Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – Odl. US, 14/15 – ZUUJFO, 61/17 – ZUreP-2) v povezavi z 273. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) in na podlagi 17. člena Statuta Občine Sežana (Uradni list RS, št. 88/15) je Občinski svet Občine Sežana na seji dne 5. 7. 2018 sprejel
o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu (OPPN) za območje novejšega mestnega jedra v Sežani – 1. faza
S tem Odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljevanju OPPN) za območje novejšega mestnega jedra v Sežani – 1. faza, ki ga je izdelalo podjetje ZUP d.o.o., Notranjska cesta 9, Cerknica, pod št. projekta 83/17, v juniju 2018.
(prostorske ureditve, ki se urejajo z OPPN)
Ta odlok določa prostorske ureditve na območju OPPN, pogoje za gradnjo novih objektov, ureditev pripadajočih zunanjih površin, pogoje za gradnjo prometne, energetske, komunalne in telekomunikacijske ter druge javne gospodarske infrastrukture.
Sestavni deli OPPN so:
– območje OPPN,
– prometno-tehnične, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev,
– načrt parcelacije,
– etapnost izvedbe prostorske ureditve,
– vplivi in povezave s sosednjimi območji,
– rešitve in ukrepi za varstvo kulturne dediščine, varstvo okolja in varstvo naravnih virov ter ohranjanja narave,
– rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
– pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
– drugi pogoji in zahteve za izvajanje OPPN,
– končne določbe.
Sestavni deli OPPN so:
I. Besedilo odloka
II. Grafični del, ki obsega naslednje grafične načrte:
1. | Načrt namenske rabe prostora |
| 1.1. | Izsek iz Odloka o občinskem prostorskem načrtu – OPN Občina Sežana | M 1:5000 |
2. | Vplivi in povezave s sosednjimi območji |
| 2.1. | Vplivi in povezave s sosednjimi območji | M 1:1000 |
3. | Načrt območja OPPN z načrtom parcelacije |
| 3.1. | Prikaz območja OPPN na geodetskem načrtu | M 1:500 |
| 3.2. | Prikaz območja OPPN na katastrskem načrtu | M 1:500 |
| 3.3. | Načrt obodne parcelacije in parcelacije zemljišč | M 1:500 |
| 3.4. | Načrt zakoličbe | M 1:500 |
4. | Načrt prometno tehničnih, krajinskih in oblikovalskih rešitev prostorskih ureditev |
| 4.1. | Ureditvena situacija | M 1:500 |
| 4.1.1. | Odstranitve objektov | M 1:500 |
| 4.1.2. | Ureditvena situacija 1. etapa | M 1:500 |
| 4.1.3. | Prometna ureditev – parkirna mesta garaža | M 1:500 |
| 4.2. | Karakteristični prečni prerezi | M 1:500 |
| 4.3. | Prometna ureditev in načrt intervencijskih poti | M 1:500 |
| 4.4. | Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav | M 1:500 |
Priloge OPPN so:
1. izvleček iz nadrejenega prostorskega akta – OPN (občinski prostorski načrt) Občine Sežana,
2. prikaz stanja v prostoru,
3. strokovne podlage,
4. smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
5. obrazložitev in utemeljitev OPPN,
6. povzetek za javnost.
OBSEG OBMOČJA
(1) Ureditveno območje OPPN obsega površine, na katerih je načrtovan novi večnamenski objekt in ureditev obstoječih in novih odprtih javnih površin.
(2) Velikost območja OPPN je 14216,13 m2.
(3) Vsi predvideni posegi se izvedejo na zemljiščih ali delih zemljišč z naslednjimi parcelnimi številkami: 6091/53, 6871, 2982/1, 2982/2, 2982/3, 2983, 3000/1, 3000/2, 3980/4, 3980/5, 2976/1, 2995, 2990, 2996, 3745/69, vse k.o. Sežana.
MEJA
(1) Meja območja OPPN je analitično prikazana s koordinatami lomnih točk obodne parcelacije.
(2) Meja območja OPPN je razvidna iz grafičnih načrtov:
3.1. Prikaz območja OPPN na katastrskem načrtu | M 1:500 |
3.2. Prikaz območja OPPN na geodetskem načrtu | M 1:500 |
3.3. Načrt obodne parcelacije in parcelacije zemljišč na geodetskem načrtu | M 1:500 |
III. ARHITEKTURNE, KRAJINSKE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE UREDITEV
(vplivi in povezave s sosednjimi območji)
(1) Območje OPPN leži južno od mestnega parka pri Starem gradu v Sežani in obsega 14216,13 m2 komunalno opremljenega in pozidanega zemljišča.
(2) Čez območje OPPN potekajo smeri peš povezav. Novo oblikovan južni trg je primarno namenjen pešcem in povezuje sosednja območja za izobraževanje, šport in mestni park. Sama Kosovelova ulica ohranja svojo napajalno funkcijo, ravno tako režim prometa z delno zaporo.
(3) Območje OPPN se prometno navezuje na Kosovelovo ulico, na kateri se ohranja obstoječi prometni režim z občasno zaporo za motorni promet, razen za intervencijska vozila. Del Kosovelove ulice brez prometa zagotavlja kvaliteto v prostoru in razvojno omogoča preobrazbo površin v dodatne funkcionalne površine šolskega kompleksa. Dokončno zaprtje Kosovelove ulice je vezano na izgradnjo predvidene južne obvoznice.
(4) Območje obsega območja s različno namensko rabo: SŽ-89 ZP- del, SŽ-88 CDi-del in SŽ-90 BC-del.
(5) Gradnja predvidene TP z območjem predvidene širitve sega delno izven območja OPPN. Gradnja TP in ureditev gradbene parcele TP se gradi v skladu s splošnimi določili OPN Sežana.
(6) Vplivi in povezave s sosednjimi območji so razvidni iz grafičnega načrta št.: 2.1. »Vplivi in povezave s sosednjimi območji«.
V območju OPPN so dopustni naslednji posegi:
– sanacija in priprava stavbnega zemljišča,
– odstranitve objektov,
– redna in investicijska vzdrževalna dela in rekonstrukcije objektov,
– gradnja novih objektov,
– gradnja prometne, komunalne, energetske in druge gospodarske infrastrukture,
– postavitev enostavnih in nezahtevnih objektov,
– urejanje utrjenih in zelenih zunanjih površin.
