Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, (109/12), 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO), 61/17 – ZUreP-2) ter 16. člena Statuta Občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list RS, št. 57/17) je Občinski svet Občine Šmarje pri Jelšah na 25. redni seji dne 11. 7. 2018 sprejel
o občinskem prostorskem načrtu Občine Šmarje pri Jelšah – izvedbeni del
1. člen
(1) S tem odlokom se sprejme Občinski prostorski načrt Občine Šmarje pri Jelšah – izvedbeni del (v nadaljevanju: OPN-ID).
(2) OPN-ID je izdelala RRD, Regijska razvojna družba d.o.o. iz Domžal pod št. projekta 10/12.
(3) Skladno Odločbi št. 35409-118/2013/22 z dne 31. 5. 2017 ministrstva, pristojnega za varstvo okolja v postopku priprave OPN-ID ni bilo treba izvesti celovite presoje vplivov na okolje.
2. člen
(1) Z OPN-ID se načrtujejo prostorske ureditve občinskega pomena ter določajo pogoji umeščanja objektov in drugih posegov v prostor.
(2) OPN-ID je podlaga za pripravo projektov za izdajo gradbenih dovoljenj po predpisih o graditvi objektov in podlaga za gradnjo enostavnih objektov.
(3) OPN-ID določa usmeritve za izdelavo občinskih podrobnih prostorskih načrtov (v nadaljevanju: OPPN).
(vsebina in sestavine odloka)
(1) Besedilo OPN-ID obsega poglavja:
I. Uvodne določbe
II. Izvedbeni del
III. Prehodne določbe
IV. Končne določbe
(2) Kartografski del OPN-ID vsebuje naslednje grafične prikaze:
1 Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste v merilu 1:50000,
2 Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture v merilu 1:50000,
3 Prikaz območij enot urejanja prostora, podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev v merilu 1:5000 (listi 1 do 25),
4 Prikaz območij enot urejanja prostora in javne gospodarske infrastrukture v merilu 1:5000 (listi 1 do 25).
II. IZVEDBENI DEL
4. člen
(vsebina izvedbenega dela)
Besedilo izvedbenega dela vsebuje naslednja poglavja:
II/1. | Enote urejanja prostora |
II/2. | Območja namenske rabe prostora |
II/3. | Prostorski izvedbeni pogoji |
| II/3.1. | Prostorski izvedbeni pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
| II/3.2. | Prostorski izvedbeni pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov |
| II/3.3. | Prostorski izvedbeni pogoji in merila za parcelacijo |
| II/3.4. | Prostorski izvedbeni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro |
| II/3.5. | Prostorski izvedbeni pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb |
| II/3.6. | Prostorski izvedbeni pogoji glede varovanja zdravja |
| II/3.7. | Spremljanje stanja okolja |
II/4. | Prostorski izvedbeni pogoji na območjih predvidenih občinskih podrobnih prostorskih načrtov |
| II/4.1. | Vrste gradenj, ki so dovoljene do sprejetja predvidenega OPPN |
| II/4.2. | Usmeritve za izdelavo OPPN |
II/5. | Posebne določbe |
5. člen
(1) Izrazi, uporabljeni v izvedbenem delu tega odloka, imajo naslednji pomen:
1. Avtobusna postajališča so posebej zgrajene in označene prometne površine na ali ob vozišču, namenjene prevozu potnikov.
2. Delež zelenih površin je razmerje med odprtimi bivalnimi površinami in celotno površino parcele, namenjene gradnji (ali območja, ki se ureja z OPPN). Za odprte bivalne površine se štejejo zelene površine, na katerih je možno zasaditi avtohtono debelno vegetacijo in tlakovane površine, namenjene zunanjemu bivanju ali skupni rabi prebivalcev objekta, ki ne služijo kot prometne površine ali komunalne funkcionalne površine (dostopi, dovozi, parkirna mesta, prostori za ekološke otoke). V okviru minimalnega deleža zelenih površin pri pretežno stanovanjskih objektih je potrebno zagotoviti najmanj 50 % površin na raščenem terenu in največ 50 % tlakovanih površin, ki ne služijo kot prometne ali komunalne funkcionalne površine. Tlakovanih površin je lahko izjemoma tudi več, če gre za ureditev trga ali večnamenske ploščadi.
3. Dvojček je stanovanjska stavba z dvema enakima stanovanjskima enotama, ki se z eno stranico stikata na parcelni meji. Tvori eno gradbeno telo z dvema ločenima stanovanjskima enotama in dvema ločenima vhodoma.
4. Faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji (ali območja, ki se ureja z OPPN) se določi kot razmerje med zazidano površino in celotno površino parcele, namenjene gradnji (ali območja, ki se ureja z OPPN).
5. Funkcionalno drevo je drevo z obsegom debla najmanj 18–20 cm na višini 1 m od tal po saditvi in z višino spodnjega dela krošnje najmanj 2,5 m nad tlemi.
6. Gozdni prostor je gozd oziroma gozdno zemljišče in negozdno zemljišče, ekološko oziroma funkcionalno povezano z gozdom. Gozdni prostor je določen v gozdnogospodarskih načrtih.
7. Kap je najnižji del strehe.
8. Klasična frčada je frčada z ometanimi vertikalnimi stranicami, simetrično dvokapno streho s slemenom, ki je pravokotno na osnovno streho, in širino napušča največ 40 cm.
9. Pultna frčada je frčada z vertikalnimi stranicami in enokapno streho z naklonom največ 20º nad naklonom osnovne strehe. Najvišja točka pultne frčade mora biti nižja od slemena osnovne strehe.
10. Odmik od parcelnih meja ali med posameznimi objekti se meri od najbolj izpostavljenih delov stavbe nad terenom, v kolikor ni s posameznimi členi tega odloka določeno drugače.
11. Parcela, namenjena gradnji je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu.
12. Praviloma: izraz pomeni, da je treba upoštevati določila odloka in če to zaradi utemeljenih razlogov in omejitev ni možno, je treba odstopanja od določil tega odloka obrazložiti in utemeljiti v postopku za pridobitev upravnega dovoljenja za poseg v prostor oziroma v postopku priprave OPPN. Odstopanja od določil tega odloka morajo biti usklajena z javnim interesom in varstvenimi režimi.
13. Raščen teren so površine, ki ohranjajo neposreden stik z geološko podlago in s tem sposobnost zadrževanja in ponikanja vode.
14. Rekonstrukcija je spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta, pri čemer se delno ali v celoti spreminjajo njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost ali izvedejo druge njegove izboljšave, pri čemer se morajo ohraniti najmanj temelji ali kletni zidovi obstoječega objekta, in se gabariti objekta praviloma ne povečajo, lahko pa se zmanjšajo; povečanje gabaritov je v okviru rekonstrukcije mogoče le zaradi usklajevanja z bistvenimi zahtevami, kot jih za objekte določajo predpisi, ki urejajo graditev.
15. Sestavljen tloris je tloris, pri katerem so na osnovni tloris dodani ali odvzeti volumni (npr. tloris v obliki črk L ali U ipd.).
16. Skupna tlorisna površina stavbe predstavlja seštevek bruto površin vseh etaž stavbe, ki so v celoti nad terenom.
17. Zazidana površina je površina zemljišča, ki ga pokrivajo dokončane stavbe. Zazidano površino določa navpična projekcija zunanjih dimenzij stavbe na zemljišče. V zazidano površino niso vključeni:
– zgradbe ali deli zgradb, ki ne segajo nad površino zemljišča;
– sekundarni deli, npr. zunanja stopnišča, zunanje klančine, napušči, vodoravni sončni zasloni, nadstreški, elementi cestne razsvetljave.
Pri izračunu faktorja zazidanosti je potrebno v zazidano površino vključiti tudi površine pomožnih objektov, ki so stavbe.
18. Zelena streha je streha, ki jo pokriva zemljina z vegetacijskim slojem.
19. Železniška postaja je območje določeno za sprejem, zadrževanje in odpravo potnikov in blaga v železniškem prometu, ki mora imeti urejen zunanji prostor železniške postaje, notranji prostor železniške postaje, perone železniške postaje in intervencijske poti.
20. Železniška postajališča so namenjena prevozu potnikov v železniškem prometu in morajo imeti urejeno vsaj zavetišče, ki omogoča potnikom zavetje v primeru neugodnih vremenskih razmer.
(2) Uporabljeni izrazi, katerih pomen ni izrecno določen v tem odloku, imajo enak pomen, kot ga na dan uveljavitve tega odloka določajo predpisi s področja urejanja prostora in graditve objektov.
II/1. Enote urejanja prostora
6. člen
Celotno območje občine je razdeljeno na enote urejanja prostora (v nadaljevanju: EUP), ki se ponekod delijo še na manjša območja (v nadaljevanju: podEUP). Posamezna EUP oziroma podEUP je zaključeno območje, za katero so določeni namenska raba, prostorski izvedbeni pogoji in obveznost izdelave OPPN.
7. člen
Preglednica 1: Prikaz členitve občine na EUP in podEUP
NA – oznaka naselja oziroma območja;
EUP – oznaka enote urejanja prostora (EUP);
podEUP – oznaka manjšega območja znotraj enote urejanja prostora (podEUP);
PNRP – podrobnejša namenska raba prostora (12. in 13. člen odloka);
PA – obveznost izdelave državnega prostorskega načrta ali občinskega podrobnega prostorskega načrta:
DPN – izdelan državni prostorski načrt,
OPPN – izdelan občinski podrobni prostorski načrt,
OPPN* – predviden občinski podrobni prostorski načrt;
urb.tip – oznaka urbanističnega tipa (16. člen odloka);
stavb.tip – oznaka stavbnih tipov (18. člen odloka);
FZ – maksimalni faktor zazidanosti (17. člen odloka);
ZP – minimalni delež zelenih površin v % (17. člen odloka);
V maks. – maksimalna etažnost oziroma višina stavb (18. člen odloka) – določena je, kadar je drugačna od predpisanih v 18. členu:
1 – število etaž nad pritličjem,
m – mansarda brez kolenčnega zidu,
usm.OPPN/poseb.dol. – navedba člena, v katerem so za EUP oziroma podEUP podane usmeritve za izdelavo OPPN ali posebne določbe;
/ – vrednost kazalca za EUP oziroma podEUP ni relevantna oziroma ni posebej omejena z določilom v tej preglednici
(stopnja natančnosti mej)
(1) Meje makroobmočij, EUP in podEUP ter namenske rabe prostora so določene na podlagi podatkov o katastrskih, topografskih in digitalnih ortofoto načrtov različnih meril ter podatkov o dejanskem stanju v prostoru in prikazane na zemljiškokatastrskem prikazu v merilu 1:5000. Kjer meje ne potekajo po mejah zemljiških parcel, je bil za določitev meje uporabljen topografski podatek oziroma digitalni ortofoto načrt.
(2) Kjer meje potekajo po mejah zemljiških parcel je stopnja njihove natančnosti odvisna od stopnje natančnosti zemljiškokatastrskega prikaza.
II/2. Območja namenske rabe prostora
9. člen
(1) Preglednica 2: Vrste območij osnovne in podrobnejše namenske rabe prostora
(2) V okviru namenske rabe so prikazani tudi objekti razpršene gradnje kot informacija o dejanskem stanju v prostoru.
II/3. Prostorski izvedbeni pogoji
II/3.1. Prostorski izvedbeni pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
II/3.1.1 Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen, možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti ter vrste pomožnih objektov glede na namen
10. člen
(1) Osnovne dejavnosti so dejavnosti, ki v posamezni EUP oziroma podEUP prevladujejo (določajo pretežno rabo).
(2) Dopolnilne dejavnosti so dejavnosti, ki služijo osnovnim dejavnostim v posamezni EUP oziroma podEUP ali jih dopolnjujejo. Dejavnosti s področja izobraževanja, javne uprave, zdravstva in socialnega varstva ter kulturnih, razvedrilnih in športnorekreacijskih dejavnostih, ki so namenjene širši javnosti, lahko služijo tudi širšemu območju. Dopolnilne dejavnosti se v EUP oziroma podEUP praviloma umešča po osnovnih dejavnostih ali sočasno z njimi. Dopolnilne dejavnosti praviloma ne smejo presegati 50 % skupne tlorisne površine stavbe, v EUP oziroma podEUP s stavbnim tipom blok (A2) pa se jih lahko umesti v pritlične in kletne etaže. Izjemoma je obseg dopolnilnih dejavnosti lahko tudi večji, in sicer:
– v primeru gradnje objektov za potrebe javnih ustanov (npr. dejavnosti s področja izobraževanja, javne uprave, zaščite in reševanja, zdravstva in socialnega varstva, kulturne, razvedrilne in športnorekreacijske dejavnosti ipd.);
– v primeru umeščanja dopolnilnih dejavnosti kmetij (vključno z bivanjem na območjih kmetij, kjer je opredeljeno kot dopolnilna dejavnost);
– v primeru, da je to posebej navedeno pri določilih za posamezno območje namenske rabe oziroma v posebnih določbah za posamezno EUP oziroma podEUP.
(3) Preglednica 3: Dopustne dejavnosti v izvedbenem delu tega odloka in pojasnilo povezav s predpisom, ki ureja standardno klasifikacijo dejavnosti
Poimenovanje dejavnosti v tem odloku | Standardna klasifikacija dejavnosti – SKD 2008 | Podrobnejša opredelitev dejavnosti |
bivanje | / | pojem bivanje se uporablja za opredelitev dejavnosti na območjih, kjer ljudje lahko stalno ali občasno prebivajo |
občasno bivanje | / | pojem občasno bivanje se uporablja za opredelitev dejavnosti na območjih počitniških hiš (bivanje za potrebe turizma, zdravstva in socialnega varstva ter drugih dejavnosti je opredeljeno s pojmi iz spodnjih alinej) |
kmetijstvo | (a/01.1 do a/01.6) kmetijska proizvodnja in z njo povezane storitve | / |
dopolnilne dejavnosti kmetij | / | lovstvo, gozdarstvo, ribištvo, manjše predelovalne dejavnosti, trgovina, nastanitvene dejavnosti, druge gostinske dejavnosti, poslovne dejavnosti, izobraževanje, kulturne in razvedrilne dejavnosti ter športnorekreacijske dejavnosti, vse v skladu s predpisi, ki urejajo vrsto, obseg in pogoje za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji |
lovstvo | (a/01.7) lovstvo | / |
gozdarstvo | (a/02) gozdarstvo | / |
ribištvo | (a/03) ribištvo in gojenje vodnih organizmov | / |
rudarstvo | (b) rudarstvo | / |
predelovalne dejavnosti | (c) predelovalne dejavnosti, razen: (c/15.11) strojenje in dodelava usnja in krzna, (c/19) proizvodnja koksa in naftnih derivatov, (c/20) proizvodnja kemikalij, kemičnih izdelkov, (c/21) proizvodnja farmacevtskih surovin in preparatov, (c/22.1) proizvodnja izdelkov iz gume, (c/23.51) proizvodnja cementa, (c/24.1) proizvodnja surovega železa, jekla, ferozlitin, (24.2) proizvodnja jeklenih cevi, votlih profilov in fitingov, (c/24.3) druga primarna predelava železa in jekla), (c/24.4) proizvodnja plemenitih in drugih neželeznih kovin, (c/24.5) livarstvo, (c/25.4) proizvodnja orožja in streliva | / |
manjše predelovalne dejavnosti | / | pojem se uporablja za opredelitev dejavnosti iz prejšnje alineje (razen (c/16.1) žaganje, skobljanje in impregniranje lesa), ki imajo naravo obrtnih dejavnosti v skladu s predpisi, ki veljajo za to področje in drugimi pogoji, kar pomeni, da: – gre za dejavnosti na podlagi individualnih naročil, proizvodnja se opravlja le v majhnih serijah, serijska proizvodnja pa ne obsega pretežnega dela dejavnosti, – se uporabljajo stroji, orodja in tehnične naprave, ki nimajo značilnosti tekočih trakov ali avtomatiziranega delovnega procesa, – dejavnosti ne potrebujejo površin za tovorna vozila, katerih največja dovoljena masa presega 3,5 t in gradbene stroje |
oskrba z energijo | (d) oskrba z električno energijo, plinom in paro | / |
oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki ter saniranje okolja | (e) oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja | dejavnost je dopustna samo, če gre za dejavnosti v sklopu izvajanja gospodarskih javnih služb države ali lokalne skupnosti ali za dejavnosti, ki se izvajajo neposredno na lokaciji nastanka odplak in odpadkov |
gradbeništvo | (f) gradbeništvo | / |
trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil | (g/45) trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil | / |
trgovina | (g/46, 47) posredništvo in trgovina na debelo, razen z motornimi vozili; trgovina na drobno, razen z motornimi vozili | / |
promet in skladiščenje | (h) promet in skladiščenje razen (h/53) poštna in kurirska dejavnost | / |
nastanitvene dejavnosti | (i/55) gostinske nastanitvene dejavnosti, razen (i/55.203) oddajanje zasebnih sob gostom | / |
oddajanje zasebnih sob gostom | (i/55.203) oddajanje zasebnih sob gostom | / |
druge gostinske dejavnosti | (i/56) dejavnost strežbe jedi in pijač | / |
poslovne dejavnosti | (h/53) poštna in kurirska dejavnost | / |
(j) informacijske in komunikacijske dejavnosti | / |
(k) finančne in zavarovalniške dejavnosti | / |
(l) poslovanje z nepremičninami | / |
(m) strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti | / |
(n) druge raznovrstne poslovne dejavnosti | / |
(s) druge dejavnosti razen (s/94) dejavnost članskih organizacij | / |
(u) dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles | / |
javna uprava | (o) dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti | / |
izobraževanje | (p) izobraževanje | / |
zdravstvo in socialno varstvo | (q) zdravstvo in socialno varstvo | / |
kulturne in razvedrilne dejavnosti | (r/90) kulturne in razvedrilne dejavnosti | / |
(r/91) dejavnost knjižnic, arhivov, muzejev in druge kulturne dejavnosti | / |
prirejanje iger na srečo | (r/92) prirejanje iger na srečo razen (r/92.001) dejavnost igralnic | / |
dejavnost igralnic | (r/92.001) dejavnost igralnic | / |
športnorekreacijske dejavnosti | (r/93) športne in druge dejavnosti za prosti čas | / |
dejavnost članskih organizacij | (s/94) dejavnost članskih organizacij | / |
dejavnost gospodinjstev | (t) dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem, proizvodnja za lastno rabo | / |
(4) Pomožni objekti se v posamezno EUP oziroma podEUP umeščajo kot spremljajoči objekti k vrstam objektov glede na namen oziroma k posameznim dejavnostim. V EUP oziroma podEUP se jih praviloma umešča po osnovnih objektih oziroma dejavnostih ali sočasno z njimi. Pomožne objekte za lastne potrebe se praviloma umešča na parcelo, namenjeno gradnji osnovnega objekta, oziroma na površine, ki služijo takšnemu objektu.
