zunanje ureditve je določena v grafičnem načrtu: »list 7: – Arhitekturna zazidalna situacija«.«.
Za 9. členom se dodajo novi 9.a, 9.b, 9.c, 9.č, 9.d in 9.e člen, ki se glasijo:
Tlorisne dimenzije stavbnega sklopa Atletski center Ljubljana nad terenom so:
– v smeri Z V na južnem delu glavni atletski stadion in atletska dvorana: | max. 226 m, |
– v smeri Z V na severnem delu pomožni atletski stadion: | max. 140 m, |
– v smeri Z V v osrednjem delu | max. 155 m, |
– v smeri J S skupna dolžina stavbnega sklopa: | max. 416 m, |
– v smeri J S atletska dvorana: | max. 117 m, |
– v smeri J S glavni atletski stadion: | max. 210 m. |
Tlorisne dimenzije kleti:
– v smeri Z V na južnem delu glavni atletski stadion in atletska dvorana: | 226 m, |
– v smeri Z V na severnem delu: | 140 m, |
– v smeri Z V v osrednjem delu | 155 m, |
– v smeri J S skupna dolžina stavbnega sklopa: | 416 m. |
Širina izhodov iz podhoda pod železniško progo mora biti najmanj 4 m.
Tlorisne dimenzije stavb so določene v grafičnih načrtih »list 7: – Arhitekturna zazidalna situacija« in »list 7a: – Arhitekturna zazidalna situacija – klet«.
Točke za zakoličbo parcel za gradnjo z obodno parcelacijo območja in izhodiščnimi točkami zakoličbe objektov so določene v Gauss-Kruegerjevem koordinatnem sistemu v grafičnih načrtih: »list 5: – Načrt obodne parcelacije, parcelacije zemljišč na katastrskem načrtu« in »list 6: – Načrt obodne parcelacije, parcelacije zemljišč na geodetskem načrtu«. Geokoordinate točk so prikazane na grafičnem načrtu.
Višina najvišje točke streh (h) stavbnega sklopa je max. 325,00 m. n. v.
Višina nadstrešnic oziroma t. i. zaščitnih kletk na površinah za mete je max. 10 m nad koto terena.
Višinske kote terena na severni strani ob uvozu in zvezno po obodu stavbnega kompleksa so 303,40 m. n. v.
Kote pomožnega atletskega stadiona so:
– klet: 301,30 m. n. v.,
– igrišče: 305,00 m. n. v.
Kota igrišča glavnega atletskega stadiona je: 301,60 m. n. v.
Kota igrišča atletske dvorane je: 301,60 m. n. v.
Gradnja kletnih etaž v območju ureditvenega načrta je dopustna v obsegu, kot to dopuščajo geomehanske razmere, hidrološke razmere, potek komunalnih vodov, zaščita podzemne vode in stabilnost sosednjih objektov.
Višinski gabariti stavb so določeni v grafičnih načrtih »list 7: – Arhitekturna zazidalna situacija«, »list 7a: – Arhitekturna zazidalna situacija – klet«. in »list 7b: – Značilni prerezi«.
Višinske kote terena in pritličja so določene v grafičnih načrtih »list 9: – Prometnotehnična situacija in idejna višinska regulacija s prikazom intervencijskih poti« in »list 7b: – Značilni prerezi«.
Zmogljivost območja je določena s površinami posameznih prostorskih enot in bruto tlorisnimi površinami objektov.
Površina območja ureditvenega načrta: | 96.272 m2 |
Površina PE1: | 84.750 m2 |
1. stavbni sklop pomožnega in glavnega atletskega stadiona ter atletske dvorane |
– BTP nad terenom: | 6.900 m2 |
– BTP nad terenom – zunanje tribune: | 3.100 m2 |
– BTP pod terenom: | 26.800 m2 |
2. zunanje površine pomožnega in glavnega atletskega stadiona ter atletske dvorane |
– zunanje atletske površine: | 45.000 m2 |
Površina C1: | 5.614 m2 |
Površina C2: | 5.006 m2 |
Površina C3: | 902 m2 |
Bruto tlorisna površina (BTP) je vsota vseh etažnih površin objekta nad terenom in pod njim, izračunanih skladno s standardom SIST ISO 9836. Izračun BTP nad terenom vključuje površine pod točkama a) in b) v točki 5.1.3.1 navedenega standarda.
Območje ureditvenega načrta je razdeljeno na štiri parcele, namenjeni gradnji: GPE1, GC1, GC2 in GC3.
GPE1: parcela, namenjena gradnji stavbnega sklopa Atletskega centra Ljubljana v obsegu pomožnega atletskega stadiona, glavnega atletskega stadiona in atletske dvorane, obsega zemljišča s parcelnimi številkami 97/11, 101/2, 102/2, 103/3, 103/4, 104/12, 104/13, 104/14, 104/15, 105 ter dele zemljišč s parcelnimi številkami: 97/4, 97/6, 97/16, 101/1, 102/1, 104/2, 104/3, 104/5, 104/6, 104/7, 106, 107 166/1, 1452/2, 1452/4, 1453/36; vse v katastrski občini (1740) Spodnja Šiška. Površina GPE1 je 84.750 m2.
GC1: parcela, namenjena gradnji Magistrove ulice, obsega zemljišča s parcelnimi številkami 104/10, 221/1 ter dele zemljišč s parcelnimi številkami: 97/6, 97/9, 97/15, 97/16, 101/1, 101/7, 104/3, 104/9, 125/4, 166/1, 219/6, 219/8, 219/9, 219/10, 220/1, 221/2, 221/5, 221/6, 1451/5; vse v katastrski občini (1740) Spodnja Šiška. Površina GC1 je 5.614 m2.
GC2: parcela, namenjena gradnji javne poti, obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami 104/3, 104/5, 104/6, 104/7, 106, 107 in 166/1; vse v katastrski občini (1740) Spodnja Šiška. Površina GC2 je 5.006 m2.
GC3: parcela, namenjena prestavitvi ceste Ob kamniški progi severno od koridorja gorenjske železniške proge in ureditvi priključka na Milčinskega ulico, obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami: 229, 231/2, 231/3, 232 in 233; vse v katastrski občini (1740) Spodnja Šiška. Površina GC3 je 902 m2.