(opis rešitev načrtovanih objektov in površin)
(1) Namembnost objektov predvidenih na območju OPPN:
– 12420 Pokrito parkirišče
– 12630 Stavbe za predšolsko vzgojo ter osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje
– 12610 Dvorane za družabne prireditve, plesne dvorane in podobno
– 12203 Poslovne in upravne stavbe
– drugi pisarniški in upravni deli stavbe (mladinski center, medobčinsko društvo in podobno)
– 12203 Javna uprava
– pisarniški prostori namenjeni poslovanju s strankami (socialno-podjetniški center in podobno)
– 21120 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste:
– ceste in ulice, avenije, trgi in drevoredi v varovalnem pasu cest, pešpoti in cone za pešce
– pristopi do objektov in zemljišč, funkcionalne prometne površine ob objektih in podobno
– cestni priključki in križišča, prometne površine zunaj vozišča – počivališča, parkirišča, avtobusna postajališča, obračališča, pristop do objektov in zemljišč, funkcionalne prometne površine ob objektih in podobno
– prometna signalizacija in prometna oprema ter cestne inštalacije in tehnične naprave in drugi objekti, namenjeni varnosti prometa, zaščiti ceste ter zemljišč in objektov vzdolž ceste pred vplivi prometa
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas
– otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice in druge urejene zelene površine
– 22221 Lokalni vodovodi za pitno vodo
– 22231 Cevovodi za odpadno vodo
– 22240 Lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (distribucijska) komunikacijska omrežja.
– 22210 Lokalni (distribucijski) plinovodi
– 12650 Stavbe za šport
– stavbe za dvoranske športe (košarkarska in teniška igrišča, plavalni zimski bazeni, telovadnice, centri za fitnes, jogo in aerobiko, drsališča, športna strelišča in podobno) s prostori za športnike (npr. tuši, slačilnice, garderobe), s prostori za gledalce (npr. stojišča, tribune, balkoni) ali brez njih
– pomožne stavbe na športnih igriščih (sanitarije, slačilnice, prostori za športne rekvizite ipd.).
(zazidalna zasnova in zasnova zunanje ureditve)
(1) Ureditev območja južno od mestnega parka pri Starem gradu obsega:
– Odstranitev obstoječega opuščenega gasilskega doma,
– Gradnja novega večnamenskega objekta predvidoma v dveh fazah,
– Ureditev obstoječih in novih odprtih javnih površin.
(2) Predlagani posegi urejajo obravnavano območje v funkcionalno in oblikovno celoto. Nov objekt se umesti v prostor tako, se ustvarja ulični ritem zamikanja linijsko zasnovanih objektov proti jugu. Prostor med mestnim parkom in novo ustvarjenim uličnim robom se tako razpira, odprte javne površine vzdolž Kosovelove ulice pa se z novim objektom zamejijo in v športni park na jugu prehajajo s prečnimi peš povezavami.
(3) Večnamenski objekt glasbene šole in ostalih dejavnosti se umesti ob Kosovelovo ulico v nadaljevanju poslovnega objekta / tribun na mestu obstoječega gasilskega doma, rokometnega igrišča in dela parkirišč. Večnamenski objekt je zasnovan kot dolga grajena struktura s prekinitvami, ki ločuje ulični prostor z novim južnim trgom od mestnega športnega parka. V kletni etaži se uredijo parkirna mesta.
(4) Pred večnamenskim objektom se oblikuje novi južni trg, ki je oblikovan kot enotna tlakovana površina namenjena različnim funkcijam in različnim uporabnikom prostora (prostor za druženje, prireditve na prostem in občasno tudi prostor za parkiranje). Zasnova tlakovanja se navezuje na glavni vhod v park in peš prehode v športni park jugovzhodno od predvidenega večnamenskega objekta.
(5) Uredi se nivojsko prehajanje iz parka preko Kosovelove ulice na del trga pred večnamenskim objektom. Ureditev območja med osnovno šolo in športno dvorano izkorišča višinske razlike v prostoru in povezuje prostor pred novim večnamenskim objektom, obstoječimi športnimi dvoranami in osnovno šolo. Prostor se stopenjsko uredi kot ozelenjene terase, ki se spuščajo od nivoja novega južnega trga na nivo vhoda v obstoječo športno dvorano.
(6) Zasnova zelenih sistemov
– Območje je povezano z mestnim parkom.
– Zeleno dominanto predstavlja drevored vzdolž Kosovelove ulice, ki se dopolni z manjkajočimi drevesi.
– Zelene površine na območju urejanja so urejene zelene površine na območju med šolo, športno dvorano in novim večnamenskim objektom.
(7) V 1. etapi urejanja območja športnega parka za novim večnamenskim objektom se košarkarski igrišči ohranita v poglobitvi ob telovadnici, rokometno igrišče pa se prestavi na plato za novim objektom. V primeru fazne izgradnje objekta je na površinah ob objektu možna raba odprtih površin za namen dejavnosti šole.
(8) V 2. etapi urejanja se celotno območje med novim objektom in atletskim stadionom poglobi do potrebnega nivoja ter v poglobitvi izvede pokrito parkirišče / garažna hiša. Igrišča (rokometno igrišče in 2 košarkarski igrišči) se umestijo na streho parkirišča. Na južnem robu garažne hiše se vzdolž atletskega stadiona oblikujejo tribune za gledalce. Tribune so oblikovane tako, da omogočajo naravno prezračevanje parkirnega prostora v garaži.
(pogoji za gradnjo enostavnih in nezahtevnih objektov)
Na območju OPPN je dovoljena postavitev naslednjih enostavnih in nezahtevnih objektov:
(1) Enostavni objekti:
– Majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave (stavba majhnih dimenzij, v pritlični, enoetažni izvedbi, samostojna ali prislonjena k stavbi, objekti v javni rabi, površine do vključno 20 m2: nadstrešek)
– Športno igrišče na prostem
– Ograja
– Pomožni objekt v javni rabi (grajena urbana oprema, telefonska govorilnica, sanitarna enota, objekt za razsvetljavo, drog, grajena oprema v parkih, javnih vrtovih in zelenicah, grajeno igralo na otroškem igrišču, grajeno spominsko obeležje, spomenik, kip, križ)
– Pomožni cestni objekti: objekt za odvodnjavanje ceste, cestni snegolov, objekt javne razsvetljave)
– Priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja: priključek na cesto, priključek na objekte energetske infrastrukture (elektrovod, plinovod, toplovod), priključek na objekte za oskrbo s pitno vodo in priključek za odvajanje odpadne vode, priključek na komunalne vode
– Pomožni komunalni objekt (pomožni vodovodni in kanalizacijski objekt – revizijski in drugi jašek, hidrant, črpališče, grajeni oljni lovilnik in lovilnik maščob, ponikovalnica, prečrpovalna postaja ter merilna in regulacijska postaja, ekološki otok.
(2) Nezahtevni objekti:
– Ograja višine nad 2 m do vključno 3 m (varovalna ograja, igriščna ograja)
– Vodnjak, vodomet višina do 5 m, globina do 30 m
– Športno igrišče na prostem (grajena ali utrjena površina, ki ni izvedena v obliki stadiona in nima spremljajočih objektov ali tribun). Površina od 2000 m2 do vključno 10000 m2 (košarkarsko, rokometno igrišče).