(5) Preglednica 4: Poimenovanje in razvrstitev pomožnih objektov v izvedbenem delu tega odloka in pojasnilo povezav s predpisom, ki ureja uvedbo in uporabo enotne klasifikacije vrst objektov in določitev objektov državnega pomena ter predpisom o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje
Poimenovanje v tem odloku | Navedba objektov iz predpisa, ki ureja vrsto objektov glede na zahtevnost | Navedba objektov iz predpisa, ki ureja uvedbo in uporabo enotne klasifikacije vrst objektov in določitev objektov državnega pomena |
pomožni objekti za lastne potrebe | ureditve dvorišča in vrta (parkirišča za lastne potrebe, dovozi, dostopi, druge zunanje grajene ureditve za dostop in neovirano rabo objekta ipd.), garaža, drvarnica, pokrita skladišča za lesna goriva, savna, fitnes, zimski vrt, lopa, uta, nadstrešek, senčnica, letna kuhinja, vetrolov, rezervoar, bazen za kopanje, grajen ribnik, okrasni bazen, nepretočna greznica ipd. | garaža, pokrito parkirišče, kolesarnica, drvarnica, lopa, ropotarnica, letna kuhinja, uta ipd. |
pomožni kmetijsko-gozdarski objekti | čebelnjak, kozolec, kmečka lopa, pastirski stan, grajeni rastlinjak, silos, skedenj, senik, kašča, gnojišče, klet, pokrita skladišča za lesna goriva, zbiralnik gnojnice ali gnojevke, napajalno korito, krmišče, hlevski izpust, grajeno molzišče, grajena obora, grajena ograja za pašo živine, grajena ograja ter opora za trajne nasade, vodnjak, vodni zbiralnik, grajen namakalni sistem s črpališčem ipd. | kašča, klet, rastlinjak za vrtnine in okrasne rastline, senik, kmetijski silos, stavbe za shranjevanje kmetijskih strojev, orodja in mehanizacije (kolnice, lope ipd.), kozolec, lopa, skedenj ipd. |
urbana oprema | grajena urbana oprema, sanitarna enota, objekt za razsvetljavo, drog, vodnjak, vodomet, grajen ribnik, okrasni bazen ipd. | javne sanitarije, kolesarnica ipd. |
objekti za oglaševanje | oglasne površine ipd. | / |
nadkrite čakalnice na avtobusnih, železniških ali taksi postajališčih | / | nadstrešnica za potnike na avtobusnih in drugih postajališčih ipd. |
spominska obeležja | grajeno spominsko obeležje, spomenik, kip, križ, kapelica (edikula) ipd. | spomenik, razpelo, znamenje, kapelica tipa edikula ipd. |
začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam | odprt sezonski gostinski vrt, objekti, ki so proizvodi, dani na trg v skladu s predpisom, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti kot so kioski, montažni šotori, odri, tribune ipd. | cirkus ipd. |
začasni objekti, namenjeni skladiščenju | objekti, ki so proizvodi, dani na trg v skladu s predpisom, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti kot so montažni šotori ipd. | pokrite skladiščne površine ipd. |
ograje | varovalna ograja, sosedska ograja, igriščna ograja, protihrupna ograja ipd. | ograje ipd. |
škarpe in podporni zidovi | podporni zid z ograjo ipd. | oporni zid, škarpa ipd. |
pomožni obrambni objekti ter objekti, namenjeni zaščiti in reševanju | objekt, namenjen obrambi, zaščiti in reševanju, npr. zaklon, zaklonilnik, vadbeni prostor, plezalni objekt, vadbeni bunker, vadišče na prostem, vojaško strelišče ipd. | obrambni, vojaški gradbeni inženirski objekti, kot so utrdbe, stražarnice, bunkerji, strelišča, vadišče ipd. |
otroška in druga javna igrišča | grajeno igralo na otroškem igrišču ipd. | otroška in druga javna igrišča ipd. |
javni vrtovi, parki, trgi, zelenice in druge urejene zelene površine | grajena oprema v parkih, javnih vrtovih in zelenicah ipd. | javni vrtovi, parki, trgi, zelenice in druge urejene zelene površine ipd. |
vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na prostem | športno igrišče na prostem, grajena oprema trim steze in vadbena oprema ipd. | igrišča za športe na prostem ipd. |
pomožne stavbe na športnih igriščih | / | pomožne stavbe na športnih igriščih (sanitarije, slačilnice, prostori za športne rekvizite ipd.) |
pomožni objekti vodne infrastrukture | grajeno zajetje na tekoči vodi, zajem pitne in tehnološke vode, grajen namakalni sistem s črpališčem, vodni zbiralnik ipd. | vodna črpališča, prečrpališča in vodna zajetja ipd. |
pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov | pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov kot so meteorološki objekt za monitoring kakovosti zraka,objekt za hidrološki monitoring površinskih voda, objekt za monitoring podzemnih voda, objekti za opazovanje neba, objekti za spremljanje seizmičnosti ipd. | / |
pomožni objekti prometne infrastrukture | priključek na cesto, objekt za odvodnjavanje ceste, cestni snegolov, objekt javne razsvetljave, cestni silos ipd. | signalizacijske naprave, prometne površine zunaj vozišča (razen parkirišč), prometna signalizacija in prometna oprema ter cestne inštalacije in tehnične naprave in drugi objekti, namenjeni varnosti prometa, zaščiti ceste ter zemljišč in objektov vzdolž ceste pred vplivi prometa, naprave za razsvetljavo, signalizacijo, varnost in elektrifikacijo železniških prog, tehnične naprave in objekti na progi ter oprema proge, inštalacije in tehnične naprave za razsvetljavo, signalizacijo in varnost, pomožni objekti za zagotavljanje varnosti in za delovanje v sili v predorih ipd. |
drugi pomožni infrastrukturni objekti | priključek na objekte energetske, infrastrukture (elektrovod, plinovod, toplovod), priključek na objekte za oskrbo s pitno vodo in priključek za odvajanje odpadne vode, priključek na komunikacijska omrežja (kabelska, telefonska omrežja), pomožni vodovodni in kanalizacijski objekt – revizijski in drugi jašek, hidrant, črpališče, grajeni oljni lovilnik in lovilnik maščob, ponikovalnica, prečrpovalna postaja ter merilna in regulacijska postaje, ekološki otok ipd. | pripadajoča infrastruktura distribucijskega plinovoda, pripadajoča infrastruktura lokalnega vodovoda, pripadajoča infrastruktura na lokalnem vročevodnem, toplovodnem in parovodnem omrežju, pripadajoča infrastruktura kanalizacijskega omrežja, elektroenergetski priključek, pripadajoča infrastruktura dostopovnega omrežja vključno s telefonskimi centralami in stikali |
pomožni objekti na smučiščih | objekt na smučišču, ki se uporablja za obratovanje smučišča, prostor za nadzor delovanja smučišč ter priročno skladišče za vzdrževanje žičniških naprav in za reševanje, razsvetljava smučišča, naprave za zasneževanje smučišča ipd. | stavbe žičniških naprav ipd. |
(celotno območje OPN-ID, razen območja, ki se urejajo z DPN ali OPPN)
(1) Na celotnem območju OPN-ID, razen na območjih, ki se urejajo z DPN ali OPPN, so dovoljene naslednje:
(1.1) vrste gradenj |
– gradnja novih objektov v skladu z določili tega člena – gradnja novega objekta na mestu prej odstranjenega zakonito zgrajenega objekta, kadar se novi objekt zgradi znotraj gradbenih meja in višine dosedanjega objekta in je namembnost enaka namembnosti dosedanjega objekta – rekonstrukcija zakonito zgrajenih objektov, pri čemer se ne sme bistveno spreminjati namembnosti objektov – vzdrževanje zakonito zgrajenih objektov – odstranitev objektov |
(1.2) vrste objektov glede na namen |
– lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste (na kmetijskih zemljiščih gradnja novih objektov iz te alineje, razen poljskih poti in dostopov do objektov, skladnih s prostorskim aktom, ni dovoljena; ob rekonstrukcijah državnih in občinskih cest je dovoljena ureditev kolesarskih in pešpoti) – mostovi, viadukti, predori in podhodi (na kmetijskih zemljiščih je gradnja novih objektov iz te alineje dovoljena ob rekonstrukcijah državnih, občinskih in drugih cest) – druga gospodarska javna infrastruktura lokalnega pomena: • distribucijski cevovodi, distribucijski elektroenergetski vodi in komunikacijska omrežja (vključno z baznimi postajami, telekomunikacijskimi stolpi ipd.), pri čemer so od čistilnih naprav dovoljene samo male čistilne naprave • objekti za črpanje, filtriranje in zajem vode – objekti na rekah in kanalih ali ob njih in obale, objekti za zaščito rečnih in morskih bregov in ureditev strug, nasipi in podobni objekti za zaščito pred poplavami, hudourniške pregrade ipd. (na kmetijskih zemljiščih so dopustni kot začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ali ob rekonstrukcijah državnih, občinskih in drugih cest) – pomoli – stabilizacijski objekti za zadrževanje plazov |
(1.3) vrste pomožnih objektov glede na namen |
– spominska obeležja (na kmetijskih zemljiščih postavitev novih objektov iz te alineje ni dovoljena) – pojasnjevalne table, namenjene izobraževanju ali orientaciji v prostoru (npr. predstavitvi naravnih in kulturnozgodovinskih znamenitosti) – nadkrite čakalnice na avtobusnih, železniških, tramvajskih ali taksi postajališčih ter nadkrite javne kolesarnice (na kmetijskih zemljiščih je postavitev novih objektov iz te alineje dovoljena ob rekonstrukcijah državnih in občinskih cest) – pomožni objekti vodne infrastrukture – pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov – pomožni objekti prometne infrastrukture – drugi pomožni infrastrukturni objekti |
(1.4) vrste drugih ureditev |
– posegi za začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečam – raziskovanje podzemnih voda, mineralnih surovin in geotermičnega energetskega vira – objekti in ukrepi, namenjeni varstvu voda pred onesnaženjem – objekti in ukrepi, namenjeni zagotovitvi varnosti plovbe in varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih |
(2) Za objekte v okviru dostopov do objektov, skladnih s prostorskim aktom iz prve alineje točke (1.2.)tega člena se štejejo objekti:
– ki jih je dopustno graditi na kmetijskih zemljiščih,
– ki so prepoznani kot razpršena gradnja (zemljišče pod stavbo izven območij stavbnih zemljišč),
– ki jih je dopustno graditi na površinah razpršene poselitve oziroma drugih stavbnih zemljiščih.
(3) Pri gradnjah je potrebno upoštevati tudi omejitve, ki jih na posameznem območju določajo različni režimi, določeni s predpisi (varovanje zdravja ljudi, varstvo kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstvo gozdov, varovalni pasovi gospodarske javne infrastrukture, varstvo voda, omejitve na ogroženih območjih, omejitve zaradi zračnega prometa ipd.).
(4) Varovalni gozdovi, območja varovanja kulturne dediščine (kulturni spomeniki, vplivna območja kulturnih spomenikov, varstvena območja dediščine, registrirana dediščina in vplivna območja registrirane dediščine) in ohranjanja narave, vodna in priobalna zemljišča, ogrožena območja (poplavna, erozijska, plazljiva in druga podobna območja), vodovarstvena območja, varovalni pasovi gospodarske javne infrastrukture ter druga območja varovanj in omejitev so razvidna iz prikaza stanja prostora, prostorskega informacijskega sistema in veljavnih področnih predpisov. Pogoj za poseganje na zemljišča ali v objekte, na katerih veljajo določeni režimi (vključno z registrirano kulturno dediščino), za vse vrste objektov (vključno s pomožnimi objekti) je pridobitev pogojev in soglasja službe, pristojne za varstvo in upravljanje varovanih objektov, območij in dobrin na podlagi posameznega režima. Pri preverjanju ali na območju posamezne namenske rabe, EUP oziroma podEUP velja posamezni pravni režim, je potrebno upoštevati tudi položajno natančnost geodetskih podlag, uporabljenih pri določanju meja namenske rabe, EUP oziroma podEUP v skladu z določili 8. člena tega odloka.
(stavbna zemljišča, razen območja, ki se urejajo z DPN ali OPPN)
(1) Na stavbnih zemljiščih (razen na območjih, ki se urejajo z DPN in OPPN) so, poleg vrst gradenj, ki so dovoljene na celotnem območju OPN-ID, dovoljene naslednje:
(1.1) vrste gradenj |
– gradnja novih objektov v skladu z določili tega člena, glede na namensko rabo določeno za EUP oziroma podEUP – rekonstrukcija zakonito zgrajenih objektov v skladu z določili tega člena, glede na namensko rabo določeno za EUP oziroma podEUP – sprememba namembnosti zakonito zgrajenih objektov v skladu z določili tega člena, glede na namensko rabo določeno za EUP oziroma podEUP |
(2) Vrste dejavnosti ter vrste objektov in pomožnih objektov glede na namen, ki so na stavbnih zemljiščih dovoljene poleg objektov in pomožnih objektov glede na namen, dovoljenih za celotno območje OPN-ID, so v nadaljevanju določene po posameznih namenskih rabah.
(3) stanovanjske površine (SS) |
(3.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom |
– bivanje (do dve stanovanji na stavbo), razen v EUP oziroma podEUP s stavbnim tipom blok (A2), kjer je dovoljenih tudi več stanovanj |
(3.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom |
– dejavnost gospodinjstev – dejavnost članskih organizacij – oddajanje zasebnih sob gostom – javna uprava – izobraževanje – kulturne in razvedrilne dejavnosti – zdravstvo in socialno varstvo, trgovina, poslovne in športnorekreacijske dejavnosti |
(3.3) vrste objektov glede na namen |
– stanovanjske stavbe – muzeji in knjižnice – stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo – stavbe javne uprave – gasilski domovi – garažne stavbe in parkirišča |
(3.4) vrste pomožnih objektov glede na namen |
– pomožni objekti za lastne potrebe – ograje – škarpe in podporni zidovi – urbana oprema – začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, pri čemer je za postavitev potrebno pridobiti soglasje pristojne občinske službe za prostor – otroška in druga javna igrišča – javni vrtovi, parki, trgi, zelenice in druge urejene zelene površine |
(4) stanovanjske površine za posebne namene (SB) |
(4.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom |
– bivanje – zdravstvo in socialno varstvo |
(4.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom |
– druge gostinske dejavnosti – trgovina in poslovne dejavnosti – športnorekreacijske dejavnosti – javna uprava – izobraževanje – kulturne in razvedrilne dejavnosti – dejavnost članskih organizacij |
(4.3) vrste objektov glede na namen |
– stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine – stavbe za zdravstveno oskrbo – stavbe javne uprave – garažne stavbe in parkirišča za potrebe EUP oziroma podEUP – igrišča za športe na prostem |
(4.4) vrste pomožnih objektov glede na namen |
– pomožni objekti za lastne potrebe – pomožne stavbe na športnih igriščih – ograje – škarpe in podporni zidovi – začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, pri čemer je za postavitev potrebno pridobiti soglasje pristojne občinske službe za prostor – urbana oprema – otroška in druga javna igrišča – javni vrtovi, parki, trgi, zelenice in druge urejene zelene površine |
(5) površine podeželskega naselja (SK) |
(5.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom |
– bivanje (do dve stanovanji na stavbo), – kmetijstvo do 40 GVŽ (razen v Šmarju pri Jelšah in Mestinju, kjer se dovoljuje do 20 GVŽ) |
(5.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom |
– dopolnilne dejavnosti kmetij – dejavnost gospodinjstev – oddajanje zasebnih sob gostom – dejavnost članskih organizacij – javna uprava – izobraževanje – kulturne in razvedrilne dejavnosti – zdravstvo in socialno varstvo, trgovina, športnorekreacijske, poslovne in manjše predelovalne dejavnosti – oskrba z energijo v okviru kmetijske dejavnosti |
(5.3) vrste objektov glede na namen |
– stanovanjske stavbe – nestanovanjske kmetijske stavbe (vključno z zidanicami in vinskimi kletmi) – stavbe za dopolnilne dejavnosti kmetij – stavbe javne uprave – muzeji in knjižnice – stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo – bioplinarne za lastno oskrbo s toploto (nastala električna energija se lahko porabi na kmetiji, presežek se odda v električno omrežje) – gasilski domovi – garažne stavbe in parkirišča |
(5.4) vrste pomožnih objektov glede na namen |
– pomožniobjekti za lastne potrebe – pomožni kmetijsko-gozdarski objekti – ograje – škarpe in podporni zidovi – začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, pri čemer je za postavitev potrebno pridobiti soglasje pristojne občinske službe za prostor – urbana oprema – otroška in druga javna igrišča – javni vrtovi, parki, trgi, zelenice in druge urejene zelene površine |
(6) osrednja območja centralnih dejavnosti v urbanih naseljih (CUu) |
(6.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom |
– bivanje – trgovina – nastanitvene dejavnosti – druge gostinske dejavnosti – poslovne dejavnosti – javna uprava – izobraževanje – zdravstvo in socialno varstvo – kulturne in razvedrilne dejavnosti – prirejanje iger na srečo – športnorekreacijske dejavnosti – dejavnost članskih organizacij |
(6.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom |
– dejavnost gospodinjstev – oddajanje zasebnih sob gostom |
(6.3) vrste objektov glede na namen |
– gostinske stavbe – poslovne in upravne stavbe – trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti, razen sejemskih dvoran, razstavišč, bencinskih servisov in avtopralnic – stavbe splošnega družbenega pomena – stanovanjske stavbe – gasilski domovi – garažne stavbe in parkirišča – telekomunikacijski stolpi in infrastruktura za radijske komunikacije |
(6.4) vrste pomožnih objektov glede na namen |
– pomožni objekti za lastne potrebe – ograje – škarpe in podporni zidovi – začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, pri čemer je za postavitev potrebno pridobiti soglasje pristojne občinske službe za prostor – urbana oprema – otroška in druga javna igrišča – javni vrtovi, parki, trgi, zelenice in druge urejene zelene površine |
(7) osrednja območja centralnih dejavnosti v podeželskih naseljih (CUv) |
(7.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom |
– bivanje – trgovina – nastanitvene dejavnosti – druge gostinske dejavnosti – poslovne dejavnosti – javna uprava – izobraževanje – zdravstvo in socialno varstvo – kulturne in razvedrilne dejavnosti – prirejanje iger na srečo – športnorekreacijske dejavnosti – kmetijska dejavnost do 40 GVŽ – dejavnost članskih organizacij |
(7.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom |
– dopolnilne dejavnosti kmetij – manjše predelovalne dejavnosti – dejavnost gospodinjstev – oddajanje zasebnih sob gostom |
(7.3) vrste objektov glede na namen |
– gostinske stavbe – poslovne in upravne stavbe – trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti, razen sejemskih dvoran, razstavišč, bencinskih servisov in avtopralnic – stavbe splošnega družbenega pomena – nestanovanjske kmetijske stavbe (vključno z zidanicami in vinskimi kletmi) – stavbe za dopolnilne dejavnosti kmetij – stanovanjske stavbe – gasilski domovi – garažne stavbe in parkirišča – telekomunikacijski stolpi in infrastruktura za radijske komunikacije |
(7.4) vrste pomožnih objektov glede na namen |
– pomožni objekti za lastne potrebe – pomožni kmetijsko-gozdarski objekti – ograje – škarpe in podporni zidovi – začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, pri čemer je za postavitev potrebno pridobiti soglasje pristojne občinske službe za prostor – urbana oprema – otroška in druga javna igrišča – javni vrtovi, parki, trgi, zelenice in druge urejene zelene površine |
(8) površine za izobraževanje (CDi) |
(8.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom |
– izobraževanje |
(8.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom |
– kulturne in razvedrilne dejavnosti – športnorekreacijske dejavnosti – dejavnost članskih organizacij |
(8.3) vrste objektov glede na namen |
– stavbe za izobraževanje in znanstveno raziskovalno delo – stavbe za šport – muzeji in knjižnice – garažne stavbe in parkirišča za potrebe EUP oziroma podEUP – igrišča za športe na prostem |
(8.4) vrste pomožnih objektov glede na namen |
– pomožne stavbe na športnih igriščih – ograje – škarpe in podporni zidovi – začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, pri čemer je za postavitev potrebno pridobiti soglasje pristojne občinske službe za prostor – urbana oprema – otroška in druga javna igrišča – javni vrtovi, parki, trgi, zelenice in druge urejene zelene površine – vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na prostem |
(9) površine za opravljanje verskih obredov (CDv) |
(9.1) vrste dejavnosti z dopustnim obsegom |
– dejavnost verskih organizacij – pogrebna dejavnost |
(9.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom |
– bivanje za potrebe dejavnosti verskih organizacij do dveh stanovanj na stavbo – izobraževanje za potrebe dejavnosti verskih organizacij – trgovina – dejavnost članskih organizacij, razen dejavnosti verskih organizacij |
(9.3) vrste objektov glede na namen |
– obredne stavbe – stanovanjske stavbe – stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo – muzeji in knjižnice – pokopališča – garažne stavbe in parkirišča |
(9.4) vrste pomožnih objektov glede na namen |
– pomožni objekti za lastne potrebe – ograje – škarpe in podporni zidovi – začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, pri čemer je za postavitev potrebno pridobiti soglasje pristojne občinske službe za prostor – urbana oprema – otroška in druga javna igrišča – javni vrtovi, parki, trgi, zelenice in druge urejene zelene površine |
(10) poslovne cone (CDp) |
(10.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom |
– bivanje (do dve stanovanji na stavbo) – trgovina – trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil – poslovne dejavnosti – manjše predelovalne dejavnosti – predelovalne dejavnosti, za katere ni potrebna presoja vplivov na okolje v skladu s predpisi s področja varstva okolja – gradbeništvo – oskrba z energijo |
(10.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom |
– druge gostinske dejavnosti – javna uprava – športnorekreacijske dejavnosti – dejavnost gospodinjstev – dejavnost članskih organizacij |
(10.3) vrste objektov glede na namen |
– poslovne in upravne stavbe – trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti razen nakupovalnih centrov, trgovskih centrov in veleblagovnic, sejemskih dvoran in razstavišč – industrijske stavbe in skladišča – stanovanjske stavbe – gostilne, restavracije in točilnice – gasilski domovi – kotlovnice za potrebe daljinskega ogrevanja – garažne stavbe in parkirišča – telekomunikacijski stolpi in infrastruktura za radijske komunikacije |
(10.4) vrste pomožnih objektov glede na namen |
– pomožni objekti za lastne potrebe – ograje, škarpe in podporni zidovi – začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, pri čemer je za postavitev potrebno pridobiti soglasje pristojne občinske službe za prostor – urbana oprema – otroška in druga javna igrišča – trgi, zelenice in druge urejene zelene površine – začasni objekti, namenjeni skladiščenju |
(11) obrtno – stanovanjske cone (CDo) |
(11.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom |
– bivanje (do dve stanovanji na stavbo) – trgovina – trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil – poslovne dejavnosti – manjše predelovalne dejavnosti – gradbeništvo |
(11.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom |
– druge gostinske dejavnosti – javna uprava – športnorekreacijske dejavnosti – dejavnost gospodinjstev – dejavnost članskih organizacij |
(11.3) vrste objektov glede na namen |
– poslovne in upravne stavbe – trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti razen nakupovalnih centrov, trgovskih centrov in veleblagovnic, sejemskih dvoran in razstavišč – industrijske stavbe in skladišča – stanovanjske stavbe – gostilne, restavracije in točilnice – gasilski domovi – garažne stavbe in parkirišča – telekomunikacijski stolpi in infrastruktura za radijske komunikacije |
(11.4) vrste pomožnih objektov glede na namen |
– pomožni objekti za lastne potrebe – ograje, škarpe in podporni zidovi – začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, pri čemer je za postavitev potrebno pridobiti soglasje pristojne občinske službe za prostor – urbana oprema – otroška in druga javna igrišča – trgi, zelenice in druge urejene zelene površine – začasni objekti, namenjeni skladiščenju |
(12) gospodarske cone (IG) |
(12.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom |
– predelovalne dejavnosti – gradbeništvo – trgovina – trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil – promet in skladiščenje – poslovne dejavnosti – oskrba z energijo – oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki ter saniranje okolja |
(12.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom |
– druge gostinske dejavnosti – dejavnost članskih organizacij |
(12.3) vrste objektov glede na namen |
– industrijske stavbe in skladišča – poslovne in upravne stavbe – trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti – gasilski domovi – gostilne, restavracije in točilnice – kotlovnice za potrebe daljinskega ogrevanja – sončne elektrarne – garažne stavbe in parkirišča – telekomunikacijski stolpi in infrastruktura za radijske komunikacije |
(12.4) vrste pomožnih objektov glede na namen |
– ograje – škarpe in podporni zidovi – začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, pri čemer je za postavitev potrebno pridobiti soglasje pristojne občinske službe za prostor – urbana oprema – trgi, zelenice in druge urejene zelene površine – začasni objekti, namenjeni skladiščenju |
(13) površine z objekti s kmetijsko proizvodnjo (IK) |
(13.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom |
– kmetijska dejavnost |
(13.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom |
– bivanje, kadar se vsaj en član družine ukvarja s kmetijstvom oziroma je na kmetijskem posestvu za potrebe kmetijske dejavnosti zaposlen vsaj en uslužbenec; na območju EUP ali podEUP je dovoljeno največ eno stanovanje; stanovanje je dovoljeno urediti sočasno ali po izgradnji nestanovanjskih kmetijskih objektov, ki niso enostavni ali nezahtevni objekti – manjše predelovalne dejavnosti kot dopolnilne dejavnosti kmetij – prodaja kmetijskih pridelkov in z njimi povezanih izdelkov – oskrba z energijo v okviru kmetijske dejavnosti |
(13.3) vrste objektov glede na namen |
– nestanovanjske kmetijske stavbe s spremljajočimi objekti, ki služijo tej dejavnosti (vključno z zidanicami in vinskimi kletmi) – stavbe za dopolnilne dejavnosti kmetij – stanovanjske stavbe v skladu s prejšnjo podtočko – bioplinarne – parkirišča – telekomunikacijski stolpi in infrastruktura za radijske komunikacije |
(13.4) vrste pomožnih objektov glede na namen |
– pomožni kmetijsko-gozdarski objekti – ograje – škarpe in podporni zidovi – urbana oprema – zelenice in druge urejene zelene površine – začasni objekti, namenjeni skladiščenju |
(14) nastanitveni kompleksi (BTn) |
(14.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom |
– nastanitvene dejavnosti – druge gostinske dejavnosti |
(14.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom |
– trgovina – izobraževanje – kulturne in razvedrilne dejavnosti – prirejanje iger na srečo – dejavnost igralnic – športnorekreacijske dejavnosti – dejavnost članskih organizacij |
(14.3) vrste objektov glede na namen |
– gostinske stavbe – trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti razen nakupovalnih centrov, trgovskih centrov in veleblagovnic, sejemskih dvoran in razstavišč, bencinskih servisov in avtopralnic – stavbe za kulturo in razvedrilo – stavbe za šport – igrišča za športe na prostem – bazenska kopališča na prostem – garažne stavbe in parkirišča za potrebe EUP oziroma podEUP – kampi, glamping, adrenalinski parki ipd. |
(14.4) vrste pomožnih objektov glede na namen |
– pomožne stavbe na športnih igriščih – ograje, škarpe in podporni zidovi – začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, pri čemer je za postavitev potrebno pridobiti soglasje pristojne občinske službe za prostor – urbana oprema, – otroška in druga javna igrišča – javni vrtovi, parki, trgi, zelenice in druge urejene zelene površine – vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na prostem |
(15) koče in drugi manjši turistični objekti (BTk) |
(15.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom |
– druge gostinske dejavnosti – bivanje (do dve stanovanji na stavbo) – kmetijstvo do 40 GVŽ |
(15.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom |
– nastanitvene dejavnosti – dopolnilne dejavnosti kmetij – dejavnost gospodinjstev – trgovina – izobraževanje – kulturne in razvedrilne dejavnosti – športnorekreacijske dejavnosti – dejavnost članskih organizacij |
(15.3) vrste objektov glede na namen |
– druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev – gostilne, restavracije in točilnice – stanovanjske stavbe – nestanovanjske kmetijske stavbe – stavbe za dopolnilne dejavnosti kmetij – parkirišča za potrebe – kampi, glamping, adrenalinski parki ipd. |
(15.4) vrste pomožnih objektov glede na namen |
– pomožni objekti za lastne potrebe – pomožni kmetijsko-gozdarski objekti – ograje – škarpe in podporni zidovi – začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, pri čemer je za postavitev potrebno pridobiti soglasje pristojne občinske službeza prostor – urbana oprema – otroška in druga javna igrišča – javni vrtovi, parki, trgi, zelenice in druge urejene zelene površine – vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na prostem |
(16) športni centri (BC) |
(16.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom |
– športnorekreacijske dejavnosti – dejavnost članskih organizacij |
(16.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom |
– druge gostinske dejavnosti – izobraževanje – kulturne in razvedrilne dejavnosti – trgovina – za umestitev dejavnosti iz te točke ni potrebno izpolniti omejitev obsega iz točke (2) 10. člena tega odloka v primeru, ko gre za gradnjo spremljajočih objektov za potrebe športnorekreacijskih dejavnosti |
(16.3) vrste objektov glede na namen |
– stavbe za šport – poslovne in upravne stavbe za potrebe EUP oziroma podEUP – garažne stavbe in parkirišča – igrišča za športe na prostem – bazenska kopališča na prostem – telekomunikacijski stolpi in infrastruktura za radijske komunikacije |
(16.4) vrste pomožnih objektov glede na namen |
– pomožne stavbe na športnih igriščih – ograje – škarpe in podporni zidovi – začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, pri čemer je za postavitev potrebno pridobiti soglasje pristojne občinske službe za prostor – urbana oprema – otroška in druga javna igrišča – javni vrtovi, parki, trgi, zelenice in druge urejene zelene površine |
(17) površine za oddih, rekreacijo in šport (ZS) |
(17.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom |
– športnorekreacijske dejavnosti |
(17.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom |
– druge gostinske dejavnosti – trgovina – dejavnost članskih organizacij – za umestitev dejavnosti iz te točke ni potrebno izpolniti omejitev obsega iz točke (2) 10. člena tega odloka v primeru, ko gre za gradnjo spremljajočih objektov za potrebe športnorekreacijskih dejavnosti |
(17.3) vrste objektov glede na namen |
– prostori za športnike in gledalce (garderobe, sanitarije, tribune, gostilne, restavracije in točilnice ipd.) – sanitarne stavbe v počitniških kampih – poslovne in upravne stavbe za potrebe EUP oziroma podEUP – garažne stavbe in parkirišča – igrišča za športe na prostem – bazenska kopališča na prostem – igrišča za golf – smučišča in žičniške naprave – stavbe žičniških naprav – kampi, glamping, adrenalinski parki ipd. |
(17.4) vrste pomožnih objektov glede na namen |
– pomožne stavbe na športnih igriščih – pomožni objekti na smučiščih – ograje – škarpe in podporni zidovi – začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, pri čemer je za postavitev potrebno pridobiti soglasje pristojne občinske službe za prostor – urbana oprema – otroška in druga javna igrišča – javni vrtovi, parki, trgi, zelenice in druge urejene zelene površine – vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na prostem |
(18) parki (ZP) |
(18.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom |
– športnorekreacijske dejavnosti |
(18.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom |
– kulturne in razvedrilne dejavnosti do 60 m2 na EUP oziroma podEUP – druge gostinske dejavnosti do 60 m2 na EUP oziroma podEUP |
(18.3) vrste objektov glede na namen |
– parki in javni vrtovi – botanični vrtovi – objekti vrtne arhitekture (paviljoni, ute, pergole, skulpture, vodnjaki, bazeni ipd.) |
(18.4) vrste pomožnih objektov glede na namen |
– ograje – škarpe in podporni zidovi – začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, pri čemer je za postavitev potrebno pridobiti soglasje pristojne občinske službeza prostor – urbana oprema – otroška in druga javna igrišča – javni vrtovi, zelenice in druge urejene zelene površine |
(19) površine za vrtičkarstvo (ZV) |
(19.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom |
– kmetijstvo |
(19.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom |
– dopolnilne dejavnosti kmetij, razen manjših predelovalnih dejavnosti |
(19.3) vrste objektov glede na namen |
– / |
(19.4) vrste pomožnih objektov glede na namen |
– pomožni kmetijsko-gozdarski objekti – ograje – škarpe in podporni zidovi – javni vrtovi, zelenice in druge urejene zelene površine |
(20) druge urejene zelene površine (ZD) |
(20.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom |
– športnorekreacijske dejavnosti |
(20.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom |
– / |
(20.3) vrste objektov glede na namen |
– zelenice in druge urejene zelene površine |
(20.4) vrste pomožnih objektov glede na namen |
– / |
(21) pokopališča (ZK) |
(21.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom: |
– pogrebna dejavnost |
(21.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom |
– trgovina – poslovne dejavnosti – za umestitev dejavnosti iz te točke ni potrebno izpolniti omejitev obsega iz točke (2) 10. člena tega odloka v primeru, ko gre za gradnjo spremljajočih objektov za potrebe pogrebne dejavnosti |
(21.3) vrste objektov glede na namen |
– pokopališča – pokopališke stavbe – kapele, molilnice in podobno – parkirišča |
(21.4) vrste pomožnih objektov glede na namen |
– ograje – škarpe in podporni zidovi – urbana oprema – parki, trgi, zelenice in druge urejene zelene površine |
(22) površine cest (PC) |
(22.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom |
– promet in skladiščenje |
(22.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom |
– / |
(22.3) vrste objektov glede na namen |
– avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in regionalne ceste – mostovi, viadukti, predori in podhodi – cestno vzdrževalne baze – parkirišča – telekomunikacijski stolpi in infrastruktura za radijske komunikacije |
(22.4) vrste pomožnih objektov glede na namen |
– ograje – škarpe in podporni zidovi – zelenice in druge urejene zelene površine |
(23) površine železnic (PŽ) |
(23.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom |
– promet in skladiščenje |
(23.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom |
– / |
(23.3) vrste objektov glede na namen |
– stavbe in terminali na železniških postajah ter z njimi povezane stavbe – remize za lokomotive in vagone – železniške proge – mostovi, viadukti, predori in podhodi – telekomunikacijski stolpi in infrastruktura za radijske komunikacije |
(23.4) vrste pomožnih objektov glede na namen |
– ograje – škarpe in podporni zidovi – zelenice in druge urejene zelene površine |
(24) površine postaj (POp) |
(24.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom |
– promet in skladiščenje – trgovina – poslovne dejavnosti |
(24.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom |
– nastanitvene dejavnosti – druge gostinske dejavnosti – javna uprava – izobraževanje – zdravstvo in socialno varstvo – kulturne in razvedrilne dejavnosti – športnorekreacijske dejavnosti – dejavnost članskih organizacij |
(24.3) vrste objektov glede na namen |
– stavbe in terminali na železniških in avtobusnih postajah ter z njimi povezane stavbe – remize za lokomotive in vagone – gostinske stavbe – poslovne in upravne stavbe – trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti razen sejemskih dvoran, razstavišč in bencinskih servisov – gasilski domovi – garažne stavbe in parkirišča – telekomunikacijski stolpi in infrastruktura za radijske komunikacije |
(24.4) vrste pomožnih objektov glede na namen |
– pomožni objekti za lastne potrebe – ograje – škarpe in podporni zidovi – začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, pri čemer je za postavitev potrebno pridobiti soglasje pristojne občinske službeza prostor – urbana oprema – otroška in druga javna igrišča – javni vrtovi, parki, trgi, zelenice in druge urejene zelene površine |
(25) površine za mirujoči promet (POm) |
(25.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom |
– promet in skladiščenje |
(25.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom |
– / |
(25.3) vrste objektov glede na namen |
– garažne stavbe in parkirišča – telekomunikacijski stolpi in infrastruktura za radijske komunikacije |
(25.4) vrste pomožnih objektov glede na namen |
– ograje – škarpe in podporni zidovi – začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, pri čemer je za postavitev potrebno pridobiti soglasje pristojne občinske službeza prostor – urbana oprema – zelenice in druge urejene zelene površine |
(26) območja okoljske infrastrukture (O) |
(26.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom |
– oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki ter saniranje okolja |
(26.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom |
– / |
(26.3) vrste objektov glede na namen |
– daljinski vodovodi in pripadajoči objekti – čistilne naprave – odlagališča odpadkov – poslovne in upravne stavbe za potrebe EUP oziroma podEUP – parkirišča za potrebe EUP oziroma podEUP – telekomunikacijski stolpi in infrastruktura za radijske komunikacije |
(26.4) vrste pomožnih objektov glede na namen |
– ograje – škarpe in podporni zidovi – urbana oprema – zelenice in druge urejene zelene površine – začasni objekti, namenjeni skladiščenju |
(27) območja energetske infrastrukture (E) |
(27.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom |
– oskrba z energijo |
(27.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom |
– / |
(27.3) vrste objektov glede na namen |
– daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi – energetski objekti s pripadajočo opremo in instalacijami – poslovne in upravne stavbe za potrebe EUP oziroma podEUP – parkirišča za potrebe EUP oziroma podEUP – telekomunikacijski stolpi in infrastruktura za radijske komunikacije |
(27.4) vrste pomožnih objektov glede na namen |
– ograje – škarpe in podporni zidovi – urbana oprema – zelenice in druge urejene zelene površine – začasni objekti, namenjeni skladiščenju |
(28) površine razpršene poselitve, namenjene kmetijstvu in bivanju (Ak) |
(28.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom |
– bivanje (do dve stanovanji na stavbo) – kmetijstvo do 40 GVŽ |
(28.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom |
– dopolnilne dejavnosti kmetij – dejavnost gospodinjstev – dejavnost članskih organizacij – oddajanje zasebnih sob gostom – izobraževanje – zdravstvo in socialno varstvo – kulturne in razvedrilne dejavnosti – trgovina, poslovne, športnorekreacijske in manjše predelovalne dejavnosti |
(28.3) vrste objektov glede na namen |
– stanovanjske stavbe – nestanovanjske kmetijske stavbe (vključno z zidanicami in vinskimi kletmi) – gasilski domovi – stavbe za dopolnilne dejavnosti kmetij – garažne stavbe in parkirišča |
(28.4) vrste pomožnih objektov glede na namen |
– pomožni objekti za lastne potrebe – pomožni kmetijsko-gozdarski objekti – ograje – škarpe in podporni zidovi – začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, pri čemer je za postavitev potrebno pridobiti soglasje pristojne občinske službe za prostor – urbana oprema – otroška in druga javna igrišča – javni vrtovi, parki, trgi, zelenice in druge urejene zelene površine |
(29) površine razpršene poselitve, namenjene kmetijstvu (Ag) |
(29.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom |
– kmetijstvo do 40 GVŽ |
(29.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom |
– dopolnilne dejavnosti kmetij – dejavnost gospodinjstev – dejavnost članskih organizacij |
(29.3) vrste objektov glede na namen |
– nestanovanjske kmetijske stavbe (vključno z zidanicami in vinskimi kletmi) – stavbe za dopolnilne dejavnosti kmetij – garažne stavbe in parkirišča |
(29.4) vrste pomožnih objektov glede na namen |
– pomožni kmetijsko-gozdarski objekti – ograje – škarpe in podporni zidovi – začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, pri čemer je za postavitev potrebno pridobiti soglasje pristojne občinske službeza prostor – urbana oprema – otroška in druga javna igrišča – javni vrtovi, parki, trgi, zelenice in druge urejene zelene površine |
13. člen
(kmetijska in gozdna zemljišča, območja voda in druga zemljišča, razen območja, ki se urejajo z DPN ali OPPN)
(1) Na kmetijskih, gozdnih, vodnih in drugih zemljiščih (razen na območjih, ki se urejajo z DPN in OPPN) so, poleg vrst gradenj, ki so dovoljene na celotnem območju OPN-ID, dovoljene naslednje:
(1.1) vrste gradenj |
– gradnje novih objektov v skladu z določili tega člena, glede na namensko rabo določeno za EUP oziroma podEUP – spremembe namembnosti zakonito zgrajenih objektov glede na namensko rabo določeno za EUP oziroma podEUP, pod pogojem, da je nova namembnost v skladu določili tega člena – nadzidave in dozidave zakonito zgrajenih stavb razpršene gradnje do 30 % skupne tlorisne površine obstoječe stavbe, pri čemer se ne sme povečevati zmogljivosti stavb, zanje pa je potrebno smiselno upoštevati tudi druga določila tega odloka (pri oblikovanju stavb se upošteva stavbna tipa A1/1 ali A5/1); gradnje iz te alineje, s katerimi se poveča skupna tlorisna površina osnovne stavbe, so po uveljavitvi tega odloka dopustne samo kot enkratni poseg |
(2) Vrste dejavnosti ter vrste objektov in pomožnih objektov glede na namen, ki so na kmetijskih, gozdnih, vodnih in drugih zemljiščih dovoljene poleg objektov in pomožnih objektov glede na namen, dovoljenih za celotno območje OPN-ID, so v nadaljevanju določene po posameznih namenskih rabah.