Parcelacija zemljišč in geokoordinate točk po Gauss-Kruegerjevem koordinatnem sistemu so določene v grafičnih načrtih »list 5: – Načrt obodne parcelacije, parcelacije zemljišč na katastrskem načrtu« in »list 6: – Načrt obodne parcelacije, parcelacije zemljišč na geodetskem načrtu«.
Površine, namenjene javnemu dobru, obsegajo parcele, namenjene gradnji javnih cest ali poti v območju ureditvenega načrta. Javnemu dobru so namenjene parcele z oznakami GC1, GC2 in GC3.
Površine, namenjene javnemu dobru, obsegajo v C1: 5.614 m2, v C2: 5.006 m2 in v C3: 902 m2.
Površine, namenjene javni rabi, obsegajo površine servisne poti v južnem delu območja ureditvenega načrta, vzhodno od C2 in na vzhodnem robu območja ureditvenega načrta, do sredine območja ter zelene površine v južnem vogalu območja. Površine, namenjene javni rabi obsegajo 7.397 m2.
Površine, namenjene javnemu dobru in površine, namenjene javni rabi, so določene v grafičnem načrtu »list 11: Prikaz javnega dobra«.«.
Prvi odstavek 11. člena se črta.
Dosedanja drugi in tretji odstavek, ki postaneta prvi in drugi odstavek, se spremenita tako, da se glasita:
»V območju ureditvenega načrta je dovoljeno postavljati samo tiste enostavne in nezahtevne objekte, ki jih določa ta odlok.
Na celotnem območju ureditvenega načrta, razen na površinah, namenjenih dovozom, dostopom, intervencijskim potem in prometni infrastrukturi, je dovoljeno postaviti ali urediti naslednje enostavne ali nezahtevne objekte:
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice,
– 12410 Postajna poslopja, terminali, stavbe za izvajanje komunikacij ter z njimi povezane stavbe: samo javne telefonske govorilnice,
– 12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe,
– 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo nadstrešnice, sanitarne enote,
– 22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,
– 21121 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste: samo avtobusno postajališče, obračališče, prometna signalizacija in prometna oprema, kolesarska pot, pešpot,
– 21410 Mostovi, viadukti, nadvozi, nadhodi,
– 21422 Podhodi,
– 24110 Športna igrišča,
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi in parki,
– 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje,
– 31160 Grajena območja urbanih vrtov,
– 32110 Ekološki otoki,
– 32120 Urbana oprema,
– 32130 Objekti za oglaševanje in informacijski panoji: samo objekti za oglaševanje za lastne potrebe, od teh le napisi, izveski in svetlobni napisi,
– 32140 Spominska obeležja,
– 33140 Merilna mesta za opazovanje naravnih pojavov, naravnih virov in stanja okolja.«.
Za drugim odstavkom se dodajo novi tretji, četrti in peti odstavek, ki se glasijo:
»Poleg objektov iz prejšnjega odstavka so dopustni tudi priključki na objekte gospodarske javne infrastrukture za potrebe v tem členu navedenih enostavnih in nezahtevnih objektov, v prostorskih enotah C1, C2 in C3 pa tudi turistična in druga obvestilna signalizacija za obveščanje o smeri ciljev po sistemu MOLIS, v skladu s predpisi o prometni signalizaciji in o občinskih cestah.
Umeščanje, dimenzioniranje in oblikovanje enostavnih in nezahtevnih objektov, navedenih v tem členu, mora biti skladno z ostalimi določili tega odloka.
Objekte za oglaševanje za lastne potrebe je dopustno postaviti le na stavbah in na k stavbam pripadajočih parcelah, namenjenih gradnji, v katerih se opravlja oglaševana dejavnost. Oblikovno naj se prilagajajo značaju stavbe. Oglaševanje za dejavnosti v objektu je treba reševati celostno, napisne table, ki označujejo poslovne dejavnosti v stavbi, morajo biti enakih dimenzij. Dopustno jih je namestiti na nosilce, ki omogočajo namestitev več tabel hkrati in preprosto menjavo brez posegov v fasado stavbe.«.
12. člen se spremeni tako, da se glasi:
Vse prometne površine in vozne intervencijske površine morajo biti utrjene.
Utrjene površine za pešce, glavni dostopi do stavb, primarne peš in kolesarske površine, naklon javnih poti, parkirni prostori in druge površine morajo biti urejeni tako, da so zagotovljeni neoviran dostop ter vstop in uporaba stavb za funkcionalno ovirane ljudi. Stavbe morajo biti grajene brez ovir v skladu z zakonodajo s tega področja.
Uvoze in križanja preko hodnikov za pešce je treba urediti s klančinami tako, da ostane hodnik za pešce pri prečkanju cestišča na enaki višini.
Intervencijske poti in površine je treba urediti skladno z veljavnim standardom. Intervencijske vozne poti zunaj vozišč je treba izvesti na način, ki dopušča ustrezno tlakovanje in ozelenitev.
Kolesarske poti v prostorski enoti C1 so na ločenem pasu. V prostorskih enotah PE1 in C2 so na skupnih površinah s pešci, kjer je dopusten tudi promet dostave, intervencije in komunalnih služb.
V območju ureditvenega načrta je dopustno postaviti postajališče sistema Bicikelj.
Prostorska enota PE1
Dovoz za dostavna vozila, taxi in intervencijska vozila je iz priključka na Magistrovo oziroma Verovškovo ulico ter po cesti Ob kamniški progi.
Priključek na javno cestno omrežje je na severni strani v križišču z Verovškovo in Magistrovo ulico. Namenjen je prometu dnevnih obiskovalcev, dostavi in intervenciji. Izveden je tako, da ima v osi izvoza dva pasova, za priključevanje levo na Magistrovo ulico in za priključevanje desno na Magistrovo ulico ter naravnost na Verovškovo ulico. V osi uvoza ima en vozni pas v kletno garažo ter ob njem na vzhodni strani uvoz na javno pot v C2. Priključek preide na razdalji okvirno 30 m južno od križišča na klančino, ki vodi v klet.