(3) Pogoji za gradnjo enostavnih in nezahtevnih objektov:
– Majhne stavbe se lahko gradijo ob objektu – nadstrešek.
(4) V okviru investicijskih vzdrževalnih del ali gradnje objekta je dovoljena:
– namestitev agregata za proizvodnjo električne energije,
– namestitev naprave za ogrevanje,
– namestitev sončnega zbiralnika ali sončnih celic,
– namestitev toplotne črpalke,
– namestitev klima naprav,
– izvedba notranjih instalacij,
– izvedba klančin za dostop v objekt,
– ureditev dvorišč,
– vgradnja strešnih oken,
– namestitev hišnih TV anten.
(pogoji za oblikovanje objektov in zunanjih površin)
(1) Odstrani se obstoječi opuščeni gasilski dom tlorisne dimenzije 44.70 m x 17.30 m ter višinskega gabarita P do P+1.
(2) Predvidena je gradnja večnamenskega objekta.
Objekt obsega klet, pritličje in dve nadstropji. Nadstropja so med seboj povezana s tremi komunikacijskimi jedri.
(3) Izvajanje gradnje večnamenskega objekta je predvideno v dveh etapah:
1. etapa
– Večnamenski objekt, klančina v garažo in del podzemne garaže, kar omogoča uporabo parkirnih mest pod večnamenskim objektom.
– Tlorisne dimenzije nadzemnega dela večnamenskega objekta: dolžina 81.00 m širina 13.00 m oziroma 18.00 m (s konzolo) dolžine 16.00 m x 5.00 m.
– Na SV je v višini pritličja predviden uvoz v podzemne garaže širine 7,60 m.
– Podzemni del garaže v obliki črke L dolžine 84,30 m x širine od 24.30 m do 35.30 m na širšem delu. Dolžina kraka 33.50 m in širina 11.40 m.
– Tolerance dolžine objekta – 5%.
– Tolerance širine objekta +–5%.
– Višinski gabarit objekta: klet, pritličje in dve nadstropji.
– Najvišji del objekta je 14,25 m nad koto pritličja, ki znaša +–0.00 = 365,50.
– Toleranca višine +5%.
– Nad to koto je dovoljena gradnja in postavitev naprav za potrebe funkcioniranja objekta.
– Nadzemni del objekta se lahko zgradi v posameznih funkcionalno zaokroženih fazah.
2. etapa
Gradnja podzemne garaže z ureditvijo športne ploščadi na strehi.
– Gradnja vključno s 1. etapo do skupne dimenzije dolžine 84,30 m x 67.80 m.
– Dodan del za prezračevanje garaž v celotni dolžini 84,30 m x širina 2.65 m. V tem delu se uredijo tribune in izhod iz garaže.
– Gabarit garaže je enoetažen.
– Kota urejenega platoja igrišča nad garažami je enak koti pritličja +– 0.00 = 365,50 m.n.v. s toleranco – 0.15 m.
– Garaže so urejene na višini – 3.55 m + možna toleranca 5 %.
(4) V prvi etapi je predvidena gradnja trafo postaje dimenzije 4.70 m +–10% x 3.30 m +–10%. Objekt je enoetažen. Trafo postaja se oblikuje tako, da se vklopi v okolico v skladu z oblikovanjem novega južnega trga.
(načrt parcelacije in gradbene parcele)
Načrt parcelacije z zakoličbenimi mejnimi točkami posameznih parcel je prikazan na karti Načrt zakoličbe, list št.: 3.3.
IV. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
(1) Večnamenski objekt s podzemno etažo namenjeno parkiranju se predvidoma zgradi v etapah:
– 1. etapa
1. etapa obsega gradnjo večnamenskega objekta, ureditev novega južnega trga s predvideno prometno ureditvijo na območju uvozov v garaže, gradnjo intervencijske poti za dostop do atletskega stadiona in zunanjih površin.
V 1. etapi urejanja območja športnega parka za novim večnamenskim objektom se košarkarski igrišči ohranita v poglobitvi ob telovadnici, rokometno igrišče pa se prestavi na plato za novim objektom.
– 1. etapa večnamenskega objekta se lahko gradi v posameznih funkcionalno zaokroženih fazah, podzemni del se obvezno zgradi v 1. fazi 1. etape.
V primeru fazne izgradnje objekta je na površinah ob objektu možna raba odprtih površin za namen dejavnosti šole.
– 2. etapa obsega gradnjo podzemnih garaž
V 2. etapi gradnje se celotno območje med novim objektom in atletskim stadionom poglobi do potrebnega nivoja ter v poglobitvi izvede pokrito parkirišče/garažna hiša. Igrišča (rokometno igrišče in 2 košarkarski igrišči) se umestijo na streho parkirišča. Na južnem robu garažne hiše se vzdolž atletskega stadiona oblikujejo tribune za gledalce. Tribune so oblikovane tako, da omogočajo naravno prezračevanje parkirnega prostora v garaži.
(2) Etapi se lahko izvedeta tudi sočasno.
(3) Ureditve odprtih in javnih površin se lahko izvajajo v različnih etapah.
V. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE, ZA VARSTVO OKOLJA IN NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJA NARAVE
(varstvo kulturne dediščine)
(1) Območje OPPN posega na rob kulturnega spomenika Sežana, EŠD 7246, ki je razglašen z Odlokom o razglasitvi naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov na območju Občine Sežana.
(2) Za vse gradnje na območju OPPN je potrebno pridobiti kulturnovarstvene smernice in kulturnovarstveno soglasje.
(3) Posegi na območje kulturnega spomenika in ograje območja spomenika niso dovoljeni.
(varstvo okolja, naravni viri in ohranjanje narave)
Splošno
V času gradnje in uporabe je treba upoštevati okoljevarstvene ukrepe za čim manjšo obremenitev okolja.
1. Varstvo vode in podzemne vode
(1) Za vse eventualne ponikalne objekte je treba v sklopu dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za cesto in komunalno infrastrukturo na območju OPPN računsko dokazati ponikalno sposobnost in preprečiti negativne vplive na okoliški teren.
(2) Vse vozne in parkirne površine morajo imeti ustrezne robnike in morajo biti speljane preko lovilcev olj v meteorno kanalizacijo.
(3) Projektne rešitve odvajanja in čiščenja komunalnih voda se uskladi z določili veljavnih predpisov o emisiji snovi in toplote in odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo in o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode.
(4) Na vseh napravah in objektih, kjer obstaja možnost razlivanja nevarnih snovi, se mora predvideti ustrezne ukrepe za preprečevanje razlivanja teh snovi. Prostor, v katerem bo deponirana nevarna snov, mora biti zgrajen kot tesnjena lovilna skleda, ki lahko zadrži celotno vsebino v primeru razlitja. Morebitno skladiščenje naftnih derivatov mora biti urejeno skladno z veljavnimi predpisi.