(3) Kmetijska zemljišča (K1 in K2) |
(3.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom |
– kmetijstvo – lovstvo – ribištvo |
(3.2) vrste objektov glede na namen |
– dovodni in odvodni kanali, namakalni in osuševalni kanali – opazovalnice kot netemeljene lesene konstrukcije (npr. lovska preža, ptičja opazovalnica) – na drugih kmetijskih zemljiščih (K2) so dovoljene še male vetrne elektrarne do nazivne moči 1MW |
(3.3) vrste pomožnih objektov glede na namen (pomožni objekti iz te točke se lahko gradijo le kot nezahtevni ali enostavni objekti) |
– pomožna kmetijsko-gozdarska oprema (npr. brajda, klopotec, kol, količek, žična opora, opora za mrežo proti toči, opora za mrežo proti ptičem, obora, ograja za pašo živine, ograja ter opora za trajne nasade, ograja za zaščito kmetijskih pridelkov, premični tunel in nadkritje, zaščitna mreža) – napajalna korita – vodni zbiralniki, vrtine ali vodnjaki za namakanje kmetijskih zemljišč – začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, pri čemer je za postavitev potrebno pridobiti soglasje pristojne občinske službe za prostor in po odstranitvi objektov vzpostaviti prvotno stanje na zemljiščih – v 100 m pasu ob območjih z namensko rabo SK, CUv, IK, Ak ali Ag je dovoljena še gradnja rastlinjakov – na drugih kmetijskih zemljiščih (K2) in v 25 m pasu kmetijskih zemljišč ob območjih z namensko rabo SK, IK, Ak ali Ag pa so dovoljeni še: • kozolci izključno za potrebe kmetijske dejavnosti s tlorisno površino največ 150 m2, v kolikor zemljišče ni v gozdnem prostoru po predpisu, ki določa gozdni prostor; toplarji se lahko gradijo tudi kot manj zahtevni objekti, zanje je (ne glede na v Preglednici 1 predpisano maksimalno etažnost oziroma višino) treba upoštevati merila in pogoje določene za stavbni tip manjši gospodarski objekt na območju tradicionalne pozidave (A5/1) • krmišča in molzišča s tlorisno površino največ 30 m2 ter staje s tlorisno površino največ 100 m2 vendar le na zemljiščih, ki so v skladu s predpisi o kmetijstvu evidentirana kot pašniki in se uporabljajo kot pašniki • premični čebelnjaki s tlorisno površino največ 20 m2 – poleg zgoraj določenih objektov je v 25 m pasu kmetijskih zemljišč ob območjih z namensko rabo SK, IK, Ak ali Ag dopustno graditi tudi ostale pomožne kmetijsko-gozdarske objekte, razen kleti in vinskih kleti, če ima investitor v lasti oziroma zakupu najmanj 1 ha zemljišč, ki so glede na evidenco dejanske rabe zemljišč uvrščena med njive in vrtove, travniške površine, trajne nasade in druge kmetijske površine, ali najmanj 5.000 m2 zemljišč, ki so glede na evidenco dejanske rabe zemljišč uvrščena med trajne nasade |
(3.4) vrste drugih ureditev |
– agrarne operacije v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijska zemljišča – krčitev gozdov za kmetijske namene |
(4) Gozdna zemljišča (G) |
(4.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom |
– gozdarstvo – lovstvo – ribištvo |
(4.2) vrste objektov glede na namen |
– gozdne žičnice – telekomunikacijski stolpi in infrastruktura za radijske komunikacije |
(4.3) vrste pomožnih objektov glede na namen |
– grajene gozdne vlake – gozdna učna pot – vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na prostem, ki ne zahtevajo krčitve gozda – začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, pri čemer je za postavitev potrebno pridobiti soglasje pristojne občinske službeza prostor – krmišča s tlorisno površino največ 30 m2 – grajene obore za rejo divjadi – premični čebelnjaki s tlorisno površino največ 20 m2 – grajena oprema trim stez in vadbena oprema – urbana oprema |
(4.4) vrste drugih ureditev |
– gozdarska investicijska vzdrževalna dela – gospodarjenje z gozdovi v skladu z veljavnimi načrti za gospodarjenje z gozdovi ter predpisi s področja gozdov – krčitev gozdov za kmetijske namene do površine 0,5 ha, pod pogojem, da taka krčitev ni v gozdu, ki je v skladu s predpisi opredeljen kot varovalni gozd ali gozd s posebnim namenom – sanacije območij izkoriščanja, odlagališč odpadkov in drugih degradiranih območij v osnovno namensko rabo |
(5) Celinske vode (VC) |
(5.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom |
– lovstvo – ribištvo |
(5.2) vrste objektov glede na namen |
– / |
(5.3) vrste pomožnih objektov glede na namen |
– / |
(5.4) vrste drugih ureditev |
– / |
(6) Površine nadzemnega pridobivalnega prostora (LN) |
(6.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom |
– rudarstvo |
(6.2) vrste objektov glede na namen |
– objekti za pridobivanje in izkoriščanje mineralnih surovin – telekomunikacijski stolpi in infrastruktura za radijske komunikacije |
(6.3) vrste pomožnih objektov glede na namen |
– začasni objekti, namenjeni skladiščenju – ograje, škarpe in podporni zidovi – urbana oprema |
(6.4) vrste drugih ureditev |
– rudarska dela v skladu z veljavnimi programi in načrti ter področnimi predpisi |
(7) Razpršena gradnja |
(7.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom |
– / |
(7.2) vrste objektov in drugih ureditev glede na namen |
– / |
(7.3) vrste pomožnih objektov glede na namen |
– znotraj funkcionalnega zemljišča ali gradbene parcele, določene z upravnimi dovoljenji (v primeru zakonito zgrajenih stavb, ki funkcionalnega zemljišča ali gradbene parcele nimajo določene, pa se te objekte lahko postavlja znotraj funkcionalno zaokroženega območja, ki se ga določi tako, da se skupno tlorisno površino osnovne stavbe pomnoži s faktorjem 2,5): • pomožni objekti za lastne potrebe • ograje, škarpe in podporni zidovi |
(7.4) vrste drugih ureditev |
– / |
III/3.2. Prostorski izvedbeni pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov
(splošno glede lege objektov na zemljišču)
(1) Novi objekti morajo biti odmaknjeni od meja sosednjih zemljišč toliko, da ni motena sosednja posest in da sta možna vzdrževanje in raba objektov v okviru parcele, namenjene gradnji.
(2) Od obstoječih objektov morajo biti novi objekti oddaljeni najmanj toliko, da so zagotovljeni svetlobno-tehnični, požarnovarnostni in drugi pogoji, določeni z veljavnimi predpisi.
(3) Odmik objektov od javnih cest se glede na kategorijo ceste določi v skladu s prometno-tehničnimi predpisi. Odstopanje od teh določil je možno v soglasju z upravljavcem cest ter v primerih, ko je potrebno upoštevati regulacijske črte ali posebne pogoje s področja varstva kulturne dediščine.
(4) Novozgrajene stavbe morajo biti od gozdnega roba, ki se na novo izoblikuje zaradi gradnje, odmaknjene vsaj eno drevesno višino (20–30 m), ostali novozgrajeni objekti in ureditve, ki so na nivoju zemljišča, pa vsaj 2 m. Kadar takšen odmik ni zagotovljen, investitor prevzema odgovornost za poškodbe na svojih objektih, ki jih lahko povzročijo normalno gospodarjenje s sosednjim gozdom ali ujme ter sanacija njihovih posledic.
(pogoji za oblikovanje, ki izhajajo iz usmeritev za ohranjanje oblikovne podobe celotnega naselja)
(1) S posegi v prostor je potrebno ohranjati obstoječe dominante in značilne poglede. Pri določanju višin objektov je potrebno upoštevati tudi vertikalni gabarit naselja, tako da novi objekti ne izstopajo iz silhuete naselja (višinski gabarit objektov praviloma ne sme presegati prevladujočega višinskega gabarita obstoječih stavb za več kot pol etaže, pri čemer se ne upošteva dominant).
(2) Ohranjati je potrebno čim več obstoječe lokalno značilne vegetacije zlasti travniške sadovnjake na vaških robovih, visoke zasaditve na robovih ograd, ki imajo značaj zaščite proti vetru, obvodno vegetacijo, posamezna drevesa ob domačijah ter posamezna drevesa, pomembna za prepoznavnost javnih površin. Kadar zelenih potez in posameznih dreves ni mogoče ohranjati, jih je potrebno po končani gradnji ponovno zasaditi, pri čemer je potrebno uporabiti avtohtone vrste. Delno ohranjene vaške robove je potrebno dopolniti z lokalno značilnimi sadnimi sortami.
(1) Za posamezne EUP oziroma podEUP so glede na morfološke značilnosti pozidave določeni urbanistični tipi, za katere veljajo posebna merila in pogoji glede lege in razmestitve objektov. Urbanistični tip na območju posamezne EUP oziroma podEUP, če je za le-to določen, je razviden iz Preglednice 1 v 7. členu tega odloka.
(2) Preglednica 5: Urbanistični tipi na območju občine
NASELJA – OBMOČJA S PREPOZNAVNIM VZORCEM POZIDAVE [N1] |
historično jedro [N1/1] |
– jedro z osrednjim trgom [N1/1/1] – obcestno jedro [N1/1/2] – gručasto jedro [N1/1/3] |
območja tradicionalne pozidave [N1/2] |
– gručasta pozidava [N1/2/1] – obcestna pozidava [N1/2/2] – slemenska pozidava [N1/2/3] – pozidava po terenu [N1/2/4] |
območja sodobne pozidave [N1/3] |
– mrežni (ulični) vzorec pozidave [N1/3/1] – svojevrstna območja [N1/3/2] |
NASELJA – NEPOZIDANA OBMOČJA, OBMOČJA PRENOVE IN SANACIJE [N2] |
KRAJINA – OBMOČJA S PREPOZNAVNIM VZORCEM POZIDAVE [OP1] |
slemenska pozidava [OP1/1] |
razpršena pozidava [OP1/2] |
(3) Območja s prepoznavnim vzorcem pozidave (N1 in OP1):
– Pri umestitvi novih objektov je potrebno upoštevati velikostna razmerja in razporeditev obstoječih objektov v EUP oziroma podEUP ter druge značilne poteze v prostoru (razpoznavne gradbene linije, parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov, prostorsko pomembnejše naravne prvine), pri čemer je potrebno zagotavljati ustrezno prometno opremljenost območja. Upoštevanje določil se določi na osnovi analize območja EUP oziroma podEUP, s katero se utemelji umestitev načrtovanih objektov. Analiza mora biti sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(3.1)Pri območjih historičnih jeder (N1/1) je potrebno upoštevati še naslednja merila in pogoje:
– Zahtevni objekti morajo biti od meja sosednjih zemljišč oddaljeni najmanj 4,0 m, nezahtevni in enostavni objekti pa najmanj 1,5 m. Manj zahtevni objekti morajo biti od meja sosednjih zemljišč odmaknjeni najmanj polovico svoje višine od najvišje točke terena do kapa, vendar ne manj kot 2,5 m.Manjši odmiki so dovoljeni pri gradnji manj zahtevnih, nezahtevnih in enostavnih objektov, če so za njih pridobljena pisna soglasja lastnikov sosednjih zemljišč. Ograje, škarpe in podporni zidovi (razen ograje, škarpe in podporni zidovi ob javnih cestah, pri katerih se odmik glede na kategorijo ceste določi v skladu s prometno-tehničnimi predpisi), parterne ureditve (dvorišča, dovozni priključki, parkirišča, manipulacijske površine ipd.) ter objekti gospodarske javne infrastrukture se lahko brez soglasja lastnikov sosednjih zemljišč gradijo oziroma postavijo do meja sosednjih zemljišč, vendar tako, da se z gradnjo ne posega v sosednje zemljišče. Ograje (razen ograje ob javnih cestah, pri katerih se odmik glede na kategorijo ceste določi v skladu s prometno-tehničnimi predpisi) se lahko gradi tudi na meji, če se lastniki zemljišč, ki jih razmejujejo, o tem sporazumejo (pisna soglasja lastnikov sosednjih zemljišč).
– Določila prejšnje alineje ne veljajo v primerih, ko se z umestitvijo stavb upošteva obstoječe gradbene linije. Določil prejšnje alineje ni potrebno upoštevati tudi pri gradnji objekta na mestu prej odstranjenega zakonito zgrajenega objekta, kadar se bistveno ne spreminja namembnosti objekta. Tak objekt se lahko v istih ali manjših gabaritih kot dosedanji objekt zgradi brez soglasja lastnikov sosednjih zemljišč. Brez soglasja lastnikov sosednjih zemljišč je dovoljena tudi gradnja stavb na/ob parcelno mejo na skupni parcelni meji pri dvojčkih, stavbah v nizu in podobnih tipih gradenj.
– Pomožne stavbe je praviloma potrebno umeščati v zaledje parcel, namenjenih gradnji (ne ob glavno komunikacijo oziroma osrednji trg).
– Pri podtipu historično jedro s trško zasnovo (N1/1/1) je potrebno upoštevati značilno umestitev objektov okrog osrednjega trga.
– Pri podtipu historično jedro z obcestno zasnovo (N1/1/2) je potrebno upoštevati značilno postavitev objektov glede na komunikacijo in prevladujočo orientacijo slemen bodisi pravokotno na potek komunikacije bodisi vzporedno z njim (orientacija se mora pojavljati pri več kot 50 % stavb v EUP oziroma podEUP, pri čemer se ne upošteva pomožnih stavb).
– Pri podtipu historično jedro z gručasto zasnovo (N1/1/3) je potrebno upoštevati značilno postavitev objektov v gručo.
(3.2)Pri območjih tradicionalne pozidave (N1/2) je potrebno upoštevati še naslednja merila in pogoje:
– Novi zahtevni in manj zahtevni objekti morajo biti od meja sosednjih zemljišč oddaljeni najmanj 4,0 m, nezahtevni in enostavni objekti pa najmanj 1,5 m. Manjši odmiki so dovoljeni pri gradnji manj zahtevnih, nezahtevnih in enostavnih objektov, če so za njih pridobljena pisna soglasja lastnikov sosednjih zemljišč. Ograje, škarpe in podporni zidovi (razen ograje, škarpe in podporni zidovi ob javnih cestah, pri katerih se odmik glede na kategorijo ceste določi v skladu s prometno-tehničnimi predpisi), parterne ureditve (dvorišča, dovozni priključki, parkirišča, manipulacijske površine ipd.) ter objekti gospodarske javne infrastrukture se lahko brez soglasja lastnikov sosednjih zemljišč gradijo oziroma postavijo do meja sosednjih zemljišč, vendar tako, da se z gradnjo ne posega v sosednje zemljišče. Ograje (razen ograje ob javnih cestah, pri katerih se odmik glede na kategorijo ceste določi v skladu s prometno-tehničnimi predpisi) se lahko gradi tudi na meji, če se lastniki zemljišč, ki jih razmejujejo, o tem sporazumejo (pisna soglasja lastnikov sosednjih zemljišč).
– Določila prejšnje alineje ne veljajo v primerih, ko se z umestitvijo stavb upošteva obstoječe gradbene linije. Določil prejšnje alineje ni potrebno upoštevati tudi pri gradnji objekta na mestu prej odstranjenega zakonito zgrajenega objekta, kadar se bistveno ne spreminja namembnosti objekta. Tak objekt se lahko v istih ali manjših gabaritih kot dosedanji objekt zgradi brez soglasja lastnikov sosednjih zemljišč. Brez soglasja lastnikov sosednjih zemljišč je dovoljena tudi gradnja stavb na/ob parcelno mejo na skupni parcelni meji pri dvojčkih, stavbah v nizu in podobnih tipih gradenj.
– Pri podtipu gručasta pozidava (N1/2/1) je potrebno upoštevati značilno postavitev objektov v gručo.
– Pri podtipu obcestna pozidava (N1/2/2) je potrebno upoštevati značilno postavitev objektov glede na komunikacijo in prevladujočo orientacijo slemen bodisi pravokotno na potek komunikacije bodisi vzporedno z njim (orientacija se mora pojavljati pri več kot 50 % stavb v EUP oziroma podEUP, pri čemer se ne upošteva pomožnih stavb).
– Pri podtipu slemenskapozidava (N1/2/3) je potrebno upoštevati značilno postavitev objektov glede na teren (sleme, greben ipd.) in glavno komunikacijo. Upoštevati je potrebno prevladujočo orientacijo slemen bodisi pravokotno na potek komunikacije bodisi vzporedno z njim (orientacija se mora pojavljati pri več kot 50 % stavb v EUP oziroma podEUP, pri čemer se ne upošteva pomožnih stavb).
– Pri podtipu pozidava po terenu (N1/2/4) je potrebno upoštevati značilno postavitev objektov glede na teren. Praviloma mora biti daljša stranica stavbe postavljena vzporedno s plastnicami.
(3.3) Pri območjih s sodobnim vzorcem pozidave (N1/3) je potrebno upoštevati še naslednja merila in pogoje:
(3.3.1) Ulična pozidava – mreža (N1/3/1):
– Upoštevati je potrebno določila prve in druge alineje točke (3.2) tega člena.
– Umestitev novih objektov mora upoštevati značilno postavitev ob komunikacijah, ki tvorijo mrežno zasnovo. Praviloma mora biti daljša stranica stavbe na raščenem terenu postavljena vzporedno s plastnicami. Če je za posamezno EUP oziroma podEUP značilna (orientacija se mora pojavljati pri več kot 50 % stavb v EUP oziroma podEUP, pri čemer se ne upošteva pomožnih stavb) enotna orientacija slemen, jo je potrebno upoštevati.
(3.3.2) Svojevrstno območje (N1/3/2):
– Upoštevati je potrebno določila prve in druge alineje točke (3.2) tega člena.
(3.4) Pri območjih v krajini (OP1) je potrebno upoštevati še naslednja merila in pogoje:
– Novi zahtevni in manj zahtevni objekti morajo biti od meja sosednjih zemljišč oddaljeni najmanj 4,0 m, nezahtevni in enostavni objekti pa najmanj 1,5 m. Manjši odmiki so dovoljeni pri gradnji manj zahtevnih, nezahtevnih in enostavnih objektov, če so za njih pridobljena pisna soglasja lastnikov sosednjih zemljišč. Ograje, škarpe in podporni zidovi (razen ograje, škarpe in podporni zidovi ob javnih cestah, pri katerih se odmik glede na kategorijo ceste določi v skladu s prometno-tehničnimi predpisi), parterne ureditve (dvorišča, dovozni priključki, parkirišča, manipulacijske površine ipd.) ter objekti gospodarske javne infrastrukture se lahko brez soglasja lastnikov sosednjih zemljišč postavijo do meja sosednjih zemljišč, vendar tako, da se z gradnjo ne posega v sosednje zemljišče. Ograje (razen ograje ob javnih cestah, pri katerih se odmik glede na kategorijo ceste določi v skladu s prometno-tehničnimi predpisi) se lahko gradi tudi na meji, če se lastniki zemljišč, ki jih razmejujejo, o tem sporazumejo (pisna soglasja lastnikov sosednjih zemljišč).
– Določila prejšnje alineje ne veljajo v primerih, ko se z umestitvijo stavb upošteva obstoječe gradbene linije. Določil prejšnje alineje ni potrebno upoštevati tudi pri gradnji objekta na mestu prej odstranjenega zakonito zgrajenega objekta, kadar se bistveno ne spreminja namembnosti objekta. Tak objekt se lahko v istih ali manjših gabaritih kot dosedanji objekt zgradi brez soglasja lastnikov sosednjih zemljišč. Brez soglasja lastnikov sosednjih zemljišč je dovoljena tudi gradnja stavb na/ob parcelno mejo na skupni parcelni meji pri dvojčkih, stavbah v nizu.
– Pri podtipu slemenskapozidava (OP1/1) je potrebno upoštevati značilno postavitev objektov glede na teren (sleme, greben ipd.) in glavno komunikacijo. Upoštevati je potrebno prevladujočo orientacijo slemen bodisi pravokotno na potek komunikacije bodisi vzporedno z njim (orientacija se mora pojavljati pri več kot 50 % stavb v EUP oziroma podEUP, pri čemer se ne upošteva pomožnih stavb).