Obodna servisna pot vzhodno od glavnega atletskega stadiona in vzhodno ter severno od pomožnega atletskega stadiona je namenjena pešcem, kolesarjem, službenim ter komunalnim vozilom, in intervenciji. Pot je v odseku ob glavnem atletskem stadionu namenjena javni rabi. Čez kamniško progo je dopustno urediti izven nivojske prehode, ki jih je treba navezati na obodno servisno pot. Iz obodne servisne poti do javne poti v C2 je ob izvedbi izven nivojskega prehoda treba po osrednjih zunanjih površinah med stadionoma in atletsko dvorano zagotoviti prost prehod za pešce.
Obodna servisna pot ima naslednji profil:
– površina za umirjeni promet: najmanj 4,00 m.
V južnem delu prostorske enote so urejena parkirišča, dovoz iz ulice Ob kamniški progi preko C2 in obodna servisna pot. V delu pred zeleno površino je parkirišče z obračališčem za avtobuse in službena vozila.
Obodna servisna pot v delu, vzporednem z gorenjsko železniško progo, ima naslednji profil:
– hodnik za pešce na severni strani 4,00 m,
– vozišče 6,00 m,
– parkirišča na južni strani 5,00 m,
– skupaj 15,00 m.
Prostorska enota C1
V odseku Magistrove ulice med križiščem z ulico Ob kamniški progi in križiščem z Milčinskega ulico se uredi postajališče Ljubljanskega potniškega prometa (LPP) in mesta za kratkotrajno zaustavljanje avtomobilov – t. i. »drop off«.
Od križišča z Verovškovo ulico se Magistrova ulica podaljša proti kamniški železniški progi. Do izvedbe križanja Magistrove ulice z kamniško železniško progo je dopustno cesto urediti kot slepo zaključeno ob vzhodnem robu območja ureditvenega načrta. V primeru izvedbe slepo zaključene ceste je na tem odseku dopustna ureditev mest za kratkotrajno zaustavljanje avtomobilov – t. i. »drop off« z obračališčem, ki, zaradi tehnične rešitve, lahko sega v PE1.
Prostorska enota C2
Javna pot v prostorski enoti C2 je namenjena za peš in kolesarski promet, dostavo, prevoz komunalnih služb in intervencijo.
Javna pot ima naslednji profil:
– površina za umirjeni promet najmanj 4,00 m.
V severnem delu na meji z območjem stanovanjskih hiš ob Milčinskega ulici:
– zelenica na zahodni strani od 1,80 m do 2,20 m,
– površina za umirjeni promet najmanj 4,00 m,
– skupaj od 5,80 m do 6,20 m.
V južnem delu C2 so del Milčinskega ulice, izhoda iz podhoda pod Goriško cesto in gorenjsko železniško progo in uvoz iz ceste Ob kamniški progi.
Milčinskega ulica se na južnem koncu zapre za motorni promet, razen za komunalna in intervencijska vozila.
Podhod pod Goriško cesto in gorenjsko železniško progo je namenjen pešcem in kolesarjem. Klančina in stopnišče iz podhoda se navezujeta na javno pot in obodno servisno pot.
Uvoz s ceste Ob kamniški progi v območje ureditvenega načrta je namenjen službenim vozilom, komunalnim vozilom, avtobusom in intervenciji.
Prostorska enota C3
Prostorska enota C3 je rezervat za prestavitev ceste Ob kamniški progi.
Mirujoči promet
Parkirišča so lahko na nivoju terena ob jugozahodni meji pred zelenico v južnem vogalu prostorske enote PE1 in v podzemni garaži.
Število parkirnih mest (v nadaljnjem besedilu: PM) se izračuna glede na BTP stavbe ali dela stavbe glede na namembnost.
Za potrebe novogradenj je treba zagotoviti najmanj naslednje število PM ob upoštevanju naslednjih kriterijev:
Namembnost stavb | Število PM za motorni promet | Število PM za kolesa |
24110 Športna igrišča (brez gledalcev) | 1 PM/300,00 m2 BTP objekta Od tega najmanj 80% za obiskovalce | 1 PM/250,00 m2 BTP objekta Od tega najmanj 80% za obiskovalce |
24110 Športna igrišča (s prostori za gledalce) | 1 PM/20 sedežev | 1 PM/15 sedežev |
12650 Stavbe za šport (brez gledalcev) | 1 PM/100,00 m2 BTP objekta | 1 PM/70,00 m2 BTP objekta |
12650 Stavbe za šport (s prostori za gledalce) | 1 PM/40,00 m2 BTP objekta | 1 PM/15 sedežev |
12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev (hotel, prenočišča, penzioni) | 1 PM/5 sob, od tega najmanj 75% PM za goste | 1 PM/5 sob |
12112 Gostilne, restavracije in točilnice | 1 PM/10 sedežev in 1 PM/tekoči meter točilnega pulta, od tega najmanj 75% PM za goste | 1 PM/10 sedežev in 1 PM/tekoči meter točilnega pulta |
12203 Druge poslovne stavbe: | 1 PM/70,00 m2 BTP objekta, od tega 10% PM za obiskovalce | 1 PM/100,00 m2 BTP objekta |
12301 Trgovske stavbe (trgovina z neprehrambnimi izdelki) | 1 PM/70,00 m2 BTP objekta, od tega najmanj 75% PM za obiskovalce | 1 PM/100,00 m2 BTP objekta |
12304 Stavbe za storitvene dejavnosti do 200,00 m2 BTP | PM ni treba zagotavljati | PM ni treba zagotavljati |
12520 Rezervoarji, silosi in skladišča (skladišča brez strank) | 3 PM | 3 PM |
12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo | 1 PM/60,00 m2 BTP objekta od tega najmanj 10% PM za obiskovalce | 1 PM/100,00 m2 BTP objekta |
12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo (zdravstveni dom, ambulante, veterinarske ambulante) | 1 PM/20,00 m2 BTP objekta in ne manj kot 3 PM, od tega najmanj 50% PM za obiskovalce | 1 PM/20,00 m2 BTP objekta |
Od števila PM za osebna motorna vozila je treba zagotoviti dodatnih 5% parkirnih mest za druga enosledna vozila.
Neto tlorisna površina je v skladu s standardom SIST ISO 9836 uporabna površina vseh prostorov, ki sestavljajo stavbo.