(5) V primeru etapne izgradnje se posamezne načrtovane etape izgradnje načrtuje kot funkcionalno zaključene celote na način, da bo preprečen škodljiv vpliv na vodni režim in stanje voda v posameznih etapah gradnje.
(6) Za vsako rabo vode, ki bo presegla splošno rabo je potrebno pridobiti vodno pravico.
(7) V času gradnje je treba predvideti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo na gradbiščih, da bo preprečeno onesnaževanje voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja ali uporabe tekočih goriv ali drugih nevarnih snovi.
(8) V času gradnje je treba upoštevati naslednje ukrepe:
– Pri gradnji je treba v največji možni meri ohraniti obstoječe geomorfološke karakteristike terena.
– Na območju predvidene gradnje je treba ohraniti ter ustrezno urediti vse morebitne obstoječe vodne vire in vodnjake.
– Vse odpadne tehnološke vode zbrati in preprečiti izpust v tla.
– Sanitarije na gradbišču morajo biti priključene na javno kanalizacijsko omrežje. Dovoljena je uporaba kemičnih stranišč.
– Uporaba gradbenega materiala, iz katerega se lahko izločajo snovi, škodljive za vode, ni dovoljena.
Prepovedano je izlivanje kemikalij ali tekočih nevarnih odpadkov v tla, vode ali kanalizacijo.
2. Varstvo tal
(1) Posegi v tla se izvajajo tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal.
(2) Za začasne prometne in gradbene površine ter deponije odpadnega in gradbenega materiala se uporabijo obstoječe infrastrukturne površine in površine na katerih so tla manj kakovostna.
(3) Pri gradnji se uporabljajo transportna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni.
(4) Pri urejanju obcestnih površin se uporabljajo zemljine, ki se odstranijo in deponirajo pred pričetkom gradnje. Dovažanje zemlje iz drugih območij ni dovoljeno.
(5) Pri vseh posegih na območju OPPN in izven območja, ki so potrebni za izvedbo predvidenih ureditev, je potrebno zagotoviti, da se stanje tal po dokončanju del vrne v izhodiščno stanje. Po končani gradnji se odstrani vse za potrebe gradnje postavljene provizorije in odstrani vse ostanke začasnih deponij.
3. Varstvo zraka
(1) Prezračevanje nadzemnih delov objektov mora biti izvedeno naravno tako, da ne bodo presežene dovoljene vrednosti. Izpusti naprav za prezračevanje morajo biti usmerjeni v območje, kjer v neposredni bližini ni zunanjih prostorov, kjer se dalj časa zadržujejo ljudje. Odvod zraka iz sanitarnih in pomožnih prostorov in tehnološko onesnaženi zrak je potrebno speljati nad strehe objektov.
(2) Ovoji fasad morajo biti izvedeni tako, da izpolnjujejo pogoje veljavne zakonodaje o učinkoviti rabi energije.
(3) V času gradnje je potrebno preprečevati nekontrolirano prašenje.
4. Varstvo pred hrupom
(1) Nove objekte je potrebno izvesti tako, da uporabniki ne bodo izpostavljeni presežnim mejnim vrednostim kazalcev hrupa predpisanih po veljavni zakonodaji.
(2) Varstvo pred hrupom glede na predvideno gostoto prometa v času obratovanja ceste ni potrebno.
(3) V času gradnje naj se vsa hrupna dela izvajajo v dnevnem času.
5. Odstranjevanje odpadkov
(1) Za večnamenski objekt je predvideno zbirno in prevzemno mesto za jugovzhodnim delom večnamenskega objekta v kvadraturi 15.00 m2.
(2) Z gradbenimi odpadki, ki nastajajo v času gradnje se ravna skladno z veljavno zakonodajo.
6. Ohranjanje narave
Če pride med zemeljskimi deli do odkritja geoloških naravnih vrednot (minerali, fosili, tektonske strukture) in podzemnih geomorfoloških naravnih vrednot (jame, brezna), mora na podlagi 74. člena ZON fizična ali pravna oseba, ki izvaja poseg ali dejavnost med katero je prišlo do najdbe, začasno ustaviti dela, najdbo zaščititi in o najdbi nemudoma obvestiti organizacijo pristojno za ohranjanje narave. Enako velja v primeru najdb jamskih objektov skladu z 22. členom Zakona o varstvu podzemnih jam.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
(1) Predvideni objekti morajo biti načrtovani potresno varno glede na VII. stopnjo potresne ogroženosti območja po MSK lestvici in glede na projektni pospešek tal 0,125.
(2) Območje OPPN se ne nahaja na območju ogroženem zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda, ne nahaja se na območju visoke podtalnice.
(3) Na vseh napravah in objektih, kjer obstaja možnost razlivanja nevarnih snovi, se mora predvideti ustrezne ukrepe za preprečevanje razlivanja teh snovi. Prostor, v katerem bo deponirana nevarna snov, mora biti zgrajen kot tesnjena lovilna skleda, ki lahko zadrži celotno vsebino v primeru razlitja. Morebitno skladiščenje naftnih derivatov mora biti urejeno skladno z veljavnimi predpisi.
(4) Za zaščito pred požarom je treba zagotoviti:
– Pogoje za varen umik ljudi in premoženja,
– Odmike med objekti oziroma ustrezno požarno ločitev objektov,
– Odmike objektov od parcelnih mej,
– Prometne in delovne površine za intervencijska vozila,
– Vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
– V fazi izdelave projektne dokumentacije je treba za objekte, ki so določeni v Pravilniku o študiji požarni varnosti, v sklopu projektne dokumentacije PGD izdelati študijo požarne varnosti. Za stavbe, kjer požarne študije ni potrebno izdelati, mora predpisani nivo požarne varnosti izhajati iz sestavnega dela dokumentacije PGD: elaborata požarne varnosti.
(5) Intervencijske poti in površine:
– Do novih objektov so predvideni dostopi in površine za delovanje intervencijskih vozil v skladu z veljavnimi predpisi.
– Predvidena je nova intervencijska pot do atletskega stadiona vzdolž SV strani predvidenega večnamenskega objekta v širini 3,70 m.
– V vsaki gradbeni etapi oziroma fazi izgradnje je treba zagotoviti ustrezno ureditev dostopov in površin za delovanje intervencijskih vozil.
(6) Pri gradnji in obratovanju objektov na območju OPPN je potrebno zagotoviti vse ukrepe za preprečevanje širjenja požara v naravno okolje in sosednja poselitvena območja.
(7) Pri gradnji in obratovanju objektov na območju OPPN je potrebno zagotoviti vse ukrepe za preprečevanje nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov.