– Pri podtipu razpršena pozidava (OP1/2) je potrebno upoštevati značilno postavitev objektov glede na teren ter medsebojno postavitev objektov znotraj posameznega sklopa stavb (npr. domačije). Praviloma mora biti daljša stranica stavbe na raščenem terenu postavljena vzporedno s plastnicami.
(4) Nepozidana območja, območja prenove in sanacije (N2) se urejajo z OPPN. Podrobnejše usmeritve in pogoji za ta območja podani v 53. do 55. členu tega odloka.
(stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo)
(1) Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo po posameznih EUP oziroma podEUP je razvidna iz Preglednice 1 v 7. členu tega odloka.
(2) V primeru, ko je obstoječa zazidanost parcele, namenjene gradnji, večja od dovoljene, so na tej parceli dovoljene:
– rekonstrukcije brez povečanja površine objektov,
– odstranitve objektov,
– vzdrževanje in spremembe namembnosti objektov, slednje so dovoljene takrat, kadar se ne povečuje število potrebnih parkirnih mest,
– gradnja na mestu prej odstranjenega objekta v istih ali manjših gabaritih.
(1) Za posamezne EUP oziroma podEUP so glede na značilnosti arhitekturnega oblikovanja določeni stavbni tipi, za katere veljajo posebna merila in pogoji glede velikosti, oblikovanja in rabe materialov pri stavbah. Stavbni tipi na območju posamezne EUP oziroma podEUP, če so za le-to določeni, so razvidni iz Preglednice 1 v 7. členu tega odloka.
(2) Preglednica 6: Stavbni tipi na območju občine
HIŠA [A1] |
tradicionalna prostostoječa hiša [A1/1] |
tipska prostostoječa hiša [A1/2] |
sodobna prostostoječa hiša [A1/3] |
BLOK [A2] |
TRŠKA HIŠA [A3] |
SVOJEVRSTNA STAVBA [A4] |
enostavna svojevrstna stavba [A4/1] |
svojevrstna stavba s posebnim oblikovanjem [A4/2] |
manjši paviljonski objekt [A4/3] |
GOSPODARSKI OBJEKT [A5] |
manjši gospodarski objekt na območju tradicionalne pozidave [A5/1] |
manjši gospodarski objekt na območju sodobne pozidave [A5/2] |
hala [A5/3] |
STAVBA V OKVIRU OPPN |
(3) Odstopanja od določil za posamezni stavbni tip so možna pri oblikovanju prefabriciranih objektov, ki so v celoti standardizirani (npr. čistilna naprava, silos, rastlinjak ipd.). Dopustno višino lahko presegajo tudi deli stavbe, ki so sestavni deli inštalacij (komunikacije, ogrevanje, strojne in elektro inštalacije ipd.), sončni sprejemniki, fotovoltaične celice, ograje, telekomunikacijski objekti ipd., vendar le v skladu s pogoji iz 15. člena tega odloka. V kontrastu z okoljem in določili za posamezni stavbni tip je možno oblikovati posamezne stavbe, in sicer zaradi estetskih in simbolnih razlogov s ciljem vzpostavitve nove prostorske dominante in večje razpoznavnosti območja. V tem primeru je potrebno oblikovalske rešitve pridobiti z javnim natečajem.
(4) V primerih, ko je maksimalna višina podana v metrih, navedena vrednost predstavlja višino najvišjo višino stavbe oziroma slemena nad koto urejenega terena. Ob gradnji na neravnem terenu se kot dovoljena višina upošteva višina na nevkopanem delu stavbe oziroma najnižja višina terena ob stavbi. V izjemnih primerih, ko se objekt umešča na teren z naklonom nad 25°, je možno odstopanje od teh določil, vendar ne več kot za 1,5 m. Odstopanje je potrebno utemeljiti v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(5) Pomožni objekti za lastne potrebe, ki so stavbe, morajo biti oblikovani skladno z oblikovanjem in materiali osnovne stavbe.
(6)Kot prostostoječa hiša (A1/1) se praviloma oblikujejo stanovanjske, gostinske, upravne in pisarniške stavbe, trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti, garažne stavbe in stavbe splošnega družbenega pomena ter večnamenske stavbe.
(6.1) Tradicionalna prostostoječa hiša (A1/1) |
(6.1.1) Velikost |
– Tlorisna površina stavbe se praviloma giblje med 60 m2 in 400 m2. – Tlorisni gabarit stavbe mora biti podolgovat v razmerju stranic vsaj 1:1,4, v primeru stanovanjskih dvojčkov pa vsaj 1:2. Odstopanje od predpisanih razmerij stranic je dovoljeno, kadar jih ni možno zagotoviti zaradi izoblikovanosti raščenega terena oziroma ni prostorskih možnost. Tloris je lahko tudi sestavljen (npr. v obliki črke L) pod pogojem, da je eden izmed krakov prepoznavno daljši od drugih, oziroma na način, ki je značilen za okolico. – Višinski gabarit stavbe je lahko največ (K) + P + 1 + M, pri čemer višina kapa na najvišjem delu ne sme presegati 6,9 m nad koto urejenega terena, hkrati pa je potrebno upoštevati tudi pogoje iz 15. člena tega odloka. Višinski gabarit stavb je za nekatere EUP oziroma podEUP podrobneje določen v Preglednici 1 v 7. členu tega odloka. Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja mora vsebovati analizo, s katero bo utemeljeno, da stavba višinsko ne izstopa iz silhuete naselja ali krajine oziroma so upoštevani pogoji iz 15. člena tega odloka. |
(6.1.2) Oblikovanje – splošno |
– Arhitektonsko oblikovanje mora izhajati iz lokalne tradicije. Uporaba materialov in izbor barv morata upoštevati lokalne značilnosti. – Oblikovanje osnovne stavbe ter dozidav in nadzidav je potrebno poenotiti. Dozidave in nadzidave je v gabaritih, oblikovanju in gradbenih materialih potrebno prilagoditi osnovni stavbi tudi v primerih, ko ta ne ustreza (npr. v naklonu strehe) določilom iz te točke. |
(6.1.3) Oblikovanje strešin |
– Strehe morajo biti dvokapnice s slemenom v smeri daljše stranice oziroma sestavljene dvokapnice enotnega naklona v primeru sestavljenega tlorisa. Lahko so zaključene s čopi. Štiri- in večkapne strehe ter lomljene strešine niso dovoljene. – Naklon streh je dovoljen v razponu od 38° do 45°, pri čemer je potrebno upoštevati prevladujoči naklon streh obstoječih stavb v EUP oziroma podEUP. Upoštevanje tega določila se utemelji na osnovi analize območja EUP oziroma podEUP, ki mora biti sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Nadstreški so lahko tudi enokapni v minimalnem naklonu (do 8°). – Dopušča se kombinacija dvokapnice z ravnimi površinami (npr. terase, strehe garaž in drugih pomožnih objektov, prizidanih k osnovni stavbi ter nadstreški), ki so lahko pohodne ali ozelenjene. Ravne površine lahko obsegajo največ 25 % celotne površine (pravokotna projekcija) strehe. – Strešna kritina mora biti v sivih, rjavih ali opečnih tonih, pri zimskih vrtovih in nadstreških se dovoljujejo še brezbarvno steklo in steklu podobni brezbarvni materiali. – Odpiranje strešin je dovoljeno v obliki strešnih oken in frčad. Dovoljene oblike frčad so klasične in pultne. Frčade ne smejo biti višje od osnovne strehe. Na posamezni strehi morajo biti vse frčade enakega tipa. |
(6.1.4) Oblikovanje fasad |
– Priporoča se uporaba avtohtonih gradiv (les, kamen). Fasade oziroma fasadne obloge iz umetnega kamna, keramičnih ploščic, fasadne opeke in polkrožnih lesenih brun niso dovoljene. – Barva fasade mora biti iz spektra svetlih naravnih tonov do temnejših peščenih in zemeljskih tonov. Vsiljive, izstopajoče barve fasad niso dovoljene. Barva fasade mora biti določena v gradbenem dovoljenju. – Horizontalna in vertikalna členitev fasad, razmestitev fasadnih odprtin ter oblikovanje drugih fasadnih elementov morajo biti enostavni. Fasadne odprtine morajo biti praviloma pokončne in pravokotne. – Okrogli (krožni ali elipsasti ipd.) balkoni, stolpiči, vogalni izzidki ter večkotni in okrogli (krožni ali elipsasti ipd.) izzidki niso dovoljeni. |
(6.1.5) Drugo |
– Dovoljena je postavitev ali vgradnja fotovoltaičnih celic in sončnih sprejemnikov na ali v streho. Postavljeni morajo biti vzporedno s strešino, njihov najvišji del pa ne sme presegati višine slemena osnovne strehe. – Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturni spomenik, postavitev in gradnja naprav za proizvodnjo električne energije ni sprejemljiva. Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturna dediščina ter v vplivnih območjih je postavitev naprav za proizvodnjo električne energije dopustna le izjemoma, po predhodni preveritvi umestitve, vendar je pred tem potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje. |
(6.1.6) Posebni pogoji za oblikovanje pomožnih objektov za lastne potrebe |
– Razmerje stranic pri tlorisnem gabaritu mora biti vsaj 1:1,2. – Pri samostojno stoječih pomožnih objektih je dovoljena tudi ravna streha ali streha v minimalnem naklonu. Strešne frčade niso dopustne. – Izvedba frčad ni dopustna. – Ute oziroma senčnice je dovoljeno oblikovati tudi kot paviljone. |
(6.2) Tipska prostostoječa hiša (A1/2) |
(6.2.1) Velikost |
– Tlorisna površina stavbe se praviloma giblje med 60 m2 in 400 m2. – Tlorisni in višinski gabarit stavbe morata upoštevati značilno tlorisno zasnovo stavb v EUP oziroma podEUP. Upoštevanje tega določila se utemelji na osnovi analize območja EUP oziroma podEUP, ki mora biti sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Višinski gabarit stavb je določen po posameznih EUP oziroma podEUP in je razviden iz Preglednice 1 v 7. členu tega odloka. |
(6.2.2) Oblikovanje – splošno |
– Arhitektonsko oblikovanje mora upoštevati prevladujoče značilnosti obstoječih (tipskih) stavb na območju ter kakovostne principe tradicionalne in sodobne arhitekture, značilne za območje občine. – Oblikovanje osnovne stavbe ter dozidav in nadzidav je potrebno poenotiti. Dozidave in nadzidave je v gabaritih, oblikovanju in gradbenih materialih potrebno prilagoditi osnovni stavbi tudi v primerih, ko ta ne ustreza (npr. v naklonu strehe) določilom iz te točke. |
(6.2.3) Oblikovanje strešin |
– Strehe morajo biti praviloma dvokapnice s slemenom v smeri daljše stranice oziroma sestavljene dvokapnice enotnega naklona v primeru sestavljenega tlorisa. Lahko so zaključene s čopi. Obliko, naklon in kritino je potrebno prilagoditi značilni podobi stavb v EUP oziroma podEUP. Upoštevanje tega določila se utemelji na osnovi analize območja EUP oziroma podEUP, ki mora biti sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. – Dopušča se kombinacija dvokapnice z ravnimi površinami (npr. terase, strehe garaž in nadstreški), ki so lahko pohodne ali ozelenjene. Ravne površine lahko obsegajo največ 25 % celotne površine (pravokotna projekcija) strehe. – Strešna kritina mora biti praviloma v sivih ali opečnih tonih, pri zimskih vrtovih in nadstreških se dovoljujejo še brezbarvno steklo in steklu podobni brezbarvni materiali. – Odpiranje strešin je dovoljeno v obliki strešnih oken in frčad. Dovoljene oblike frčad so klasične, in pultne, pri čemer je potrebno upoštevati značilno obliko frčad na območju EUP oziroma podEUP. Upoštevanje tega določila se utemelji na osnovi analize območja EUP oziroma podEUP, ki mora biti sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Frčade ne smejo biti višje od osnovne strehe. Na posamezni strehi morajo biti vse frčade enakega tipa. |
(6.2.4) Oblikovanje fasad |
– Barva fasade mora biti iz spektra svetlih naravnih tonov do temnejših peščenih in zemeljskih tonov. Vsiljive, izstopajoče barve fasad niso dovoljene. Barva fasade mora biti določena v gradbenem dovoljenju. – Horizontalna in vertikalna členitev fasad, struktura in razmestitev fasadnih odprtin ter oblikovanje drugih fasadnih elementov morajo upoštevati prevladujoče značilnosti na območju EUP oziroma podEUP. Upoštevanje tega določila se utemelji na osnovi analize območja EUP oziroma podEUP, ki mora biti sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. – Okrogli (krožni ali elipsasti ipd.) balkoni, stolpiči, vogalni izzidki ter večkotni in okrogli (krožni ali elipsasti ipd.) izzidki niso dovoljeni. |
(6.2.5) Drugo |
– Dovoljena je postavitev ali vgradnja fotovoltaičnih celic in sončnih sprejemnikov na ali v streho. Postavljeni morajo biti vzporedno s strešino, njihov najvišji del pa ne sme presegati višine slemena osnovne strehe. – Fotovoltaične celice in sončne sprejemnike je dovoljeno (razen na stavbah kulturne dediščine) uporabiti tudi kot elemente oblikovanja fasad (senčila, nadstreški, balkonske ograje). – Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturni spomenik, postavitev in gradnja naprav za proizvodnjo električne energije ni sprejemljiva. Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturna dediščina ter v vplivnih območjih je postavitev naprav za proizvodnjo električne energije dopustna le izjemoma, po predhodni preveritvi umestitve, vendar je pred tem potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje. |
(6.2.6) Posebni pogoji za oblikovanje pomožnih objektov za lastne potrebe |
– Upoštevati je potrebno določila točke (6.1.6) tega člena. |
(6.3) Sodobna prostostoječa hiša (A1/3) |
(6.3.1) Velikost |
– Tlorisna površina stavbe se praviloma giblje med 60 m2 in 400 m2. – Tlorisni gabarit stavbe mora biti podolgovat v razmerju stranic vsaj 1:1,2, v primeru stanovanjskih dvojčkov pa vsaj 1:2. Tloris je lahko tudi sestavljen (npr. v obliki črk L, T ali U ipd.). – Višinski gabarit stavbe je lahko največ (K) + P + 1 + M, pri čemer višina kapa na najvišjem delu ne sme presegati 6,9 m nad koto urejenega terena. Višinski gabarit stavb je za nekatere EUP oziroma podEUP in podrobneje določen v Preglednici 1 v 7. členu tega odloka. |
(6.3.2) Oblikovanje – splošno |
– Arhitektonsko oblikovanje naj upošteva kakovostne principe tradicionalne in sodobne arhitekture, značilne za območje občine. Uporaba materialov in izbor barv morata upoštevati lokalne značilnosti. – Oblikovanje osnovne stavbe ter dozidav in nadzidav je potrebno poenotiti. Dozidave in nadzidave je v gabaritih, oblikovanju in gradbenih materialih potrebno prilagoditi osnovni stavbi tudi v primerih, ko ta ne ustreza (npr. v naklonu strehe) določilom iz te točke. |
(6.3.3) Oblikovanje strešin |
– Strehe morajo biti praviloma dvokapnice s slemenom v smeri daljše stranice oziroma sestavljene dvokapnice enotnega naklona v primeru sestavljenega tlorisa. Lahko so zaključene s čopi. Štiri- in večkapne strehe ter lomljene strešine niso dovoljene. – Naklon streh je dovoljen v razponu od 35° do 45°, pri čemer je potrebno upoštevati prevladujoči strešni naklon obstoječih stavb v EUP oziroma podEUP. Upoštevanje tega določila se utemelji na osnovi analize območja EUP oziroma podEUP, ki mora biti sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Nadstreški so lahko tudi enokapni v minimalnem naklonu (do 8°). – Dopušča se kombinacija dvokapnice z ravnimi površinami, ki so lahko tudi pohodne ali ozelenjene. Ravne površine lahko obsegajo največ 40 % celotne površine (pravokotna projekcija) strehe. – Strešna kritina mora biti praviloma v sivih ali opečnih tonih, pri zimskih vrtovih in nadstreških se dovoljujejo še brezbarvno steklo in steklu podobni brezbarvni materiali. Možna je tudi ureditev zelenih streh. – Odpiranje strešin je dovoljeno v obliki strešnih oken in frčad. Frčade ne smejo biti višje od osnovne strehe. Na posamezni strehi morajo biti vse frčade enakega tipa. |
(6.3.4) Oblikovanje fasad |
– Priporoča se uporaba avtohtonih gradiv (les, kamen). – Barva fasade mora biti iz spektra svetlih naravnih tonov do temnejših peščenih in zemeljskih tonov. Vsiljive, izstopajoče barve fasad niso dovoljene. Barva fasade mora biti določena v gradbenem dovoljenju. – Horizontalna in vertikalna členitev fasad, razmestitev fasadnih odprtin ter oblikovanje drugih fasadnih elementov morajo biti enostavni. – Okrogli (krožni ali elipsasti ipd.) balkoni, stolpiči, vogalni izzidki ter večkotni in okrogli (krožni ali elipsasti ipd.) izzidki niso dovoljeni. |
(6.3.5) Drugo |
– Dovoljena je postavitev ali vgradnja fotovoltaičnih celic in sončnih sprejemnikov na ali v streho. Postavljeni morajo biti vzporedno s strešino, njihov najvišji del pa ne sme presegati višine slemena osnovne strehe. – Fotovoltaične celice in sončne sprejemnike je dovoljeno (razen na stavbah kulturne dediščine) uporabiti tudi kot elemente oblikovanja fasad (senčila, nadstreški, balkonske ograje). – Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturni spomenik, postavitev in gradnja naprav za proizvodnjo električne energije ni sprejemljiva. Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturna dediščina ter v vplivnih območjih je postavitev naprav za proizvodnjo električne energije dopustna le izjemoma, po predhodni preveritvi umestitve, vendar je pred tem potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje. |
(6.3.6) Posebni pogoji za oblikovanje pomožnih objektov za lastne potrebe |
– Upoštevati je potrebno določila točke (6.1.6) tega člena. |
(7) Kot blok (A2) se praviloma oblikujejo stanovanjske stavbe.