Kolesarnice, ki zagotavljajo zadostno število mest za kolesa glede na število obiskovalcev oziroma sedežev in BTP, se nahajajo pod tribunami pomožnega atletskega stadiona.
Odstopanja od normativov so dopustna, skladno s določili veljavnega OPN MOL ID, če le-ta dopušča manjše število parkirnih mest od tega odloka ali na podlagi mobilnostnega načrta, s katerim se dokaže, da predlog prometne ureditve pomeni uresničevanje Prometne politike MOL, sprejete na Mestnem svetu MOL. Mobilnostni načrt določi potrebno število PM glede na število uporabnikov posameznih transportnih sredstev. Pri tem se upoštevajo namembnost posameznih objektov ter tehnološki proces dejavnosti, dostopnost do javnega potniškega prometa, mešana raba parkirišč glede na namembnost objektov in pričakovana zasedenost v najbolj obremenjenem delu dneva. Mobilnostni načrt potrdi organ Mestne uprave MOL, pristojen za promet.
Prometne ureditve so določene v grafičnem načrtu »list 9: – Prometnotehnična situacija in idejna višinska regulacija s prikazom intervencijskih poti«.«.
V prvem odstavku 13. člena se v četrtem stavku vejica za besedilom »DN 700 mm« nadomesti s piko in črta besedilo »ki odvaja komunalno odpadno vodo iz območja podjetja Tiki.«.
Drugi in tretji odstavek se spremenita tako, da se glasita:
»Komunalne odpadne vode iz novopredvidenih objektov se morajo priključiti na kanal dimenzije DN 500 mm, ki poteka pod javno potjo C1 ob komunalnem kolektorju. Nad zbiralnikom A2, ki ima dno na globini cca 7 m pod terenom, se mora v območju gradnje ACL izvesti zaščitna AB plošča v odmiku 3 m od vrha kanala. Pred priključitvijo na javno kanalizacijsko omrežje je potrebno zaprositi upravljavca javne kanalizacije za soglasje za priključitev in predložiti izvedbeno dokumentacijo.
Vsi posegi v zvezi z odstranitvijo obstoječe kanalizacije, gradnjo nove ter izvedbe zaščitne AB plošče se morajo izvesti skladno s projektno nalogo PN 3401K, oktober 2017, ki jo je izdelalo JP Vodovod-Kanalizacija d.o.o., Ljubljana.«.
V petem odstavku se črtajo vejica za besedo »površin« in besedi »teniških igrišč«. Za prvim stavkom se doda nov drugi stavek, ki se glasi: »Če ponikanje ni možno, kar je treba računsko dokazati, je možno padavinske vode speljati v sistem kanalizacije širšega območja, pri čemer je treba predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v kanalizacijo.«.
14. člen se spremeni tako, da se glasi:
Vodovodno omrežje, ki poteka na obravnavanem območju se oskrbuje iz ljubljanskega centralnega vodovodnega sistema.
Obstoječe stanje vodovoda
V vzhodnem delu vozišča Milčinskega ulice poteka vodovod LTŽ DN 80. Na severu je priključen na vodovod LTŽ DN 100, ki poteka v severnem robu Magistrove ulice, na južnem pa se po prečkanju železniške proge Ljubljana –Jesenice in vodovoda LTŽ DN 80 v Goriški nadaljuje kot LTŽ DN 80 v južnem delu Verovškove.
Na vodovodu v Milčinskega ulici je izveden priključek NL DN 100 za oskrbo zahodnega dela športno rekreacijskega dela območja.
Na vodovod na Milčinskega ulici se priključuje tudi sekundarni vodovod, ki je zgrajen na centralnem območju Atletskega centra Ljubljana. Vodovod je zgrajen iz več materialov, in sicer iz PVC d 160, JE DN 150 in JE DN 200. Vodovod se na vzhodu po prečkanju železniške proge Ljubljana–Kamnik navezuje na primarni vodovod LTŽ DN 400.
Obstoječi primarni vodovod LTŽ DN 400 iz Kleč vzdolž in pod železniško progo Ljubljana–Kamnik poteka pretežno med voznimi tiri te proge.
V severnem delu Verovškove ulice je bil že v dveh fazah zgrajen del nadomestnega vodovoda DN 400. V križišču Verovškove in Magistrove ulice je vodovod v jašku, po izgradnji druge faze, začasno zaprt oziroma preko vodovoda NL DN 150 povezan z vodovodom DN 100 v Magistrovi ulici.
Predvideno stanje
Območje ureditvenega načrta tangira tudi primarni vodovod DN 400 iz vodarne Kleče, ki je zaradi neugodne obstoječe trase predviden za prestavitev v kolektor pod javno potjo C2. Za kritje potreb po sanitarno pitni in požarni vodi je potrebno dograditi sekundarno vodovodno omrežje na območju ureditvenega načrta. Vodomerni jaški za oskrbo območja Stadiona se uredijo na severni strani PE1 v bližini Magistrove ulice, na vzhodni strani v bližini kamniške proge in na južni strani v podaljšku Milčinskega ulice. Pri tem je potrebno upoštevati Projektno nalogo PN 2758V, ki jo je izdelalo JP Vodovod-Kanalizacija d.o.o., Ljubljana.
Vodomerni jaški za oskrbo območja Stadiona se uredijo na severni strani PE1 v bližini Magistrove ulice, na vzhodni strani v bližini kamniške proge in na južni strani v podaljšku Milčinskega ulice.
Primarno vodovodno omrežje
Gradnja nadomestnega vodovoda DN 400 iz vodarne Kleče je predvidena skozi območje Stadiona. Po navezavi na že zgrajeni vodovod DN 400 severno od križišča Verovškova – Magistrova predviden primarni vodovod prečka Magistrovo ulico, nato poteka v kolektorju pod javno potjo proti jugu in pod železniško progo Ljubljana Jesenice na Goriško ulico.