(8) Za zagotavljanje požarne zaščite objektov je potrebno predvideti odgovarjajoče število javnih hidrantov (minimalne velikosti DN80) v skladu s predpisi, ki urejajo zunanje hidrantno omrežje. Lokacije javnih hidrantov se določijo v tehnični dokumentaciji za ureditev območja trga in večnamenskega objekta.
VII. POGOJI GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO
(pogoji za prometno urejanje)
1. Motorni promet
(1) Območje OPPN se prometno navezuje na Kosovelovo ulico, na kateri se ohranja obstoječi prometni režim z občasno zaporo za motorni promet, razen za intervencijska vozila. Del Kosovelove ulice brez prometa zagotavlja kvaliteto v prostoru in razvojno omogoča preobrazbo površin v dodatne funkcionalne površine šolskega kompleksa. Dokončno zaprtje Kosovelove ulice je vezano na izgradnjo predvidene južne obvoznice.
(2) Kosovelova ulica se na območju novega južnega trga uredi skupaj z trgom kot celota, samo cestišče se loči z barvo ali strukturo cestišča.
(3) Ureditev Kosovelove ulice med športno dvorano in šolo se ne spreminja. Večnamenski objekt z garažo je dostopen iz Kosovelove ulice na SV.
(4) V okviru izdelave projektne dokumentacije PGD za ureditev novega južnega trga se predvidi vsa potrebna vertikalna in horizontalna signalizacija.
2. Kolesarski promet, peš promet
(1) Kolesarski promet se odvija na površinah za motorni promet.
(2) Ob večnamenskem objektu se uredi parkirna mesta za kolesa.
(3) Peš promet: na delih območja urejanja med šolo in športno dvorano je že urejen pločnik ločen od cestišča z drevoredom. Območje novega južnega trga je urejeno za prehajanje pešcev v smeri mestni park – športne površine JV od obravnavanega območja ter v smeri mestni park– urejene zelene površine med šolo in športnimi dvoranami.
3. Mirujoči promet
(1) Parkirišča v kletni etaži:
1. etapa novogradnje objekta: 51, od tega 3 za invalide.
2. etapa novogradnje objekta: 127, od tega 6 za invalide.
(2) Občasno parkiranje na območju novega južnega trga: 28, od tega 2 za invalide.
(3) Skupno se zgradi 206 parkirnih mest.
4. Odvodnjavanje
Odvodnjavanje novega južnega trga in dostopa v garaže je zasnovano s prečnimi in vzdolžnimi skloni.
(železniška infrastruktura)
(1) Območje OPPN posega v varovalni progovni pas železniške proge št. 50 Ljubljana–Sežana–državna meja od približno km 678+540 do približno km 678+825 in se nahaja na desni strani predvidene železniške proge in se le-tej približa na odmik 55,0 m od osi skrajnega tira.
(2) Pri vseh posegih v varovalni progovni pas železniške proge je treba upoštevati Zakon o varnosti v železniškem prometu, Pravilnik za graditev gradbenih in drugih objektov, saditev drevja ter postavljanje naprav v varovalnem progovnem pasu ob industrijskem tiru in ostale podzakonske akte.
(pogoji za komunalno in energetsko urejanje)
1. Splošno
Splošni pogoji za potek in gradnjo komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture v območju sprememb in dopolnitev:
(1) Novi objekti morajo biti priključeni na obstoječe in predvideno komunalno, energetsko in telekomunikacijsko infrastrukturno omrežje, in sicer kanalizacijsko, vodovodno, elektroenergetsko in telekomunikacijsko omrežje. Priključitev se izvede po pogojih posameznih upravljavcev komunalnih vodov.
(2) Komunalni, energetski in telekomunikacijski vodi morajo predvidoma potekati v javnih površinah in površinah v javni rabi.
(3) V primeru, ko potek v javnih površinah ni možen, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih komunalnih vodov na njegovem zemljišču, upravljavec pa mora za to od lastnika pridobiti služnost.
(4) Trase komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih vodov in naprav morajo biti medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od ostalih naravnih in grajenih struktur.
(5) Dopustna je uporaba vseh obnovljivih virov energije v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.
(6) Na območju OPPN se objekti GJI lahko gradijo do parcelne meje sosednjega zemljišča.
2. Komunalne odpadne vode
(1) Na območju OPPN je že zgrajena javna kanalizacija za odpadne vode, ki odvaja odpadno vodo iz vzhodnega dela mesta Sežana. Vsi novi objekti, kjer bo nastajala komunalna odpadna voda, se morajo priklopiti na javno kanalizacijo.
(2) Na območju je predviden ločen kanalizacijski sistem, ki je gravitacijski po celotni trasi. Komunalne odpadne vode predvidenih objektov so s komunalnim kanalom priključene na obstoječi komunalni kanal, ki poteka ob Kosovelovi ulici in se priključuje na čistilno napravo.
(3) Tehnološke odpadne vode je potrebno očistiti na mestu nastanka tako, da parametri dopuščajo priključitev na kanalizacijo.
(4) Na območju bo urejena padavinska kanalizacija, na katero se bo padavinska odpadna voda priključevala preko ustreznih peskolovov. Padavinske vode iz parkirnih površin se bodo priključevale na padavinsko kanalizacijo.
(5) Komunalne odplake iz objekta se odvajajo v zunanjo komunalno kanalizacijo, ki se preko sistema kanalov priključuje na čistilno napravo. Odpadne vode objektov nad terenom se priključujejo težnostno. Komunalne vode iz kletne etaže se priključujejo preko črpališča v upravljanju lastnika – investitorja objekta.
(6) Pred priklopom je potrebno preveriti stanje in vodotesnost obstoječega kanala na območju OPPN in v kolikor je kanalizacija neustrezna, predvideti njeno obnovo.
(7) V neposredni bližini javnega kanala ni dovoljeno saditi dreves, ki bi lahko poškodovala kanalizacijo oziroma je potrebno predvideti ustrezno zaščito kanalizacije.
(8) Pri gradnji večnamenskega objekta in pokrite garaže je potrebno zagotoviti možnost odvajanja odpadne vode iz servisnih objektov na območju športnega centra v primeru, da se načrtuje njihova gradnja.
3. Padavinske vode tlakovanih površin
(1) Na območju bo urejena padavinska kanalizacija, na katero se bo padavinska odpadna voda priključevala preko ustreznih peskolovov in vodila v ponikovalnico na območju novega južnega trga. Odvodnjavanje novega južnega trga in dostopa v garaže je zasnovano s prečnim in vzdolžnim nagibom. Voda se odvaja do požiralnikov v kanalizacijski sistem in v ponikovalnico. Na začetku ramp se vgradi ustrezne rešetke, vodo pa vodi v kanalizacijski sistem trga in ponikovalnico.
(2) Kosovelova ulica med šolo in športnimi dvoranami ohranja obstoječe odvodnjavanje v padavinsko kanalizacijo in ponikovanje.