(7.1) Velikost |
– Tlorisni gabarit stavbe mora upoštevati značilno tlorisno zasnovo stavb v EUP oziroma podEUP. – Višinski gabarit stavb je določen po posameznih EUP oziroma podEUP in je razviden iz Preglednice 1 v 7. členu tega odloka. |
(7.2) Oblikovanje – splošno |
– Arhitektonsko oblikovanje mora upoštevati značilnosti obstoječih stavb na območju ter kakovostne principe tradicionalne in sodobne arhitekture, značilne za območje občine. Uporaba materialov in izbor barv morata upoštevati lokalne značilnosti. – Dozidave in nadzidave obstoječih objektov niso dovoljene. |
(7.3) Oblikovanje strešin |
– Obliko, naklon in kritino je potrebno prilagoditi značilni podobi stavb v EUP oziroma podEUP. Upoštevanje tega določila se utemelji na osnovi analize območja EUP oziroma podEUP, ki mora biti sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. – Strešna kritina mora biti praviloma v opečnih, sivih ali rjavih tonih, pri zimskih vrtovih in nadstreških se dovoljujejo še brezbarvno steklo in steklu podobni brezbarvni materiali. Možna je tudi ureditev zelenih streh. – Odpiranje strešin je dovoljeno v obliki strešnih oken in frčad. Frčade ne smejo biti višje od osnovne strehe. |
(7.4) Oblikovanje fasad |
– Barva fasade mora biti iz spektra svetlih naravnih tonov do temnejših peščenih in zemeljskih tonov. Barva fasade je lahko tudi drugačna, če se jo v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja ustrezno utemelji z barvno študijo. – Horizontalna in vertikalna členitev fasad, struktura in razmestitev fasadnih odprtin ter oblikovanje drugih fasadnih elementov morajo upoštevati prevladujoče značilnosti na območju EUP oziroma podEUP. – Okrogli (krožni ali elipsasti ipd.) balkoni, stolpiči, vogalni izzidki ter večkotni in okrogli (krožni ali elipsasti ipd.) izzidki niso dovoljeni. – Rekonstrukcije fasad so dovoljene pod pogojem, da se hkrati rekonstruira celotna fasada stavbe. Praviloma morajo biti izvedene tako, da se ohranja obstoječa členitev fasade in značilni rastri ter razmerja (prepoznavnost fasade). – Klimatske naprave je na fasado potrebno umestiti po enotnem konceptu. |
(7.5) Drugo |
– Dovoljena je postavitev ali vgradnja fotovoltaičnih celic in sončnih sprejemnikov na ali v streho. Postavljeni morajo biti vzporedno s strešino, njihov najvišji del pa ne sme presegati višine slemena osnovne strehe. – Fotovoltaične celice in sončne sprejemnike je dovoljeno uporabiti tudi kot elemente oblikovanja fasad (senčila, nadstreški, balkonske ograje), na fasado pa jih je potrebno umestiti po enotnem konceptu. – Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturni spomenik, postavitev in gradnja naprav za proizvodnjo električne energije ni sprejemljiva. Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturna dediščina ter v vplivnih območjih je postavitev naprav za proizvodnjo električne energije dopustna le izjemoma, po predhodni preveritvi umestitve, vendar je pred tem potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje. |
(7.6) Posebni pogoji za oblikovanje pomožnih objektov za lastne potrebe |
– Pomožni objekti za lastne potrebe morajo biti oblikovani enotno za celotno območje EUP oziroma podEUP. |
(8)Kot trška hiša (A3) se praviloma oblikujejo stanovanjske, gostinske, upravne in pisarniške stavbe, trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti, garažne stavbe in stavbe splošnega družbenega pomena ter večnamenske stavbe.
(8.1) Velikost |
– Tlorisna površina stavbe se praviloma giblje med 100 m2 in 800 m2. – Tlorisni gabarit stavbe mora biti podolgovat v razmerju stranic vsaj 1:1,4, v primeru stanovanjskih dvojčkov pa vsaj 1:2. Tloris je lahko tudi sestavljen (npr. v obliki črke L) pod pogojem, da je eden izmed krakov prepoznavno daljši od drugih, oziroma na način, ki je značilen za okolico. – Višinski gabarit stavb je določen po posameznih EUP oziroma podEUP in je razviden iz Preglednice 1 v 7. členu tega odloka. |
(8.2) Oblikovanje – splošno |
– Arhitektonsko oblikovanje mora izhajati iz lokalne tradicije. Uporaba materialov in izbor barv morata upoštevati lokalne značilnosti. – Oblikovanje osnovne stavbe ter dozidav in nadzidav je potrebno poenotiti. Dozidave in nadzidave je v gabaritih, oblikovanju in gradbenih materialih potrebno prilagoditi osnovni stavbi tudi v primerih, ko ta ne ustreza (npr. v naklonu strehe) določilom iz te točke. |
(8.3) Oblikovanje strešin |
– Strehe morajo biti dvokapnice s slemenom v smeri daljše stranice oziroma sestavljene dvokapnice enotnega naklona v primeru sestavljenega tlorisa. Lahko so zaključene s čopi. Dovoljene so tudi štirikapne strehe. – Naklon streh je dovoljen v razponu od 38° do 45°, pri čemer je potrebno upoštevati prevladujoči strešni naklon obstoječih stavb v EUP oziroma podEUP. Upoštevanje tega določila se utemelji na osnovi analize območja EUP oziroma podEUP, ki mora biti sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Nadstreški so lahko tudi ravni ali enokapni v minimalnem naklonu (do 8°). – Strešna kritina mora biti v sivih, rjavih ali opečnih tonih, pri zimskih vrtovih in nadstreških se dovoljujejo še brezbarvno steklo in steklu podobni brezbarvni materiali. – Odpiranje strešin je dovoljeno v obliki strešnih oken in frčad, vendar le v primeru, da je to značilno za obstoječe zakonito zgrajene stavbe na območju EUP oziroma podEUP. Dovoljene oblike frčad so klasične. Frčade ne smejo biti višje od osnovne strehe. |
(8.4) Oblikovanje fasad |
– Priporoča se uporaba avtohtonih gradiv (les, kamen). Fasade oziroma fasadne obloge iz umetnega kamna, keramičnih ploščic, fasadne opeke in polkrožnih lesenih brun niso dovoljene. – Barva fasade mora biti iz spektra svetlih naravnih tonov do temnejših peščenih in zemeljskih tonov. Vsiljive, izstopajoče barve fasad niso dovoljene. Barva fasade mora biti določena v gradbenem dovoljenju. – Horizontalna in vertikalna členitev fasad, razmestitev fasadnih odprtin ter oblikovanje drugih fasadnih elementov morajo biti enostavni. Fasadne odprtine morajo biti praviloma pokončne in pravokotne. – Okrogli (krožni ali elipsasti ipd.) balkoni, stolpiči, vogalni izzidki ter večkotni in okrogli (krožni ali elipsasti ipd.) izzidki niso dovoljeni. |
(8.5) Drugo |
– Dovoljena je postavitev ali vgradnja fotovoltaičnih celic in sončnih sprejemnikov na ali v streho. Postavljeni morajo biti vzporedno s strešino, njihov najvišji del pa ne sme presegati višine slemena osnovne strehe. – Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturni spomenik, postavitev in gradnja naprav za proizvodnjo električne energije ni sprejemljiva. Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturna dediščina ter v vplivnih območjih je postavitev naprav za proizvodnjo električne energije dopustna le izjemoma, po predhodni preveritvi umestitve, vendar je pred tem potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje. |
(8.6) Posebni pogoji za oblikovanje pomožnih objektov za lastne potrebe |
– Pomožni objekti za lastne potrebe morajo biti oblikovani enotno za celotno območje EUP oziroma podEUP. |
(9) Kot svojevrstna stavba (A4) se praviloma oblikujejo gostinske, upravne in pisarniške stavbe, trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti, stavbe za promet in izvajanje elektronskih komunikacij ter z njimi povezane stavbe, garažne stavbe, stavbe splošnega družbenega pomena, stavbe za opravljanje verskih obredov in pokopališke stavbe, lahko pa tudi stanovanjske stavbe z javnim pritličjem. Kot svojevrstna stavba s posebnim oblikovanjem (A4/2) se lahko oblikujejo le javne stavbe (stavbe splošnega družbenega pomena, stavbe za opravljanje verskih obredov in pokopališke stavbe).
(9.1) Velikost |
– Tlorisni gabarit stavbe mora praviloma biti podolgovat v razmerju stranic vsaj 1:1,2. Tloris je lahko tudi sestavljen (npr. v obliki črk L, T ali U). – Pri podtipu svojevrstna stavba s posebnim oblikovanjem (A4/2) je oblika tlorisa lahko poljubna, pod pogojem, da se prilagodi obstoječim stavbam na območju EUP oziroma podEUP. – Pri podtipu manjši paviljonski objekt (A4/3) je oblika tlorisa poljubna. – Višinski gabarit stavb je določen po posameznih EUP oziroma podEUP in je razviden iz Preglednice 1 v 7. členu tega odloka. |
(9.2) Oblikovanje – splošno |
– Arhitektonsko oblikovanje naj upošteva kakovostne principe tradicionalne in sodobne arhitekture, značilne za območje občine. Uporaba materialov in izbor barv morata upoštevati lokalne značilnosti. – Oblikovanje osnovne stavbe ter dozidav in nadzidav je potrebno poenotiti. Dozidave in nadzidave je v gabaritih, oblikovanju in gradbenih materialih potrebno prilagoditi osnovni stavbi tudi v primerih, ko ta ne ustreza določilom iz te točke. |
(9.3) Oblikovanje strešin |
– Strehe so lahko ravne, enokapnice ali dvokapnice s slemenom v smeri daljše stranice oziroma sestavljene dvokapnice enotnega naklona v primeru sestavljenega tlorisa. Lahko so zaključene s čopi. Večkapne strehe ter lomljene strešine niso dovoljene. Upoštevati je potrebno prevladujoči naklon in obliko streh obstoječih stavb v EUP oziroma podEUP oziroma v okolici. Upoštevanje tega določila se utemelji na osnovi analize območja EUP oziroma podEUP oziroma v okolice, ki mora biti sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. – Pri podtipih svojevrstna stavba s posebnim oblikovanjem (A4/2) in manjši paviljonski objekt (A4/3) je oblika strehe lahko poljubna. – Strešna kritina mora biti praviloma v opečnih, sivih ali rjavih tonih, pri zimskih vrtovih in nadstreških se dovoljujejo še brezbarvno steklo in steklu podobni brezbarvni materiali. Možna je tudi ureditev zelenih streh. – Odpiranje strešin je pri podtipu enostavna svojevrstna stavba (A4/1) dovoljeno v obliki strešnih oken in frčad. Frčade ne smejo biti višje od osnovne strehe. Na posamezni strehi morajo biti vse frčade enakega tipa. |
(9.4) Oblikovanje fasad |
– Priporoča se uporaba avtohtonih gradiv (les, kamen). – Barva fasade mora biti iz spektra svetlih naravnih tonov do temnejših peščenih in zemeljskih tonov. Barva fasade je lahko tudi drugačna, če se jo v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja ustrezno utemelji z barvno študijo. – Horizontalna in vertikalna členitev fasad, razmestitev fasadnih odprtin ter oblikovanje drugih fasadnih elementov morajo biti enostavni. |
(9.5) Drugo |
– Dovoljena je postavitev ali vgradnja fotovoltaičnih celic in sončnih sprejemnikov na ali v streho. Razen na ravnih strehah morajo biti postavljeni vzporedno s strešino, njihov najvišji del pa ne sme presegati višine slemena osnovne strehe. Fotovoltaične celice in sončne sprejemnike je dovoljeno uporabiti tudi kot elemente oblikovanja fasad (senčila, nadstreški, balkonske ograje). – Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturni spomenik, postavitev in gradnja naprav za proizvodnjo električne energije ni sprejemljiva. Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturna dediščina ter v vplivnih območjih je postavitev naprav za proizvodnjo električne energije dopustna le izjemoma, po predhodni preveritvi umestitve, vendar je pred tem potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje. – Pred začetkom obnovitvenih del na cerkvenih objektih je potrebno obvestiti pristojni organ za varstvo narave in z njim predhodno uskladiti čas in način obnove tako, da varovane vrste netopirjev ne bodo prizadete. – Notranjost zvonikov cerkvenih objektov praviloma ne sme biti osvetljena. V zvonikih, kjer so prisotne pomembne kolonije ogroženih vrst netopirjev, je potrebno z monitoringom spremljati vpliv osvetljevanja na te vrste. |
(9.6) Posebni pogoji za oblikovanje pomožnih objektov za lastne potrebe |
– Upoštevati je potrebno določila točke (6.1.6) tega člena. |
(10) Kot gospodarski objekt (A5) se praviloma oblikujejo industrijske stavbe in skladišča, nestanovanjske kmetijske stavbe ter objekti gospodarske javne infrastrukture, kot hala (A5/3) pa lahko tudi večje trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti ter športne dvorane.
(10.1) Manjši gospodarski objekt na območju tradicionalne pozidave (A5/1) |
(10.1.1) Velikost |
– Tlorisna površina stavbe je praviloma do 500 m2. – Tlorisni gabarit stavb zazidane površine do 40 m² mora biti podolgovat, med 40 m² in 80 m² podolgovat v razmerju stranic vsaj 1:1,3, nad 80 m² pa podolgovat v razmerju stranic vsaj 1:1,5. Če je za EUP oziroma podEUP to značilno, je tloris lahko tudi sestavljen (v obliki črke L) pod pogojem, da je eden izmed krakov prepoznavno daljši od drugih. Upoštevanje tega določila se utemelji na osnovi analize območja EUP oziroma podEUP, ki mora biti sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Tlorisni gabarit toplarja mora biti podolgovat v razmerju stranic vsaj 1:2, pri čemer mora biti širina med 8 in 9 m. – Višinski gabarit stavbe je lahko največ (K) + P z možnostjo izrabe podstrešja. Višina kapu na najvišjem delu ne sme presegati 6,9 m nad koto urejenega terena. Višinski gabarit stavb je za nekatere EUP oziroma podEUP podrobneje določen v Preglednici 1 v 7. členu tega odloka. Ne glede na določila te alineje in višinski gabarit iz Preglednice 1 v 7. členu mora biti višina slemena pri toplarjih minimalno 10 m. |
(10.1.2) Oblikovanje – splošno |
– Arhitektonsko oblikovanje naj upošteva kakovostne principe tradicionalne in sodobne arhitekture, značilne za območje občine. Uporaba materialov in izbor barv morata upoštevati lokalne značilnosti. Na območjih z namenskima rabama K1 in K2 morajo biti objekti zgrajeni v leseni izvedbi in postavljeni na točkovnih temeljih. – Oblikovanje osnovne stavbe ter dozidav in nadzidav je potrebno poenotiti. Dozidave in nadzidave je v gabaritih, oblikovanju in gradbenih materialih potrebno prilagoditi osnovni stavbi tudi v primerih, ko ta ne ustreza določilom iz te točke. |
(10.1.3) Oblikovanje strešin |
– Strehe morajo biti dvokapnice s slemenom v smeri daljše stranice oziroma sestavljene dvokapnice enotnega naklona v primeru sestavljenega tlorisa. Lahko so zaključene s čopi. Štiri- in večkapne strehe ter lomljene strešine niso dovoljene. – Naklon streh je dovoljen v razponu od 26° do 45°, pri čemer je potrebno upoštevati prevladujoči naklon obstoječih stavb v EUP oziroma podEUP oziroma okolici. Upoštevanje tega določila se utemelji na osnovi analize območja EUP oziroma podEUP oziroma okolice, ki mora biti sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Nadstreški so lahko tudi enokapni v minimalnem naklonu (do 8°). Pri toplarjih ter vseh objektih na območjih z namenskima rabama K1 in K2 mora biti naklon streh v razponu od 40° do 45°. – Strešna kritina mora biti v sivih, rjavih ali opečnih tonih, pri nadstreških in za potrebe tehnologije se dovoljujejo še brezbarvno steklo in steklu podobni brezbarvni materiali. – Odpiranje strešin je dovoljeno v obliki strešnih oken in pultnih frčad. |
(10.1.4) Oblikovanje fasad |
– Priporoča se uporaba avtohtonih gradiv (les, kamen). – Barva fasade mora biti iz spektra svetlih naravnih tonov do temnejših peščenih in zemeljskih tonov. Vsiljive, izstopajoče barve fasad niso dovoljene. Barva fasade mora biti določena v gradbenem dovoljenju. – Horizontalna in vertikalna členitev fasad, razmestitev fasadnih odprtin ter oblikovanje drugih fasadnih elementov morajo biti enostavni. – Okrogli (krožni ali elipsasti ipd.) balkoni, stolpiči, vogalni izzidki ter večkotni in okrogli (krožni ali elipsasti ipd.) izzidki niso dovoljeni. – Toplarji so lahko opaženi le v zatrepih, med podpornimi stebri morajo biti podolžne late. |
(10.1.5) Drugo |
– Dovoljena je postavitev ali vgradnja fotovoltaičnih celic in sončnih sprejemnikov na ali v streho. Postavljeni morajo biti vzporedno s strešino, njihov najvišji del pa ne sme presegati višine slemena osnovne strehe. – Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturni spomenik, postavitev in gradnja naprav za proizvodnjo električne energije ni sprejemljiva. Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturna dediščina ter v vplivnih območjih je postavitev naprav za proizvodnjo električne energije dopustna le izjemoma, po predhodni preveritvi umestitve, vendar je pred tem potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje. |
(10.2) Manjši gospodarski objekt na območju sodobne pozidave (A5/2) |
(10.2.1) Velikost |
– Tlorisna površina stavbe je praviloma do 800 m2. – Tlorisni gabarit mora biti podolgovat v razmerju stranic vsaj 1:1,2. Tloris je lahko tudi sestavljen. – Višinski gabarit stavbe je lahko največ (K) + P z možnostjo izrabe podstrešja. Višina kapa na najvišjem delu ne sme presegati 6,9 m nad koto urejenega terena. Višinski gabarit stavb je za nekatere EUP oziroma podEUP podrobneje določen v Preglednici 1 v 7. členu tega odloka. |
(10.2.2) Oblikovanje – splošno |
– Arhitektonsko oblikovanje mora (zlasti pri kmetijskih gospodarskih objektih) izhajati iz lokalne tradicije. Uporaba materialov in izbor barv morata upoštevati lokalne značilnosti. – Oblikovanje osnovne stavbe ter dozidav in nadzidav je potrebno poenotiti. Dozidave in nadzidave je v gabaritih, oblikovanju in gradbenih materialih potrebno prilagoditi osnovni stavbi tudi v primerih, ko ta ne ustreza določilom iz te točke. |
(10.2.3) Oblikovanje strešin |
– Strehe morajo biti dvokapnice s slemenom v smeri daljše stranice oziroma sestavljene dvokapnice enotnega naklona v primeru sestavljenega tlorisa. Lahko so zaključene s čopi. Štiri- in večkapne strehe ter lomljene strešine niso dovoljene. – Naklon streh je praviloma dovoljen v razponu od 22° do 45°, pri čemer je potrebno upoštevati prevladujoči naklon obstoječih stavb v EUP oziroma podEUP. Upoštevanje tega določila se utemelji na osnovi analize območja EUP oziroma podEUP, ki mora biti sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Nadstreški so lahko tudi enokapni v minimalnem naklonu (do 8°). – Strešna kritina mora biti praviloma v opečnih, sivih ali rjavih tonih, pri nadstreških in za potrebe tehnologije se dovoljujejo še brezbarvno steklo in steklu podobni brezbarvni materiali. Možna je tudi ureditev zelenih streh. – Odpiranje strešin je dovoljeno v obliki strešnih oken in frčad. Frčade ne smejo biti višje od osnovne strehe. Na posamezni strehi morajo biti vse frčade enakega tipa. |
(10.2.4) Oblikovanje fasad |
– Pri kmetijskih gospodarskih objektih se priporoča uporaba avtohtonih gradiv (les, kamen). – Barva fasade mora biti iz spektra svetlih naravnih tonov do temnejših peščenih in zemeljskih tonov. Vsiljive, izstopajoče barve fasad niso dovoljene. Barva fasade mora biti določena v gradbenem dovoljenju. – Horizontalna in vertikalna členitev fasad, razmestitev fasadnih odprtin ter oblikovanje drugih fasadnih elementov morajo biti enostavni. – Okrogli (krožni ali elipsasti ipd.) balkoni, stolpiči, vogalni izzidki ter večkotni in okrogli (krožni ali elipsasti ipd.) izzidki niso dovoljeni. |
(10.2.5) Drugo |
– Dovoljena je postavitev ali vgradnja fotovoltaičnih celic in sončnih sprejemnikov na ali v streho. Postavljeni morajo biti vzporedno s strešino, njihov najvišji del pa ne sme presegati višine slemena osnovne strehe. – Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturni spomenik, postavitev in gradnja naprav za proizvodnjo električne energije ni sprejemljiva. Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturna dediščina ter v vplivnih območjih je postavitev naprav za proizvodnjo električne energije dopustna le izjemoma, po predhodni preveritvi umestitve, vendar je pred tem potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje. |
(10.3) Hala (A5/3) |
(10.3.1) Velikost |
– Tlorisni gabarit mora biti podolgovat. Tloris je lahko tudi sestavljen. – Višina stavbe ne sme presegati 12,0 m nad koto urejenega terena. Višinski gabarit stavb je za nekatere EUP oziroma podEUP podrobneje določen v Preglednici 1 v 7. členu tega odloka. |
(10.3.2) Oblikovanje – splošno |
– Uporaba materialov in izbor barv morata upoštevati lokalne značilnosti. – Oblikovanje osnovne stavbe ter dozidav in nadzidav je potrebno poenotiti. Dozidave in nadzidave je v gabaritih, oblikovanju in gradbenih materialih potrebno prilagoditi osnovni stavbi tudi v primerih, ko ta ne ustreza določilom iz te točke. |
(10.3.3) Oblikovanje strešin |
– Strehe stavb so lahko ravne ali v naklonu do 10°, pri čemer mora biti strešina praviloma skrita za fasado oziroma morajo sledijo obliki značilni za EUP oziroma podEUP. – Strešna kritina mora biti praviloma v temnih tonih, pri nadstreških in za potrebe tehnologije se dovoljujejo še brezbarvno steklo in steklu podobni brezbarvni materiali. Možna je tudi ureditev zelenih streh. – Odpiranje strešin je dovoljeno v obliki strešnih oken. |
(10.3.4) Oblikovanje fasad |
– Barva fasade mora biti iz spektra svetlih naravnih tonov do temnejših peščenih in zemeljskih tonov, z uporabo barv pa naj se teži k učinkom optičnega zmanjšanja prostorninsko razsežnejših objektov. Barva fasade je lahko tudi drugačna, če se jo v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja ustrezno utemelji z barvno študijo. – Horizontalna in vertikalna členitev fasad, razmestitev fasadnih odprtin ter oblikovanje drugih fasadnih elementov morajo biti enostavni. – Okrogli (krožni ali elipsasti ipd.) balkoni, stolpiči, vogalni izzidki ter večkotni in okrogli (krožni ali elipsasti ipd.) izzidki niso dovoljeni. |
(10.3.5) Drugo |
– Dovoljena je postavitev ali vgradnja fotovoltaičnih celic in sončnih sprejemnikov na fasado ter na ali v streho. – Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturni spomenik, postavitev in gradnja naprav za proizvodnjo električne energije ni sprejemljiva. Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturna dediščina ter v vplivnih območjih je postavitev naprav za proizvodnjo električne energije dopustna le izjemoma, po predhodni preveritvi umestitve, vendar je pred tem potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje. |
(11)Za stavbe v okviru OPPN so podrobnejše usmeritve in pogoji podani v 53. do 55. členu tega odloka.