Povezava vodovoda v južnem podaljšku Milčinskega ulice pod gorenjsko železniško progo z vodovodom NL DN 150 v Verovškovi ulici – južni odsek se ukinja. Zaradi gradnje podhoda pod gorenjsko železniško progo z vstopnimi klančinami vzporednimi progi je v Goriški ulici, zahodno od Verovškove ulice, predvidena prestavitev vodovoda v skrajni južni rob pločnika. Prestavitev vodovoda se izvede s cevmi iz NL DN 100. Prestavljeni vodovod se na zahodni strani, koncem vstopnih klančin, poveže z obstoječim vodovodom LZ DN 80, na vzhodni strani pa z vodovodom NL DN 150 v Verovškovi ulici.
Sekundarno vodovodno omrežje
Javni vodovod zgrajen iz PVC d 160, JE DN 200/150 in LZ DN 200/150 položen znotraj območja Atletskega centra Ljubljana, se v celoti ukinja.
Za oskrbo z vodo ACL v vzhodne strani je predvidena gradnja novega sekundarnega vodovoda NL DN 150.
Nov vodovod v Magistrovi ulici je predviden v južnem pločniku in bo aktualen šele po izgradnji cestišča, ki se bo križalo s kamniško železniško progo.
Območje se nahaja v vodovarstvenem območju z oznako »VVO III A« – podobmočje z milejšim vodovarstvenim režimom, kar je potrebno upoštevati pri nadaljnjem projektiranju.
Do trase primarnega vodovoda, ki poteka po zemljišču Stadiona Ljubljana, mora biti možen stalen in neoviran dostop vzdrževalnih vozil JP Vodovod-Kanalizacija d.o.o., Ljubljana.«.
15. člen se spremeni tako, da se glasi:
Predvidene stavbe oziroma funkcionalni sklopi predvidene pozidave se za potrebe ogrevanja in priprave sanitarne tople vode priključijo na sistem daljinskega ogrevanja – vročevodno omrežje preko skupne toplotne postaje in internega razvoda do predvidenih porabnikov toplote.
Obstoječe vročevodno omrežje Vročevod T1300 JE450 poteka po osrednjem delu območja ureditvenega načrta v kineti (dimenzije 1600 x 900) ter zapusti območje s prehodom pod železniško progo Ljubljana–Jesenice. Na omenjeni vročevod sta navezana priključni vročevod P1630 JE50, ki služi oskrbi obstoječih stavb Stadiona, in trasa vročevodnega omrežja T1306 JE50, ki služi za oskrbo stavb na Milčinskega ulici.
Predvidena je prestavitev trase vročevoda T1300 JE450 z vodenjem v komunalnem kolektorju po zahodni strani območja. Nov vod bo v komunalnem kolektorju ob zahodni meji pod javno potjo ter nato ob južni meji vse do prečkanja pod gorenjsko železniško progo do Goriške ceste, kjer bo izveden priključek na obstoječe omrežje. Izvedbo prestavitve in rekonstrukcije vročevodnega omrežja je potrebno izvesti brez prekinitev obratovanja in izven ogrevalne sezone.
Za izdelavo naravnih kompenzacij cevovodov (U kompenzacije) je predvidena sekcijska poglobitev kolektorja (okvirna globina dna kolektorja je poglobljena za 4,4 m) za vodenje cevovodov z obračanjem kompenzacij vertikalno (v globino).
Pri izdelavi projektne dokumentacije je potrebno upoštevati Idejno zasnovo vročevodnega in plinovodnega omrežja za območje urejanja ŠR2/1 stadion, R-63-D/3-2017, Ljubljana, oktober 2017, JP Energetika Ljubljana, Tehnične zahteve za graditev vročevodnega omrežja in toplotnih postaj ter za priključitev stavb na vročevodni sistem, JP Energetika Ljubljana, in Sistemska obratovalna navodila za distribucijski sistem toplote za geografsko območje Mestne občine Ljubljana.
Glavni vročevod: za priključitev stavb na Milčinskega ulici in objektov »stadiona« je potrebno izvesti rekonstrukcijo obstoječega glavnega vročevoda T1306 DN50 (delno DN100) z navezavo na prestavljen glavni vročevod T1300 JE450 v komunalnem kolektorju; ustreza dimenzija vročevoda DN100, po predvidenem odcepu priključka za štadion, se trasa vročevoda T1306 nadaljuje v dimenziji DN50. Priključni vročevod P1630 JE65 in toplotna postaja TP1650 se v sklopu rušitve obstoječih objektov odstranita.
Priključni vročevodi: za oskrbo stavb »stadiona« se od prestavljenega glavnega vročevoda T1306 JE100 izvede nov skupni priključni vročevod za objekte v dimenziji DN80.
Oskrba s hladom Prostor za toplotne postaje je v primeru priključitve stavb na sistem daljinskega hlajenja namenjen tudi vgradnji hladilnih postaj.
Instalirane (tehnične) toplotne moči predvidenih stavb na območju »stadiona« za ogrevanje in pripravo STV so ocenjene na 1.300 kW.«.
16. člen se spremeni tako, da se glasi:
Na obravnavanem območju se bo plin uporabljal za tehnologijo in za kuho, objekti pa se lahko priključijo na distribucijski plinovod S1800 JE200 z obratovalnim tlakom 1 bar preko priključnega plinovoda DN50.«. Priključni plinovod se zaključi z glavno plinsko zaporno pipo.
Po obrobju oziroma po obravnavanem območju potekajo plinovodi:
– po zahodni strani pomožnega stadiona do Goriške ulice prenosni plinovod P200 mm z obratovalnim tlakom 1 bar;
– po zahodni in južni strani pomožnega stadiona ter proti vzhodu po severnem robu Stadiona Ljubljana proti občini Bežigrad glavni distribucijski plinovod S1800 JE200 z obratovalnim tlakom 1 bar.
Prenosni plinovod pod javno potjo C2 se ohrani na obstoječi trasi. Po potrebi ga je možno prestaviti pod pogoji in s soglasjem upravljavca. Pred projektiranjem in pred začetkom gradnje dvorane je treba na terenu preveriti dejansko traso (mikrolokacija položaja in globine) prenosnega plinovoda s sondažnimi odkopi in lokatorjem. V fazi pripravljalnih del je treba prenosni plinovod odkopati vzdolž načrtovanega kolektorja v dolžini cca 230 m in ob atletski dvorani, pregledati in po potrebi sanirati izolacijo prenosnega plinovoda ter nato postaviti zagatnice. Po odstranitvi zagatnic se mora izolacijo plinovoda ponovno pregledati. Projektant mora sodelovati z operaterjem prenosnega sistema v vseh fazah izdelave idejne zasnove in mu pravočasno dostavljati projektne rešitve v predhodno potrditev.