(3) Tlak garaže se uredi s prečnimi in vzdolžnimi skloni min 1.5%, eventualne vode se iz garaž preko lovilcev olj in peskolovov vodijo v kanalizacijski sistem in ponikalnico JZ na območju zasute vrtače (izven območja OPPN).
(4) V postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja je potrebno preveriti ponikovalno sposobnost za padavinsko odpadno vodo, ki nastaja na tem območju.
(5) V javno kanalizacijo je dovoljeno odvajati tiste odpadne vode, ki ustrezajo zahtevam in pogojem po Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, sicer morajo uporabniki s predčiščenjem ali drugimi ukrepi doseči izpolnjevanje kriterijev za maksimalne dovoljene koncentracije za izpust v javno kanalizacijo.
(6) Minimalna začetna globina kanalov za padavinsko vodo mora omogočiti priključitev cestnih požiralnikov z upoštevanjem nadkritja najmanj 0,80 m.
4. Padavinske vode strešnih površin
Padavinske vode s streh objektov bodo preko peskolovov priključene na sistem padavinske kanalizacije in ponikanje.
5. Cevi padavinske in komunalne odpadne kanalizacije
Vgradijo se kanalizacijske cevi, ki ustrezajo pogojem varovanja okolja, vodotesnosti in temenske obremenitve cevi. Kanalizacija se izvede vodotesno.
6. Revizijski jašek
(1) Predvidena je vgradnja prefabriciranih sistemskih revizijskih jaškov z litoželeznimi pokrovi.
(2) Vgradijo se vodotesni povozni jaški.
7. Cestni požiralniki
(1) Predvidena je vgradnja prefabriciranih sistemskih cestnih požiralnikov.
(2) Vgradijo se vodotesni povozni betonski požiralniki.
8. Kanalete
Kanalete so tipske z litoželezno rešetko.
9. Prečkanja in približevanja komunalnim vodom
(1) Pri vseh križanjih in približevanjih je potrebno upoštevati soglasja prizadetih upravljalcev in veljavne tehnične normative. Pri približevanju in križanju kanalizacije z drugimi komunalnimi instalacijami je potrebno upoštevati predpisane medsebojne odmike in kote križanj.
(2) Predpisani so sledeči neto odmiki:
– pri približevanju kanalizacije z | |
– elektro NN kabel | 0,50 m |
– elektro VN kabel | 0,50 m |
– elektro NN kabel-magistralni vod | 1,50 m |
– elektro VN kabel-magistralni vod | 1,50 m |
– telefonski kabel | 1,00 m |
– vodovod | 1,50 do 3,00 m |
– plinovod | 1,00 m |
in | |
– pri križanju (kot križanja 45 do 90°) kanalizacije z |
– elektro NN kabel | 0,50 m |
– elektro VN kabel | 0,50 m |
– telefonski kabel | 0,30 m |
– vodovod | 0,30 m |
– plin | 0,30 m |
(3) Najmanjši horizontalni odmik kanalske cevi od kateregakoli objekta ali naprave je 0,40 m; najmanjši vertikalni odmik temena cevi od kateregakoli objekta ali naprave je 0,20 m.
(4) Minimalni horizontalni razmik pri paralelnem polaganju elektroenergetskega kabla in vodovoda oziroma kanalizacije je 0,50 m oziroma 1,50 m, če gre za magistralni vodovod za preskrbo vode. Razmik se meri med najbližjimi zunanjimi robovi inštalacij.
(5) Pri križanju kabla in priključnega cevovoda je najmanjši svetli razmik med njima najmanj 0,30 m.
(6) V primeru nedoseganja minimalnih razmikov pri paralelnem polaganju kabla z vodovodom ali kanalizacijo, je potrebno pridobiti soglasje upravljalca posamezne infrastrukture (vodovoda in kanalizacije), kable pa zaščititi s polaganjem v kabelsko kanalizacijo. Tudi v tem primeru odmiki ne smejo biti manjši kot jih določa standard SIST EN 805. v točki 9.3.1, in sicer najmanj 0,40 m, v izjemnih primerih, ko je gostota podzemnih napeljav velika, pa najmanj 0,20 m.
(7) V primeru, da bo horizontalna razdalja med vodovodom in kanalizacijo enaka ali manjša od 1,500 m, se bo vodovod ščitil znotraj območja, ki ga omejuje pravokotni trikotnik s horizontalno kateto, merjeno od kanalizacijske cevi in vertikalno kateto, dolžine 0.30 m pod dnom cevi.
(8) Zaščita vodovoda pri križanju vodovoda pod kanalizacijo je predvidena v širini min. 2,50 m od roba cevi. Vodovod poteka nad javno kanalizacijo.
10. Vodovodno omrežje
(1) Večnamenski objekt se priključuje na javno vodovodno omrežje, ki poteka po območju OPPN.
(2) Obstoječi vodovod, ki poteka delno pod športnimi igrišči, se obnovi z novim NL DN100 v Kosovelovi ulici v funkcionalno zaokroženo območje.
(3) Ob gradnji trafo postaje se prestavi in obnovi del vodovoda.
Predvideni sta variantni rešitvi:
– trasa južno od predvidene trafo postaje
– trasa v Kosovelovi ulici.
(4) Omrežje bo izvedeno z NL cevovodi in javnimi nadzemnimi hidranti razporejenimi glede na predpise.
(5) Vodomerni jaški bodo locirani na javno dostopnih površinah izven povoznih območij.
(6) Razdalja med temenom cevi in niveleto terena je:
– v voznih površinah najmanj 1,20 m, največ 2,00 m,
– v nevoznih površinah najmanj 1,00 m, največ 2,00 m,
– vodovodni priključki 0,80 m, na izpostavljenih legah 1,00 m.
(7) Minimalni odmik od dreves in okrasnega grmičevja je:
– od dreves 2,00 m,
– od okrasnega grmičevja 1,00 m.
11. SN omrežje KBV 20 KV
(1) V območju urejanja, ki je predmet obdelave, se nahaja SN omrežje kot je prikazano v grafični prilogi – situacijskem načrtu ELEKTRO PRIMORSKA d.d.
(2) Za predvideno urejanje območja novejšega mestnega jedra je potrebno zagotoviti prostor za postavitev nove transformatorske postaje TP SN/NN s priključnim SN kablovodom ter nizkonapetostnim omrežjem. Ob predvideni transformatorski postaji je predviden prostor za nadomestno transformatorsko postajo.
(3) Za vključitev nove TP v srednjenapetostno omrežje je potrebno izvesti energetski koridor za kabelsko kanalizacijo 2 x PC-E fi 160 mm in 3 x PC-E fi 110 mm v smeri obstoječe TP pri balinarski dvorani.