(ureditev okolice objektov, oblikovanje, dimenzioniranje, umeščanje ter način medsebojnega povezovanja javnih in zelenih površin)
(1) Pri urejanju okolice objektov ter javnih in zelenih površin se upošteva oziroma zagotovi:
– značilnosti terena, mikroklimo, osončenost in rastiščne razmere,
– oblikovno skladnost in povezanost z okolico (merilo, značilni pogledi ipd.),
– programsko ustreznost glede na namensko rabo in predvidene dejavnosti ter vse uporabniške skupine, vključno z otroki, mladostniki, starejšimi prebivalci ter ljudmi s posebnimi potrebami,
– trajnostne zahteve glede izbora rastlin in gradbenih materialov ter ukrepov za zadrževanje padavinskih voda.
(2) Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material ter urediti okolico – obvezni sta sanacija terena in ozelenitev.
(3)Pri ureditvi okolice objektov je potrebno upoštevati konfiguracijo terena:
(3.1) Višina zemljišča na parcelni meji mora biti prilagojena sosednjemu zemljišču.
(3.2) Višinske razlike na zemljišču morajo biti urejene s travnatimi brežinami. Podporni zidovi in škarpe so praviloma dovoljeni le do višine 1,5 metra. Gradnja višjih podpornih zidov je dopustna v primeru obstoječih objektov, zgrajenih pred uveljavitvijo tega odloka in v primeru gradnje javnih objektov, kadar je to potrebno zaradi zagotavljanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, pri drugih objektih pa le v primeru, kjer zaradi terenskih razmer ni možna drugačna izvedba.
(3.3) Dostopne poti in manipulativne površine je treba izoblikovati po terenu.
(4) Pri ureditvi javnih površin je potrebno upoštevati kakovostne principe tradicionalnega oblikovanja (ureditev trgov z markantnim drevesom – vaško lipo, kostanjem ipd.).
(5) Ohranja naj se čim več obstoječe lokalno značilne vegetacije, pri čemer se smiselno upošteva tudi določila točke (2) 15. člena tega odloka. Pri novih zasaditvah naj se praviloma uporabljajo lokalno značilne avtohtone drevesne in grmovne vrste, na parkovnih površinah in zelenicah ob javnih objektih posebnega pomena pa je izjemoma dopustna tudi uporaba tujerodnih vrst. Lokalno značilne rastlinske vrste se praviloma uporabljajo tudi za zasaditev živic in živih mej. Na javnih površinah ni dopustna uporaba strupenih in poudarjeno alergenih rastlin. Nove zasaditve ne smejo ovirati prometne varnosti oziroma preglednosti.
(6) Zasaditve javnih površin je potrebno izvajati s funkcionalnimi drevesi.
(7) Okolico stavb večjih volumnov na vizualno izpostavljenih lokacijah je potrebno intenzivno ozeleniti.
(8) Materiali in oblikovanje tlakovanih površin morajo biti usklajeni z oblikovanjem okoliških stavb, urbano opremo in drugimi zunanjimi ureditvami. Praviloma se uporablja materiale v nevtralnih, neizstopajočih barvah. Materiali morajo biti propustni, tlakovanje pa izvedeno tako, da je možno zagotoviti ustrezen odtok padavinskih voda.
(9) Tlorisna površina otroškega igrišča mora biti najmanj 50 m², priporoča pa se ureditev igrišč z minimalno tlorisno površino 200 m² za mlajše otroke oziroma 500 m² za druge otroke in mladostnike. Površine za igro otrok na prostem je potrebno na parceli, namenjeni gradnji, urediti pri vsaki stavbi z več kot petimi stanovanji, pri čemer je za vsako stanovanjsko enoto je potrebno zagotoviti vsaj 10 m² igralne površine. Igrišča je na parceli, namenjeni gradnji, potrebno locirati tako, da je njihov odmik od prometnic čim večji. Če ustreznega odmika ni možno zagotoviti pa morajo biti ustrezno zavarovana z ograjo.
(pogoji za oblikovanje, dimenzioniranje in umeščanje površin za mirujoči promet)
(1) Pri novogradnjah in pri spremembah namembnosti stavb ter rekonstrukcijah, s katerimi se spreminja namembnost stavb, je potrebno na parkiriščih in v garažah na parceli, namenjeni gradnji, zagotoviti zadostno število parkirnih mest za stanovalce, zaposlene in obiskovalce.
(2) Kadar na parceli, namenjeni gradnji, ni tehničnih in prostorskih možnosti za zagotovitev zadostnega števila parkirnih mest, mora investitor manjkajoča parkirna mesta, razen parkirnih mest za funkcionalno ovirane osebe, zagotoviti na drugih ustreznih površinah v njegovi lasti, pod pogojem, da je omogočena njihova trajna uporaba. Pri stanovanjskih stavbah je te površine potrebno zagotoviti v oddaljenosti največ 200 m od stavbe, ki ji služijo.
(3) Preglednica 7: Minimalno število parkirnih mest, ki ga je poleg določil veljavnih predpisov, potrebno upoštevati pri izračunu parkirnih mest na posamezni parceli, namenjeni gradnji
Vrsta objekta | Minimalno število parkirnih mest (PM) |
STANOVANJSKE STAVBE |
Eno- in dvostanovanjske stavbe | 2 PM/stanovanje |
Večstanovanjske stavbe | 2,5 PM/stanovanje |
Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji | 1 PM/stanovanje |
Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine (domovi za ostarele) | 1PM/ 6 postelj |
Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine (dijaški in mladinski domovi ipd.) | 1PM/ 12 postelj |
GOSTINSKE STAVBE | |
Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev | 1 PM/2 sobi |
Gostilne, restavracije in točilnice | 1 PM/4 sedeže + 1 PM/tekoči meter točilnega pulta |
Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev | / |
POSLOVNE IN UPRAVNE STAVBE |
Stavbe javne uprave | 1 PM/30 m2 neto tlorisne površine |
Stavbe bank, pošt, zavarovalnic s strankami | 1 PM/30 m2 neto tlorisne površine |
Stavbe bank, pošt, zavarovalnic brez strank | 1 PM/40 m2 neto tlorisne površine |
Druge poslovne stavbe s strankami | 1 PM/30 m2 neto tlorisne površine |
Druge poslovne stavbe brez strank | 1 PM/40 m2 neto tlorisne površine |
TRGOVSKE STAVBE IN STAVBE ZA STORITVENE DEJAVNOSTI |
trgovske stavbe | 1 PM/25 m2 koristne prodajne površine (minimalno 2 PM) |
sejemske dvorane, razstavišča | / |
bencinski servisi z osebjem | 1 PM/30 m2 neto tlorisne površine (minimalno 2 PM) |
stavbe za storitvene dejavnosti | 1 PM/30 m2 neto tlorisne površine (minimalno 2 PM) |
STAVBE ZA PROMET IN STAVBE ZA IZVAJANJE KOMUNIKACIJ | |
avtobusne in železniške postaje (postajna poslopja, terminali, stavbe za izvajanje komunikacij ter z njimi povezane stavbe) | 1 PM/50 m2 neto tlorisne površine |
garažne stavbe | / |
INDUSTRIJSKE STAVBE IN SKLADIŠČA |
industrijske stavbe | 1 PM/50 m2 neto tlorisne površine (minimalno 2 PM) |
skladišča | 1 PM/100 m2 neto tlorisne površine (minimalno 2 PM) |
STAVBE SPLOŠNEGA DRUŽBENEGA POMENA | |
stavbe za kulturo in razvedrilo | 1 PM/10 sedežev |
muzeji in knjižnice | 1 PM/60 m2 neto tlorisne površine |
stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo | 2 PM/oddelek + 1 PM/2 zaposlena |
stavbe za zdravstveno oskrbo | / |
stavbe za šport (dvorane z gledalci) | 1 PM/30 m2 |
stavbe za šport (dvorane brez gledalcev) | 1 PM/70 m2 |
stavbe za šport (manjši objekti, npr. fitnes) | 1 PM/15 m2 |
DRUGE NESTANOVANJSKE STAVBE | |
nestanovanjske kmetijske stavbe v sklopu območij za kmetijsko proizvodnjo | 1 PM/150 m2 neto tlorisne površine (minimalno 2 PM) |
stavbe za opravljanje verskih obredov | 1 PM/20 sedežev (minimalno 2 PM) |
pokopališča (pokopališke stavbe) | 1 PM/20 sedežev (minimalno 2 PM) |
kulturna dediščina, ki se ne uporablja v druge namene | / |
druge stavbe, ki niso uvrščene drugje | 1 PM/100 m2 neto tlorisne površine |
OBJEKTI ZA ŠPORT, REKREACIJO IN PROSTI ČAS |
športna igrišča brez gledalcev | 1 PM /250 m2 površine igrišč |
športna igrišča z gledalci | 1 PM/250 m2 površine igrišč + 1 PM/10 sedežev za gledalce |
otroška in druga javna igrišča | / |
smučišča in žičniške naprave | 1 PM /600 m2 površine smučišč |
igrišča za golf | 1 PM /600 m2 površine igrišč |
živalski in botanični vrtovi | 1 PM /600 m2 površine |
DRUGI GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI |
objekti za ravnanje z odpadki | / |
pokopališča | 1 PM/30 grobov (minimalno 10 PM) |
(4) V primeru skupnega parkirišča za objekte z različnimi dejavnostmi se upošteva največje potrebe po istočasnem parkiranju.
(5) V okviru parkirišč in garaž je potrebno zagotoviti parkirna mesta za funkcionalno ovirane osebe v skladu z veljavnimi predpisi. Pri objektih v javni rabi, ki morajo biti brez ovir, je potrebno zagotoviti vsaj 5 % parkirnih mest rezerviranih za vozila oseb z invalidskimi vozički (v primeru, da je parkirnih mest skupno manj kot 20, je potrebno zagotoviti vsaj 1 parkirno mesto za vozila oseb z invalidskimi vozički).
(6) Pri javnih zgradbah se zagotovi parkirna mesta za kolesa.
(7) Parkirišča se načrtujejo s čim manjšim številom prostostoječih prometnih znakov in informacijskih tabel. Slednje se nadomesti z uporabo talnih označb, uporabo različnih materialov in tlakov. Končna ureditev mora zagotavljati ustrezno prometno varnost. Med javno površino in uvozom na parkirišče ali v garažo oziroma med javno površino in ograjo ali zapornico, ki vozilom zapira pot do parkirnih (garažnih) mest, je potrebno zagotoviti najmanj 5 m prostora, na katerem se vozilo lahko ustavi, dokler na parkirišče ni omogočen dovoz oziroma izvoz. Za odstopanje od določil prejšnjega stavka je potrebno pridobiti soglasje upravljavca javne površine, pri čemer je potrebno zagotoviti ukrepe za zagotavljanje ustrezne prometne varnosti. Manipulacijske površine ob parkiriščih morajo biti urejene tako, da se prepreči vzvratno vključevanje na državne in lokalne ceste.
(8) Parkirišča se oblikuje tako, da se ob robovih in vmesnih pasovih zasadi drevesa, ki zagotavljajo ustrezno osenčenje parkirnih površin. Na vsaka štiri parkirna mesta je potrebno zasaditi vsaj eno funkcionalno drevo. Odstopanja od določil te točke so dovoljena pri urejanju parkirišč nad obstoječimi garažnimi kletmi.
(pogoji za oblikovanje urbane opreme, začasnih objektov, spominskih obeležij in objektov za oglaševanje)
(1) Urbana oprema, spominska obeležja in začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, morajo biti usklajeni z ostalimi elementi odprtega prostora ter značilno kakovostno okoliško pozidavo. Postavljeni morajo biti tako, da ne ovirajo rabe javnih površin in drugih objektov, da ne zastirajo značilnih pogledov (določilo ne velja za začasne objekte) in ne ovirajo vzdrževanja gospodarske javne infrastrukture.
(2) Urbana oprema mora biti oblikovana enotno po posameznih makrocelotah ob upoštevanju kakovostnih principov tradicionalne in sodobne arhitekture, značilne za območje občine.
(3) Začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi in prireditvam se lahko postavijo na zemljiščih, ki so prometno dostopna in je zanje možno organizirati ustrezne parkirne površine.
(4) Pri oblikovanju objektov za oglaševanje je potrebno upoštevati Odlok o plakatiranju in oglaševanju v Občini Šmarje pri Jelšah.
(pogoji za oblikovanje pomožnih objektov za lastne potrebe in pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov, ki niso stavbe)
(1) Oblikovanje objektov mora izhajati iz lokalne tradicije. Uporaba materialov in izbor barv morata upoštevati lokalne značilnosti.
(2) Rezervoarje za utekočinjeni naftni plin ali nafto na terenu je potrebno praviloma postaviti na vizualno neizpostavljene lokacije in jih skriti za gosto zelenje.
(pogoji za oblikovanje ograj, škarp in podpornih zidov)
(1) Pri ograjevanju parcel je potrebno upoštevati tip, material in višino ograj, ki je značilna za naselje. Praviloma se uporabljajo žive meje ter preproste žične ali lesene ograje. Varovalne in igriščne ograje morajo biti prosojne, neizstopajočih barv.
(2) V stanovanjskih območjih višine ograj (razen varovalnih, igriščnih in protihrupnih) ne smejo presegati 1,20 metra. Masivne ograje niso dovoljene, razen če gre za protihrupne ograje ali objekte kulturne dediščine.
(3) Vstopna in uvozna vrata se ne smejo odpirati proti cesti. V križiščih ograje ne smejo ovirati preglednega trikotnika.
(4) Višina protihrupnih ograj se določa v skladu s predpisi s področja prometne infrastrukture. Gradnja je dovoljena le na podlagi dokazanega preseganja dopustnih ravni hrupa in na podlagi urbanistične ter krajinske preveritve in utemeljitve, pri čemer je potrebno zagotoviti oblikovno skladnost s preostalimi elementi cestnega prostora, okoliške pozidave in odprtega prostora.
(5) Škarpe in podporni zidovi morajo biti arhitekturno oblikovani oziroma obdelani z naravnimi materiali in ozelenjeni, pri čemer je potrebno upoštevati kakovostne principe gradnje in oblikovanja, ki so značilni za posamezno območje. Pri gradnji škarp in podpornih zidov je potrebno smiselno upoštevati tudi določila točke (3.2) 19. člena tega odloka.
(gradnja in oblikovanje gospodarske javne infrastrukture ter javnega dobra)
(1) Omrežja gospodarske javne infrastrukture morajo praviloma potekati po javnih površinah, razen na odsekih, na katerih zaradi tehničnih in drugih razlogov potek po javnih površinah ni možen.
(2) Potek različnih omrežij gospodarske javne infrastrukture naj bo medsebojno usklajen. Praviloma se mora posamezne vode združevati v skupne koridorje, pri čemer je potrebno upoštevati predpisane medsebojne odmike, kote križanja in druge zahteve, ki jih določajo veljavni predpisi. Ob gradnji novih ali rekonstrukciji obstoječih vodov gospodarske javne infrastrukture je potrebno v okviru območja predvidenega posega predvideti tudi rekonstrukcijo preostalih vodov, objektov in naprav, ki so zaradi dotrajanosti, premajhne zmogljivosti ali drugih razlogov neustrezni.
(3) Vodi in objekti gospodarske javne infrastrukture morajo biti umeščeni v prostor tako, da je možno priključevanje vseh porabnikov znotraj posameznega območja ter da je omogočeno nemoteno obratovanje in vzdrževanje.
(4) Infrastrukturne sisteme je praviloma potrebno načrtovati tako, da so čim manj vidno izpostavljeni. Pri posegih v prostor, kjer je vidna izpostavljenost neizogibna, je potrebno zagotoviti kakovostno oblikovanje (velikost objektov, barva in oblika stebrov ipd.), ki mora upoštevati prevladujočo urbano in krajinsko tipiko, objekte in območja kulturne dediščine ter naravne danosti prostora.
(5) Nadzemne objekte okoljske, komunikacijske in energetske infrastrukture v naseljih se praviloma priključuje k obstoječim objektom, razen če taka postavitev ni možna zaradi varnostnih ali prostorskih razlogov. Umeščajo in oblikujejo se tako, da čim manj vplivajo na objekte in območja kulturne dediščine ter druge vidne kvalitete prostora (brez posegov v značilne silhuete naselja, odmaknjeno od osrednjih javnih prostorov, nevpadljivo oblikovanje ipd.).
(6) Trase linijskih infrastrukturnih sistemov naj čim manj posegajo v območja sklenjenih kvalitetnih kmetijskih površin. Podzemne vode gospodarske javne infrastrukture na kmetijskih zemljiščih se mora izvesti na taki globini, da je omogočena nemotena raba teh zemljišč. Po izvedeni gradnji je potrebno na kmetijskih zemljiščih vzpostaviti prvotno stanje.
(7) Zemljišča, na katera posegajo trase podzemnih vodov je potrebno po končani gradnji sanirati tako, da se odstrani odvečni material, teren pa zatravi oziroma zasadi z lokalno značilnimi vrstami grmovnic.
(8) Gradnja omrežij gospodarske javne infrastrukture v območju vodotokov mora biti takšna, da se ne zmanjša prevodna sposobnost struge vodotoka, pri čemer pa mora biti zagotovljena varnost objektov pred visokimi vodami. Gospodarska javna infrastruktura mora biti načrtovana tako, da čim manjkrat prečka vodotok. Kadar le ta poteka vzporedno z vodotokom jo je potrebno načrtovati izven priobalnih zemljišč. Izjemoma, kadar so prostorske možnosti omejene, le ta lahko na krajših odsekih poteka tudi vzporedno z vodotokom po priobalnem zemljišču, vendar se z gradnjo ne sme poslabšati stabilnost brežin vodotoka.
(gradnja prometnega omrežja)
(1) Omrežje javnih komunikacij mora biti enostavno in čitljivo ter dobro označeno.
(2) Minimalna širina cestišča občinskih cest je praviloma 5,0 metrov, izjemoma pa 4,0 metre. Po potrebi se lahko zgradijo tudi izogibališča. Tehnični elementi novih cest morajo biti v skladu s področnimi predpisi in normativi.