Glavni distribucijski plinovod S1800 JE200 se prestavi tako, da poteka po severnem in vzhodnem robu območja PE1, kjer se pred prečkanjem kamniške železniške proge spet priključi na obstoječi plinovod. Pri izdelavi projektne dokumentacije je potrebno upoštevati Idejno zasnovo vročevodnega in plinovodnega omrežja za območje urejanja ŠR2/1 stadion, R-63-D/3-2017 (R-90-P/3-2017), Ljubljana oktober 2017, Sistemska obratovalna navodila za distribucijsko omrežje zemeljskega plina za geografsko območje Mestne občine Ljubljana, Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z najvišjim delovnim tlakom do vključno 16 bar, Splošne pogoje za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja za geografsko območje Mestne občine Ljubljana in Tehnične zahteve za graditev glavnih in priključnih plinovodov ter notranjih plinskih napeljav (Energetika Ljubljana, d.o.o.).«.
17. člen se spremeni tako, da se glasi:
Napajanje območja ureditvenega načrta se bo izvedlo z 20 kV napetostnimi kabli in sicer se bo v KJ0918 prekinilo kabelsko povezavo TP1043 Milčinskega – TP0971 Verovškova in spojkalo z novimi kabli. Le-te se bo uvleklo po novi elektro kabelski kanalizaciji preko Verovškove ceste in predvidenem kolektorju, do nove transformatorske postaje, ki bo locirana v prvi kleti, v južnem delu pomožnega stadiona Atletskega centra Ljubljana. Dostop, transport in posluževanje do transformatorske postaje mora biti omogočeno 24 ur na dan osebju distributerja električne energije in intervencijskim vozilom.
Vsi predvideni posegi na elektroenergetskem omrežju morajo biti izvedeni v skladu z idejno rešitvijo: Novelacija IDP št. ELR2 – 092/01 EE napajanje za Območje urejanja ŠR 2/1 – Stadion, št. 40/17, november 2017.
Po pridobitvi gradbenega dovoljenja si mora investitor v skladu s 147., 270., in 306. členom Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 17/14 in 81/15) in 4. členom Splošnih pogojev za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije (Uradni list RS, št. 126/07, 1/08 – popr., 37/11 – odl. US in 17/14 – EZ-1) pridobiti soglasje za priključitev, v katerem bodo natančno določeni tehnični pogoji in parametri priklopa. Pred pričetkom del je potrebno prestaviti obstoječe kablovode, ki napajajo objekte nad severnim delom območja ureditvenega načrta oziroma le-te prevezati na TP 1043 Milčinskega 13.«.
19. člen se spremeni tako, da se glasi:
Za osvetljevanje podaljška Magistrove ulice naj se uporabijo tipske svetilke, pritrjene na kandelabrih, višine 10 m.
Osvetlitev zahodne javne poti C2 ter podhoda pod železniško progo mora biti arhitekturno skladna z osvetlitvijo PE1.
Kabelske povezave bodo izvedene z zemeljskim kablom položenim v zemljo v globino 80 cm, v cevi pa v globino 70 cm. Napajanje svetilk bo preko obstoječih prižigališč, ki jih bo potrebno predelati. Z razporeditvijo svetlobnih teles in z izborom svetilk je treba doseči vrednost srednje osvetljenosti za Magistrovo ulico 21,9 1x.«.
Za 19. členom se doda novi 19.a člen, ki se glasi:
Energijo (ali del) za potrebe objektov je dopustno zagotoviti z uporabo obnovljivih virov energije ob upoštevanju vsebine Odloka o prioritetni uporabi energentov za ogrevanje na območju Mestne občine Ljubljana.«.
Prvi odstavek v 20. členu se črta.
Dosedanji drugi odstavek postane prvi odstavek.
V 21. členu se prvi odstavek pri podnaslovu »Varovanje voda« spremeni tako, da se glasi:
»Območje ureditvenega načrta se nahaja v vodovarstvenem območju z oznako »VVO III A« – podobmočje z milejšim vodovarstvenim režimom. Srednja gladina podzemne vode je v območju ureditvenega načrta na koti 280,01 m.n.m.«.
Drugi odstavek se črta.
Dosedanji tretji odstavek, ki postane drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Objekti in zunanje površine v območju ureditvenega načrta morajo biti zasnovani tako, da ni možno nikakršno onesnaženje podzemne vode in vodotokov. Objekti in pretakališča morajo biti zasnovani po principu lovilnih skled, vse utrjene zunanje površine morajo biti asfaltirane ali tlakovane, preprečeno mora biti morebitno izlitje škodljivih snovi in požarnih vod v omrežje za odvajanje odpadnih in padavinskih voda in pronicanje v podzemno vodo.«.
V dosedanjem četrtemu odstavku, ki postane tretji odstavek, se za drugim stavkom doda nov tretji stavek, ki se glasi: »Če ponikanje ni možno, kar je treba računsko dokazati, je možno padavinske vode speljati v sistem kanalizacije širšega območja, pri čemer je treba predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v kanalizacijo.«.
V 23. členu se za odstavkom pri podnaslovu »Varstvo pred požarom« dodajo novi drugi do deveti odstavek, ki se glasijo:
»Za zaščito pred požarom je treba zagotoviti:
– pogoje za varen umik ljudi in premoženja,
– odmike med objekti oziroma ustrezno požarno ločitev objektov,
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila,
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno zahtevne objekte v elaboratu študija požarne varnosti. Požarno zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti.
Intervencijske poti in površine:
– intervencijskim vozilom sta namenjeni javna pot na zahodni in jugozahodni strani pomožnega atletskega stadiona ter atletske dvorane ter obodna servisna pot na vzhodni strani glavnega in pomožnega atletskega stadiona,
– ob intervencijskih poteh so tudi postavitvene ploščadi.