(4) Novopredvidena kabelska kanalizacija poteka pod vozno površino, zato naj bodo cevi kabelske kanalizacije položene na blazino iz betona v debelini 10 cm in zasute z betonom 10 cm nad zgornjim robom cevi. Uporabi se beton MB7.
(5) 15 cm nad betonsko blazino se položi ozemljilni trak – valjanec Fe/Zn 25/4 mm, cca 5 cm nad njim pa opozorilni trak. Jarek se zasuje s tamponom, ki se ga nabija v plasteh po 20 cm do potrebne zbitosti.
(6) Kabelski jaški
Uporabi se prefabricirani jašek dimenzij 1,50/1,50/1,80 m. Na dnu jaška mora biti drenažna odprtina. Pri montaži je potrebno na mestu, kjer cev prehaja v jašek, le-to obbetonirati z zunanje strani jaška.
Na stropni plošči jaška je predvidena montaža litoželeznega pokrova. Pokrov naj bo opremljen z napisom »Elektrika«.
(7) Ozemljitev trase kablovoda
Po novozgrajeni trasi kablovoda je predvidena na globini cca 0,50 m postavitev ozemljitvenega traku Fe/Zn 25/4 mm.
12. NN elektro energetsko omrežje
(1) V območju OPPN se nahaja NN omrežje kot je prikazano v grafični prilogi – situacijskem načrtu Elektro Primorska d.d.
(2) Za napajanje večnamenskega objekta je potrebno v območju urejanja zgraditi podzemno nizkonapetostno omrežje od nove TP v smeri novega večnamenskega objekta v cevni kanalizaciji 3 x PC-E fi 110 mm z ustreznimi betonskimi jaški. Predvideti izgradnjo razdelilnih in merilno priključnih omaric. Na fasadi objekta se predvidi priključno mesto oziroma odjemna omara za prireditve za možnost priklopov močnejših odjemalcev (ansambli ipd.).
(3) Novopredvideno in obstoječe NN omrežje morata biti med seboj povezana.
(4) Razdelilne in priključno merilne omarice morajo biti ločene ter nameščene na stalno dostopnem mestu.
(5) Pokrovi jaškov morajo biti postavljeni na stalno dostopnem mestu. Odjemalci z nemirnim odjemom si morajo zagotoviti lastni tokokrog iz transformatorske postaje oziroma ustrezno odpraviti povratne vplive na omrežje.
(6) Za primer rezervnega in zanesljivejšega napajanja zahtevnejših porabnikov, si mora odjemalec zagotoviti rezervni vir napajanja oziroma sistem brezprekinitvenega napajanja.
13. Ostali pogoji SN omrežje KBV 20 KV in NN elektro energetsko omrežje
(1) Vsa projektiranja in gradnje je potrebno izvesti v skladu z elektroenergetskim soglasjem za priključitev, ki ga je potrebno predhodno pridobiti od pristojnega upravljalca distribucijskega omrežja in v skladu s Sistemskimi obratovalnimi navodili za distribucijsko omrežje električne energije SODO (Uradni list RS, št. 41/11 z dne 30. 5. 2011).
(2) Pri načrtovanju in gradnji objektov na območju OPPN se mora upoštevati veljavne tipizacije distribucijskih podjetij, veljavne tehnične predpise in standarde, ter pridobiti upravno dokumentacijo. Elektroenergetska infrastruktura mora biti obdelana v posebni mapi.
(3) Pri gradnji objektov v varovalnem pasu elektroenergetskih vodov in naprav je treba izpolniti zahteve glede elektromagnetnega sevanja in hrupa (Uradni list RS, št. 70/96) in zahteve Pravilnika o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij (Uradni list RS, št. 101/10).
(4) V primeru prestavitev obstoječih elektroenergetskih vodov in naprav, ki so v lasti Elektro Primorska d.d., mora investitor pridobiti overjene pogodbe z lastniki zemljišč, kjer je navedeno, da ima družba Elektro Primorska d.d. pravico vpisa služnostne pravice gradnje in vzdrževanja omenjene infrastrukture v zemljiško knjigo.
(5) Pred pričetkom gradnje se mora izvajalec seznaniti z natančno lokacijo obstoječih elektroenergetskih vodov in naprav in naročiti zakoličbo elektroenergetskih vodov, ki jih nameravana gradnja zajema.
(6) Pri izvajanju del v neposredni bližini elektroenergetskih naprav je potrebno upoštevati varstvena pravila za delo v bližini naprav pod napetostjo.
(7) Odmiki od obstoječih koridorjev tras, ostalih infrastrukturnih vodov, naprav in objektov morajo biti projektirani v skladu s predpisi in standardi.
(8) Investitor se obvezuje plačati stroške za upravno in projektno dokumentacijo, za morebitne prestavitve in zaščito elektroenergetskih vodov in objektov, stroške za morebitne prestavitve in zaščite elektroenergetskih vodov in objektov, stroške zakoličbe obstoječih naprav, odškodnine za trase prestavitev ter škodo nastalo zaradi neupoštevanja nadzora in smernic Elektro Primorska d.d.
(9) Nadzor nad izvajanjem del in zakoličbo bo Elektro Primorska d.d. izvajal na podlagi predhodnega obvestila o začetih delih.
(10) Varovalni pas elektroenergetskih varovalnih omrežij je zemljiški pas ob elektroenergetskih vodih in objektih, v katerem se smejo graditi drugi objekti in naprave ter izvajati dela, ki bi lahko vplivala na obratovanje omrežja le ob določenih pogojih in na določeni oddaljenosti vodov in objektov tega omrežja. Širina varovalnega pasu elektroenergetskega omrežja poteka na vsako stran od osi elektroenergetskega voda oziroma od zunanje ograje razdelilne ali transformatorske postaje in znaša:
– Za nadzemni večsistemski vod nazivnih napetosti od 1 kV do vključno 20 kV 10,00 m,
– Za podzemni kabelski sistem nazivne napetosti od 1 kV do vključno 20 kV 1,00 m,
– Za razdelilno postajo srednje napetosti, transformatorsko postajo srednje napetosti 0,4 kV 2,00 m.
(11) Za gradnjo objektov v varovalnem pasu obstoječih in načrtovanih distribucijskih elektroenergetskih infrastruktur je potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje skladno s Pravilnikom o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij (Uradni list RS, št. 101/10).
(12) Do obstoječih in novopredvidenih transformatorskih postaj je potrebno zagotoviti stalen dostop z osebnim in tovornim vozilom iz javnih prometnih površin.
(13) Za elektroenergetsko infrastrukturo je predvideno, da se nadgradi oziroma dogradi z dodatnimi vodi oziroma tehničnimi rešitvami.
14. Javna razsvetljava – JR
(1) Na območju OPPN so predvidene postavitve novih svetilk cestne razsvetljave, ki morajo ustrezati Uredbi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 7. 9. 2007) ter Uredbo o spremembah Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Št. 00719-25/2010).
(2) Na območju obstaja omrežje javne razsvetljave in objekti javne razsvetljave.
(3) Na območju Kosovelove ceste se razporeditev obstoječih svetilk ohranja ali zamenjava z novimi svetilkami.
(4) V tehnični dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja se določi tip in razporeditev novih svetilk na območju novo ustvarjenega južnega trga, ki mora upoštevati:
– Razmejitev javnih in funkcionalnih površin ter zasnovo ureditve južnega trga
– Stanje napeljav javne razsvetljave in navezave na obstoječe naprave na območju OPPN
– Tipizacijo opreme za območje Občine Sežana
– Urejenost tras vodov javne razsvetljave in ostalih komunalnih vodov
– Razsvetljava funkcionalnih površin ob objektih ni del sistema javne razsvetljave
– Energetsko učinkovitost razsvetljave
– Trase vodov javne razsvetljave je potrebno uskladiti z ostalimi komunalnimi vodi.
– Prižigališče javne razsvetljave se predvidi izven območja TP.
15. Telekomunikacijsko omrežje
(1) V okviru gradnje komunalne infrastrukture na obravnavanem območju, predvidi tudi izgradnja komunalne infrastrukture, ki jo bo moč koristiti za širitev optičnega omrežja.
(2) Križanje TK vodov
– Križanje energetskega kabla z zemeljskim TK kablom ali kanalizacijo se izvede v navpični oddaljenosti 0,30 m. Kot križanja ne sme biti manjši od 45°. Pri paralelnem poteku kablov je zahtevana medsebojna oddaljenost 0,50 m. Če teh razdalj ni mogoče doseči, je potrebno ukrepati v smislu navodil tipizacije energetskih kablov za napetosti 1 kV, 10 kV in 20 kV.
– Potrebno je upoštevati obstoječe trase glavnih kabelskih povezav in obstoječega razvodnega omrežja Telekoma Slovenije d.d. Omrežje je zemeljsko/zračne izvedbe. Delno so kabli položeni v kabelski kanalizaciji.
(3) Obstoječe omrežje last Telekoma Slovenije d.d. je potrebno ustrezno zaščititi oziroma prestaviti. V ta namen je potrebno izdelati projekt zaščite in prestavitve obstoječega omrežja.
(4) Vse prestavitve in zaščite obstoječega omrežja bremenijo investitorja.
16. Plinovodno omrežje
(1) Na območju OPPN se nahaja obstoječe plinovodno omrežje.
(2) Predvidena je priključitev novega objekta na obstoječe plinovodno omrežje.
(3) Pri projektiranju, izdelavi tehnične dokumentacije za izgradnjo predvidene zazidave je potrebno upoštevati določila, ki jih navaja Tehnični pravilnik za projektiranje, že izvedena tehnična dokumentacija za izvedbo plinovodnega omrežja v tem območju ter tehnično izvedbo in uporabo javnega plinovoda na območju Občine Sežana skladno s tehničnimi zahtevami PETROL PLIN d.o.o.
(4) Križanja plinovoda z drugimi podzemnimi vodi oziroma vzporedni poteki morajo biti izvedeni po zahtevah tehničnih predpisov in normativov. Poleg tega se morajo izvesti tudi potrebni ukrepi, s katerimi se zagotovi:
– nemoteno vzdrževanje plinovodnih objektov in naprav,
– varnost plinovodnih objektov in naprav.
(5) Minimalni horizontalni odmik pri paralelnem vodenju plinovoda z ostalimi komunalnimi napeljavami je 0,50 m, medtem ko je vertikalni odmik pri križanju plinovoda z drugimi podzemnimi vodi minimalno 0,30 m. Izjema je pri kanalizaciji, in sicer v primeru, ko je horizontalna razdalja med vodovodom in kanalizacijo enaka ali manjša od 2,00 m, se plinovod ščiti znotraj območja, ki ga omejuje pravokotni trikotnik s horizontalno kateto dolžine 2,00 m, merjeno od roba kanalizacijske cevi in vertikalno kateto, dolžine 0.30 m nad temenom cevi. Zaščita plinovoda pri križanju vodovoda pod kanalizacijo se izvede v širini minimalno 2,00 m od roba cevi.
(6) Križanje plinovoda z drugimi podzemnimi napeljavami mora potekati pravokotno, izjemoma je lahko kot prečkanja osi plinovoda in osi druge podzemne napeljave med 45° in 90°.
(7) Plinovod lahko poteka na globini največ 3,50 m oziroma najmanj 1,00 m pod koto dokončno urejenega nivoja terena.
(8) V primeru, da zaradi neupoštevanja pogojev nastane škoda na objektih in napravah jo je investitor dolžan povrniti.
(9) Pričetek gradnje je investitor dolžan sporočiti PETROL PLIN d.o.o., Dunajska cesta 50, 1000 Ljubljana, zaradi predhodne uskladitve predvidenega izkopa z obstoječim vodovodnim in kanalizacijskim omrežjem ter zaradi določitve ustreznega zavarovanja ostalih instalacij.
(10) Pri zakoličbi trase plinovoda mora biti prisoten predstavnik PETROL PLINA, zaradi določitve mikrolokacije kanalizacije na terenu.
(11) Zasutje pri prečkanju vodovodnih cevi s kanalizacijo in ostalimi podzemnimi napeljavami se lahko opravi le po predhodnem ogledu in navodilih predstavnika PETROL PLIN-a.
(12) Po zaključenih delih je investitor dolžan dostaviti izvleček projekta izvedenih del, ki zajema prečkanje kanalizacije z vodovodom in plinovodom.
(13) Za pridobivanje soglasja k projektnim rešitvam mora investitor posebej pismeno zaprositi upravljalca plinske instalacije PETROL PLIN d.o.o., Dunajska cesta 50, 1000 Ljubljana.
(14) Priključki za posamezne objekte so izvedeni do fasade objektov ter označeni s pozicijskimi tablicami.
VIII. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN
(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev)
(1) Dopustna odstopanja za večnamenski objekt in garažo:
1. etapa
– Tolerance dolžine objekta – 5 %.
– Tolerance širine objekta +–5 %.
– Toleranca višine + 5 %.
– Nad najvišjim delom objekta je dovoljena gradnja in postavitev naprav za potrebe funkcioniranja objekta.
2. etapa
– Toleranca dolžine – 5 %, toleranca širine – 5 %.
(2) Dopustna odstopanja za velikost in lego gradbene parcele trafo postaje:
– Toleranca +–10 %.
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
OPPN s prilogami so stalno na vpogled pri Občini Sežana in Upravni enoti Sežana.
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 032-5/2018-5
Sežana, dne 5. julija 2018
Davorin Terčon l.r.