Poti, zelenice in druge površine morajo biti v območju, kjer je predvidena pot za intervencijska vozila, utrjene na osni pritisk 10 ton. V območju intervencijskih poti ne sme biti grajenih ali drugih nepremičnih ovir. Intervencijske poti morajo biti projektirane skladno z veljavnimi standardi.
Hidrantno omrežje: požarna zaščita je predvidena z zunanjim hidrantnim omrežjem. V primeru požara je voda za gašenje zagotovljena iz obstoječega in novega javnega hidrantnega omrežja. Poleg obstoječih hidrantov na Mencingerjevi ulici in Verovškovi ulici, je znotraj celotnega Atletskega centra Ljubljana treba zagotoviti ustrezno mrežo zunanjih hidrantov.
Odmiki: z izbranimi materiali in odmiki je treba preprečiti možnost širjenja požara z objektov na sosednja zemljišča ali objekte. Odmiki morajo biti utemeljeni v projektni dokumentaciji v skladu s požarnimi predpisi.
Evakuacijske poti: v projektni dokumentaciji je treba predvideti način varne evakuacije iz stavbnega sklopa Atletskega centra Ljubljana na proste površine v območju ureditvenega načrta.
Ureditve v zvezi z varstvom pred požarom so določene v grafičnem načrtu »list 9: – Prometnotehnična situacija in idejna višinska regulacija s prikazom intervencijskih poti«.«.
Za 24. členom se dodajo novi 24.a, 24.b, 24.c in 24.č člen, ki se glasijo:
Varstvo zraka
Odvod dimnih plinov in umazanega zraka iz nadzemnih delov stavbe je treba speljati nad strehe stavb.
Prezračevanje podzemnih garaž mora biti izvedeno z izpustom nad teren na mestih, kjer v neposredni bližini ni otroških in športnih igrišč ter stanovanj.
Vsi izpusti snovi v zrak (ogrevanje, prezračevanje) morajo biti opremljeni z ustreznimi filtri v skladu z zakonskimi zahtevami.
V času odstranitve objektov in gradnje je treba preprečevati nekontrolirano prašenje.
Odstranjevanje odpadkov
Skupno zbirno in prevzemno mesto za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov je za potrebe stavbnega sklopa urejeno na vzhodni strani glavnega atletskega stadiona ob obodni servisni poti.
Manjše zbiralnice odpadkov se smejo urediti ob javni ali obodni servisni poti, tako da so umeščene v brežine ob stadionih in dvorani.
Razmestitev zbirnih in prevzemnih mest za komunalne odpadke je določena v grafičnem načrtu št. »list 7: – Arhitekturna zazidalna situacija«.
Svetlobno onesnaženje
Pri osvetljevanju Atletskega centra Ljubljana, stavbnega sklopa in odprtih površin je treba upoštevati ukrepe za zmanjševanje emisij svetlobe v okolje, ki jih določajo predpisi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.
Postavitev in jakost svetilk morata biti v skladu s predpisi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.
Prepovedana je uporaba svetlobnih snopov kakršne koli vrste ali oblike, mirujočih ali premikajočih, če so usmerjeni proti nebu ali površinam, ki bi jih lahko odbijale proti nebu.
Obstoječe svetilke na območju ureditvenega načrta, ki so po veljavnih predpisih neustrezne, je treba zamenjati.
Osončenje in kakovost bivanja
Obstoječim stanovanjskim stavbam ob Milčinskega ulici, ki mejijo na območje ureditvenega načrta, je treba zagotoviti v naslednjih prostorih: dnevna soba, bivalni prostor s kuhinjo, bivalna kuhinja, otroška soba, naravno osončenje v času od sončnega vzhoda do sončnega zahoda:
– dne 21. 12. – najmanj 1 uro,
– dne 21. 3. in 21. 9. – najmanj 3 ure.
Če so pogoji naravnega osončenja v obstoječih stavbah v prostorih iz prejšnjega odstavka manjši od pogojev, določenih v prejšnjem odstavku, se zaradi gradnje novih objektov ne smejo poslabšati.
Potresna nevarnost in zaklanjanje
Območje ureditvenega načrta se nahaja v seizmičnem območju s projektno intenziteto pospeška tal 0,285 s povratno dobo 475 let. Pri projektiranju stavb je treba predvideti ustrezne ukrepe za potresno varnost.
V objektih, ki so določeni s predpisi, se gradijo zaklonišča, v vseh novih objektih je potrebna ojačitev prve plošče.«
25. člen se spremeni tako, da se glasi:
Odstranitve objektov, novogradnje stavbnega sklopa Atletskega centra Ljubljana in ureditev zunanjih površin v prostorski enoti PE1 se lahko izvajajo kot samostojne etape v poljubnem časovnem zaporedju, pod pogojem, da se izdela projektno dokumentacijo za vse objekte in zunanje ureditve v PE1. Znotraj parcele namenjene gradnji GPE1 morajo biti po izgradnji stavbnega sklopa Atletskega centra Ljubljana odstranjene vse stavbe, predvidene za odstranitev, razen stavb A, B in C. Do odstranitve stavb A, B in C je treba – glede na etapo izvajanja gradenj v območju – uporabnikom stavb omogočiti neovirano uporabo (dostop, obstoječa komunalna opremljenost).
Posamezna gradbena dovoljenja je dopustno pridobiti ločeno, glede na pridobitev pravice gradnje na zemljiščih (lastništvo zemljišč).
Pešpot v C2 in ograjo na meji z zemljišči stanovanjskih objektov je treba izvesti pred ali hkrati s prvim objektom v PE1.
Predvidene prometne ureditve v prostorskih enotah C1 in C3 se lahko izvajajo kot samostojne etape v poljubnem časovnem zaporedju. Avtobusno postajo na Magistrovi ulici je treba urediti najkasneje do izvedbe priključka podzemne garaže v PE1 na javno cestno omrežje v križišču z Verovškovo in Magistrovo ulico. Do izgradnje priključka Magistrove ulice na Posavskega ulico je dopustno Magistrovo ulico podaljšati vzhodno od križišča z Verovškovo ulico in v podaljšku izvesti mesta za kratkotrajno zaustavljanje avtomobilov – t. i. »drop off« in obračališče za osebna vozila. Do izgradnje podaljška Magistrove ulice se sme v tem delu prostorske enote C1 izvajati le dela za pripravo izgradnje ceste.
Predvidene ureditve komunalne infrastrukture se lahko izvajajo kot samostojne etape v poljubnem časovnem zaporedju pod pogojem, da so izvedene pred ali hkrati z gradnjo stavbnega sklopa Atletskega centra Ljubljana.
Prikaz etapnosti je v grafičnem načrtu »list 12: – Prikaz etapnosti gradnje«.«.
Za 25. členom se dodata nova 25.a in 25.b člen, ki se glasita:
Dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev so:
1. Tlorisni gabariti objektov:
– Dopustna so odstopanja od tlorisnih gabaritov kleti, pod pogojem, da ne posegajo v sosednje prostorske enote,
– Pri pomožnem stadionu je dopustna drugačna postavitev tribun in strehe ali izvedba tribun brez strehe;
2. Višinska regulacija terena in višinske kote objektov:
– Dopustna so odstopanja od višinskih kot terena in delov objektov do +1 m in brez omejitev navzdol, pod pogojem, da ne posegajo v komunalno infrastrukturo ali pod pogoji in s soglasjem upravljavcev komunalnih vodov,
– Nad višinsko koto strehe (h) je dopustna postavitev tehničnih naprav (strojnih inštalacij, telekomunikacijskih naprav ipd.), ki jih je treba primerno zakriti, ter postavitev naprav za izkoriščanje sončne energije;
3. Zmogljivost območja:
– Spremembe so dopustne v okviru dopustnih odstopanj tlorisnih in vertikalnih gabaritov objektov;
4. Parcelacija:
– Spremembe zakoličbenih točk objektov so dopustne skladno s spremembami v okviru dopustnih odstopanj tlorisnih gabaritov objektov,
– Deli parcel 106 in 1453/36, ki so v območju ureditvenega načrta so lahko izvzeti iz GPE1 in namenjeni ureditvam železnic;
5. Zunanje atletske površine:
– Spremembe so dopustne v okviru dopustnih odstopanj tlorisnih gabaritov objektov;
6. Prometne, komunalne in energetske ureditve:
– Pri realizaciji posegov so dopustna odstopanja od poteka tras, površin, objektov, naprav in priključkov posamezne prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture, če so pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju pridobljene rešitve, ki so primernejše s tehničnega ali okoljevarstvenega vidika ali omogočajo boljše prometno funkcioniranje in dostopnost celotnega območja OPPN, ki pa ne smejo poslabšati prostorskih in okoljskih razmer. Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo, oziroma upravljavci posameznega voda,
– Višinske razlike med obodno servisno potjo in zunanjim obodom glavnega ali pomožnega atletskega stadiona je dopustno premostiti z delno ozelenjenimi stenami, če ni prostorskih možnosti za ureditev brežin,
– Mikrolokacija zbirno-prevzemnih mest za odpadke je lahko spremenjena pod pogojem, da ni v bližini stanovanjskih objektov in da je predvidena ustrezna rešitev za dostop s komunalnimi vozili.
Po izvedbi predvidenih ureditev so na celotnem območju dopustni naslednji posegi:
– odstranitev naprav in objektov,
– vzdrževalna dela,
– postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov, ki so dopustni v območju ureditvenega načrta,
– spremembe namembnosti v okviru dejavnosti, ki so dopustne za novogradnje na območju,
– rekonstrukcije, s katerimi nista spremenjena zunanji gabarit in konstrukcijska zasnova stavb,
– obnove fasadnega plašča stavb, če so pri oblikovanju fasad ohranjene oblikovne lastnosti fasad stavb znotraj prostorske enote.«.
V prvem odstavku 26. člena se pred dosedanjim besedilom, ki postane drugi stavek, doda nov prvi stavek, ki se glasi: »V času odstranitve obstoječih objektov in gradnje športnih objektov se sme dostop in dovoz na gradbišče izvajati z Magistrove ulice oziroma Verovškove ceste neposredno na parcelo za gradnjo ali po cesti Ob kamniški progi.«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Investitor je dolžan brez finančnih in drugih pogojev dopustiti javno rabo površin na terenu na zemljiščih, opredeljenih v 9.e členu tega odloka, ki sicer pripadajo parcelam, namenjenim gradnji objektov.«.
Grafični načrti grafičnega dela:
– list 5: – Načrt obodne parcelacije, M 1:1000,
– list 6: – Načrt gradbenih parcel, M 1:1000,
– list 7: – Arhitektonsko-zazidalno situacijo, M 1:500,
– list 7a: – Arhitektonsko zazidalna situacija – klet, M 1:500,
– list 8: – Prometno-tehnično situacijo, M 1:500,
– list 9: – Idejno-višinsko regulacijo, M 1:500,
– list 10: – Zbirni načrt komunalnih vodov, M 1:500,
– list 10a: – Zbirni načrt komunalnih vodov na katastrskem načrtu, M 1:1000,
– list 11: – Načrt ureditve zelenih površin, M 1:500,
– list 12: – Načrt gradbenih parcel z zakoličbenimi elementi, M 1:1000.
se nadomestijo z naslednjimi novimi grafičnimi načrti, ki so sestavni deli tega odloka:
– list 5: – Načrt obodne parcelacije, parcelacije zemljišč na katastrskem načrtu, M 1:1000,
– list 6: – Načrt obodne parcelacije, parcelacije zemljišč na geodetskem načrtu, M 1:1000,
– list 7: – Arhitekturna zazidalna situacija, M 1:1000,
– list 7a: – Arhitekturna zazidalna situacija – klet, M 1:1000,
– list 7b: – Značilni prerezi, M 1:1000,
– list 8: – Odstranitev obstoječih objektov, M 1:1000,
– list 9: – Prometnotehnična situacija in idejna višinska regulacija s prikazom intervencijskih poti, M 1:1000,
– list 10: – Zbirni načrt komunalnih vodov, M 1:1000,
– list 11: – Prikaz javnega dobra, M 1:1000,
– list 12: – Prikaz etapnosti gradnje, M 1:1000.
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-16/2016-109
Ljubljana, dne 9. julija 2018
Aleš Čerin l.r.