(3) Nove ceste je potrebno graditi v krožnih povezavah oziroma izvesti obračališča. Za več parcel, namenjenih gradnji, se praviloma zagotavljajo skupni dostopi do javne ceste, novi priključki na javno cesto pa se praviloma izvedejo nasproti obstoječih. Dovozi in priključki na prometno omrežje morajo biti izvedeni tako, da ne ovirajo prometa, ter omogočajo varno vključevanje na javno cesto.
(4) Trase prometnic se morajo prilagajati obstoječemu reliefu. Med gradnjo je potrebno v največji možni meri ohranjati obstoječe krajinske prvine (gozdni rob, živice, posamezna drevesa) ob trasi. Izogibati se je potrebno prekomernim izravnavam terena in odstranjevanju vegetacije v večjem obsegu.
(5) Pri urejanju obcestne krajine je potrebno zagotoviti primerno oblikovanje brežin (neenakomeren naklon) in rastja (zakrivanje in odkrivanje pogledov, označevanje posebnih okoliščin). Uporabljati je potrebno lokalno značilne rastlinske vrste.
(6) Ob pomembnejših javnih cestah je v naseljih (razen kadar ni možno zagotoviti zadostnih površin, zaradi ohranjanja značilnih kakovostnih vzorcev pozidave) potrebno izvesti hodnike za pešce, ob prometnejših cestah pa tudi kolesarske steze oziroma poti. Glede na prostorske možnosti in razpoložljivost zemljišč naj se kolesarske poti izvedejo izven cestnih teles.
(7) Pri gradnji in rekonstrukciji gozdnih cest in poljskih poti je potrebno zagotoviti nemoten dostop do kmetijskih in gozdnih zemljišč ter potrebna izogibališča.
(8) Prečkanje vodotokov mora biti praviloma izvedeno brez trajnih posegov v strugo (stebri in drugi podobni elementi podporne konstrukcije). Brežina pod mostovi se mora ohranjati v pretežno naravni obliki.
(9) Na glavni cesti G2-107 (Celje–Šentjur–Podčetrtek), je v Mestinju in v Hajnskem evidentiran odsek ceste preko katere poteka selitev dvoživk v času razmnoževanja, zato naj se v primeru rekonstrukcije ceste oziroma njihovem vzdrževanju načrtuje ustrezne tehnične rešitve in varstvene ukrepe za neoviran prehod dvoživk na njihovih ustaljenih selitvenih poteh.
(10)Gradnja mostov in cest na območju vodotokov, ki imajo na podlagi predpisov s področja varstva narave poseben status, se načrtuje s tehničnimi rešitvami s katerimi se zagotavlja ohranjanje lastnosti naravnih vrednot in pogojev za ohranitev habitatov zavarovanih, redkih in ogroženih vrst in prednostnih habitatnih tipov vezanih na vodno okolje.
(11) Omrežje kolesarskih poti in pešpoti ter drugih rekreacijskih poti, se bo na območjih ohranjanja narave načrtovalo predvsem po že obstoječih poteh ter ob upoštevanju pogojev in varstvenih usmeritev za ohranjanje naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti.
(12) Pri načrtovanju cest in drugih posegov v progovnem in varovalnem progovnem pasu železnic (železniških prog) je treba upoštevati zakon o varnosti v železniškem prometu ter pravilnik o pogojih za graditev gradbenih objektov ali drugih objektov, saditev drevja ter postavljanje naprav v varovalnem progovnem pasu in v varovalnem pasu ob industrijskem tiru.
(13) Varovalni pas železniške proge v naselju je 106 m, izven naselja pa 108 m levo in desno od osi skrajnega tira. V varovalnem pasu je za vsak poseg v prostor potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasja upravljavca infrastrukture.
(14) Gradnjo prometne infrastrukture (ceste, kolesarske poti in pešpoti) je potrebno praviloma načrtovati izven priobalnih zemljišč in izven poplavnih območij.
(gradnja vodovodnega omrežja)
(1) Pri gradnji vodovodnega omrežja je potrebno upoštevati odlok o oskrbi s pitno vodo, ki velja za območje Občine Šmarje pri Jelšah.
(2) Ob gradnji in rekonstrukcijah vodovodnega omrežja je potrebno poleg oskrbe s pitno vodo in vode za tehnološke potrebe praviloma zagotavljati tudi požarno varnost objektov s sistemom hidrantov. Kjer ni možno zagotoviti zadostnih količin požarne vode, je potrebno urediti ustrezne požarne bazene ali zagotoviti dostop k površinskim vodotokom pod pogoji, ki jih določi pristojni organ. Hidrante je praviloma potrebno locirati izven javnih pohodnih ali povoznih površin.
(3) Pri pripravi projektov za vodovodno omrežje je potrebno upoštevati tudi hišne priključke z izvedbo priključnega mesta praviloma izven utrjenih površin.
(4) Do vodohranov je potrebno zagotoviti dostopno pot. Priporočljivo je, da so vodohrani zaradi manjše vidne izpostavljenosti vsaj delno vkopani.
(gradnja kanalizacijskega omrežja)
(1) Pri gradnji kanalizacijskega omrežja je potrebno upoštevati odlok o odvajanju in čiščenju komunalnih in padavinskih voda, ki velja za območje Občine Šmarje pri Jelšah.
(2) Javno kanalizacijsko omrežje mora biti zgrajeno v ločenem sistemu, razen na območjih kjer je že izveden mešani sistem. Zagotoviti je potrebno lokalno ali centralno čiščenje odpadnih voda. Ločeni kanalizacijski sistem za padavinsko vodo ne sme biti priključen na mešani sistem.
(3) Pri pripravi projektov za kanalizacijsko omrežje je potrebno upoštevati tudi hišne priključke z izvedbo priključnega mesta praviloma izven utrjenih površin.
(4) V javni mešani kanalizacijski sistem je prepovedano odvajati podtalnico, drenažne vode, vode odprtih vodotokov ter meteorne vode, kjer jih je možno speljati v ponikovalnico ali naravni vodotok.
(5) Lokalne čistilne naprave morajo biti umeščene zunaj ali na robu strnjenega naselja. Do čistilne naprave je treba zagotoviti dovoz z javne ceste. Čistilna naprava mora biti zavarovana z zaščitno ograjo. Pri gradnji novih čistilnih naprav je potrebno odvajanje očiščenih odpadnih voda v vodotok preveriti s strokovno podlago (hidrološko hidravlično analizo prevodnosti konkretnega vodotoka). S predvidenim odvajanjem očiščenih voda v vodotok se ne smejo poslabšati odtočne razmere dolvodno oziroma se ne sme povečati poplavna ogroženost. V takšnih primerih je potrebno očiščeno vodo pred izpustom v vodotok zadržati v ustrezno dimenzioniranih zadrževalnih bazenih.
(6) Nepretočne greznice morajo biti izvedene podzemno, male čistilne naprave pa v kolikor to dopušča tehnologija. Dopustna je tudi gradnja rastlinskih čistilnih naprav.
(gradnja plinovodnega omrežja)
Omrežje zemeljskega plina se praviloma gradi v podzemni izvedbi. Pri prečkanju cest in vodotokov je dovoljena tudi nadzemna izvedba.
(gradnja elektroenergetskega omrežja)
(1) Za vse obstoječe enosistemske daljnovode je predvidena rekonstrukcija z nadgraditvijo v dvosistemske daljnovode.
(2) Nizko in srednjenapetostno elektroenergetsko omrežje ter omrežje javne razsvetljave je v naseljih potrebno zgraditi v podzemni izvedbi. Praviloma se omenjena omrežja izvajajo podzemno tudi na območjih kvalitetne in prepoznavne kulturne krajine ter območjih kulturne dediščine. Na teh območjih je možna tudi nadzemna izvedba z lesenimi nosilnimi drogovi.
(3) Varovalni pasovi za posamezne napetostne nivoje elektroenergetskega omrežja so:
– za daljnovode (DV) napetostni nivo 220 kV in 400 kV: 80 m (40 m levo in 40 m desno od osi DV) in 40 m od zunanje ograje razdelilne ali transformatorske postaje,
– za daljnovode (DV) napetostni nivo 110 kV: 30 m (15 m levo in 15 m desno od osi DV) in 15 m od zunanje ograje razdelilne ali transformatorske postaje,
– za kablovode (KB) nazivne napetosti 400 kV in 220 kV: 20 m (10 m levo in 10 m desno od osi KB),
– za kablovode (KB) nazivne napetosti 110 kV: 6 m (3 m levo in 3 m desno od osi KB),
– za večsistemski daljnovod (DV) nazivne napetosti 110 kV in 35 kV: 30 m (15 m levo in 15 m desno od osi DV) in 15 m od razdelilne transformatorske postaje,
– za večsistemski daljnovod (DV) nazivne napetosti od 1 kV do 20 kV: 20 m (10 m levo in 10 m desno od osi DV),
– za kablovode (KB) nazivne napetosti do 20 kV: 2 m (1 meter levo in 1 meter desno od osi KB),
– za nadzemne elektro vode nazivne napetosti do vključno 1 kV: 3 m (1,5 m levo in 1,5 m desno od osi voda),
– za razdelilno in transformatorsko postajo srednje napetosti: 2 m.
(4) Pri načrtovanju je potrebno upoštevati razvoj elektroenergetskega omrežja (REDOS 2040 – Razvoj elektrodistributivnega omrežja Elektra Celje d.d.: Rogaška–Šentjur–Vojnik, št. študije 2180/6 – izdelana 2013) ter področno zakonodajo. V varovalnih pasovih obstoječih in predvidenih električnih omrežjih ni dovoljeno umeščati objektov, ki so prepovedani s področno zakonodajo. Za vsak poseg v varovalne pasove je potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje pristojnega upravljavca.
(5) Vse površine v naseljih, ki so v javni rabi, morajo biti skladno s funkcijo in pomenom posamezne površine in okoliških objektov opremljene z enotnim sistemom javne razsvetljave. Dostopne ceste in hodniki za pešce morajo praviloma biti opremljeni z nizkimi uličnimi svetilkami, glavne ulice in ceste pa z visokimi. Posebno pozornost je potrebno nameniti oblikovanju oziroma izboru tipa svetilke, ki mora upoštevati obstoječe kakovostne oblikovne rešitve, ki so značilne za posamezno območje.
(6) Umeščanje vodov in objektov v prostor se na zavarovanih območjih narave, območjih naravnih vrednot in območjih biotske raznovrstnosti načrtuje tako, da se zagotavlja ohranjanje njihovih lastnosti. Izkop jarkov naj se izvede na način, da ne bo prišlo do poškodovanja koreninskega sistema dreves.
(7) Prečkanje vodov gospodarske javne infrastrukture preko vodotokov, ki imajo status naravne vrednote ali območja biotske raznovrstnosti, naj se izvede s podvrtavanjem struge ter na način, ki ne bo zahteval izvedbo posebnih zaščitnih ukrepov za zavarovanje struge vodotoka, kot je npr. betoniranje, kamnomet.
(gradnja komunikacijskih omrežij)
(1) Komunikacijska omrežja, razen sistemov brezžičnih povezav, morajo biti v naseljih, praviloma pa tudi na območjih kvalitetne in prepoznavne kulturne krajine ter območjih kulturne dediščine, zgrajena v podzemni izvedbi.
(2) Pri načrtovanju objektov in naprav omrežja mobilne telefonije je potrebno upoštevati veljavne predpise s področja elektronskih komunikacij in elektromagnetnega sevanja.
(1) Upoštevati je potrebno odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki, ki velja za območje Občine Šmarje pri Jelšah.
(2) Komunalne odpadke je potrebno zbirati v zabojnikih za odpadke na zbirnem mestu. Zbirno mesto mora biti praviloma v objektu ali na pripadajoči parceli, namenjeni gradnji, tako da je dostopno vozilom za odvoz. Če to zaradi danosti prostora ni možno, se s pristojno službo za gospodarjenje z odpadki določi zbirno mesto na javni površini (vendar izven prometnih površin).
(3) Ekološki otoki (zbiralnice ločenih frakcij) se praviloma umeščajo na utrjene površine javnega značaja. Oblikovanje in umestitev v prostor naj bosta taka, da bo vpliv na vidne kakovosti prostora čim manjši. Če ekološki otok meji na travnato površino, naj se ga po možnosti zakrije s primerno zasaditvijo.
(4) Zbirni center je namenjen zbiranju vseh vrst frakcij in začasnemu hranjenju posameznih frakcij do rednega odvoza. Zbirni center mora biti zaradi dobre dostopnosti lociran v bližini pomembnejših cest.
(4) Oblikovanje zbirnih mest in ekoloških otokov naj bo enotno za območje naselja.
(5) Za gradbene odpadke se prvenstveno predvideva predelava za ponovno uporabo oziroma se jih odvaža na deponijo urejeno za odlaganje tovrstnih odpadkov. Deponiranje gradbenih odpadkov se lahko zagotavlja tudi povezano s sanacijo površinskih kopov mineralnih surovin v skladu z dovoljenji izdanimi na podlagi predpisov iz varstva okolja.
II/3.3. Prostorski izvedbeni pogoji in merila za parcelacijo
(velikost in oblika parcele, namenjene gradnji)
(1) Pri določanju velikosti in oblike parcele, namenjene gradnji je potrebno upoštevati:
– tip oblikovanja grajene strukture in stavbni tip, ki sta določena za EUP oziroma podEUP,
– predpisano stopnjo izkoriščenosti zemljišč,
– namen, velikost in zmogljivost načrtovanih objektov,
– prostorske potrebe osnovne dejavnosti (pomožni objekti, manipulativne površine, dovozi in dostopi, ustrezno število parkirnih mest),
– možnost vzdrževanja načrtovanih objektov,
– možnost priključitve na omrežja gospodarske javne infrastrukture,
– lastniško in parcelno strukturo zemljišč, pri čemer se mora omogočiti načrtovana raba sosednjih zemljišč,
– zdravstvene in tehnične zahteve, kot so odmik od sosednjega objekta, vpliv bližnje okolice, osončenje in intervencijske poti.
(2) Parcela, namenjena gradnji lahko v okviru stavbnih zemljišč sega na območja več EUP oziroma podEUP. V takšnih primerih je za posamezno gradnjo treba praviloma upoštevati namensko rabo ter prostorske izvedbene pogoje (vključno s posebnimi določbami), ki veljajo za prostorsko enoto, kamor sega največji delež površin parcele, namenjene gradnji.
(3) Minimalna velikost parcel, namenjenih gradnji, za izvajanje parcelacije se za prostostoječe eno- in dvostanovanjske stavbe določi tako, da se zazidano površino osnovne stavbe pomnoži s faktorjem 2,5.
(1) Delitev ali združevanje zemljiških parcel za oblikovanje novih parcel, namenjenih gradnji se dovoli pod pogojem, da se nove parcele, namenjene gradnji oblikujejo na podlagi določil tega odloka in da imajo vse zagotovljen dovoz in dostop do javne ceste. Pri določanju nove parcele, namenjene gradnji, ni možno oddeliti nezazidanih stavbnih zemljišč, ki po obliki, legi in velikosti ne ustrezajo kriterijem samostojne parcele, namenjene gradnji, kot so določeni v tem odloku.
(2) Delitev ali združevanje zemljiških parcel sta vedno dovoljena za potrebe gradnje javne infrastrukture in za potrebe določitve javnega dobra.
II/3.4. Prostorski izvedbeni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
(obveznost gradnje na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih)
(1) Gradnja objektov (razen objektov gospodarske javne infrastrukture ter nezahtevnih in enostavnih objektov, ki ne potrebujejo komunalnih priključkov) je dopustna samo na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih.
(2) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena je gradnja objektov dopustna tudi na komunalno neopremljenih stavbnih zemljiščih, če se sočasno z njo zagotavlja tudi komunalno opremljanje teh zemljišč.
(3) Stavbno zemljišče za gradnjo je komunalno opremljeno, če ima zagotovljeno oskrbo s pitno vodo, odvajanje odpadnih voda, oskrbo z električno energijo, odvoz smeti ter dostop do javne ceste.
(4) Za nestanovanjske objekte, ki za svoje delovanje ne potrebujejo vse gospodarske javne infrastrukture iz tretjega odstavka tega člena, se komunalna opremljenost stavbnega zemljišča določi v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja glede na namen objektov.
(obveznost priključevanja na omrežja in objekte gospodarske javne infrastrukture)
(1) Obstoječe in načrtovane objekte je potrebno priključiti na zgrajeno prometno, vodovodno, kanalizacijsko, plinovodno in elektroenergetsko omrežje v skladu z določili tega odloka, pogoji upravljavcev posameznih omrežij in veljavnimi predpisi.
(2) Vsi obstoječi in predvideni objekti, v katerih se rabi pitna voda, na območjih, na katerih je možna priključitev, morajo biti priključeni na javno vodovodno omrežje. Izjemoma je možno zagotavljati tudi oskrbo iz zasebnih (individualnih) sistemov v primerih, ko je oddaljenost objekta od javnega vodovoda več kot 200 m oziroma je izvedba priključka objekta na javni vodovod povezana z nesorazmernimi stroški.
(3) Po izgradnji javnega vodovodnega omrežja se morajo vsi objekti, ki na javno vodovodno omrežje še niso priključeni in je njihova priključitev možna, priključiti v roku šestih mesecev.
(4) Komunalna odpadna voda, ki nastaja v objektih, se mora odvajati v javno kanalizacijo ali neposredno v malo komunalno čistilno napravo. Kadar v skladu z veljavnimi predpisi na območju ni potrebna izgradnja javnega kanalizacijskega omrežja oziroma priključevanje na javno kanalizacijo ni možno iz tehničnih razlogov, je potrebno komunalne odpadne vode čistiti v mali komunalni čistilni napravi ali pa zbirati v nepretočni greznici, pri čemer mora biti njeno praznjenje zagotovljeno v okviru storitev javne službe. Nepretočne greznice so dopustne le v primerih, kadar je zaradi tehničnih in terenskih razmer mala čistilna naprava neizvedljiva.
(5) Po izgradnji javnega kanalizacijskega omrežja se morajo vsi objekti, iz katerih se odpadne in tehnološke vode vodijo v greznice in, ki na javno kanalizacijsko omrežje še niso priključeni in je njihova priključitev možna, priključiti v roku šestih mesecev. Objekte je potrebno na kanalizacijsko omrežje priključiti mimo greznic, ki jih je potrebno izprazniti in dezinficirati. Pri izgradnji kanalizacijskega omrežja in objektov čistilnih naprav je, na območjih naravnih vrednot in območjih biotskih raznovrstnosti, potrebno zagotavljati ohranjanje njihovih lastnosti.
(6) Obstoječe greznice na lokacijah, kjer še ni urejeno javno kanalizacijsko omrežje, je potrebno prednostno sanirati (s priključitvijo na sistem z malo čistilno napravo oziroma z izvedbo nepretočne greznice v primerih iz točke (4) tega člena) na vodovarstvenih območjih, ki so zavarovana s predpisi.
(7) Začasni objekti, ki uporabljajo vodo oziroma so priključeni na vodovod, morajo imeti urejeno odvajanje odpadnih voda v kanalizacijo.
(8) Padavinske vode je treba prioritetno ponikati. V primeru, da to ni možno, je treba padavinske vode speljati v vodotok na tak način, da bo v čim večji meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda. To pomeni, da je treba pred iztokom v vodotok predvideti njihovo zadrževanje na način, da ne bo bistvenega vpliva na vodni režim ali stanje voda.
(9) Po izgradnji javnega plinovodnega ali vročevodnega omrežja se morajo nanj priključiti vsi objekti, ki kot energent ne uporabljajo obnovljivih virov energije. Na območjih, kjer ni urejeno javno plinovodno ali vročevodno omrežje, se za ogrevanje objektov priporoča uporaba obnovljivih virov energije.
(10) Vse stavbe morajo imeti zagotovljen varen dovoz in dostop na javno cesto za motorna vozila, kolesarje in pešce. Priključki posameznih stavb in dovozne ceste morajo biti praviloma vezani na občinsko cesto.
II/3.5. Prostorski izvedbeni pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb
Gradnje in druge prostorske ureditve so možne v vseh območjih, ki jih določa ta odlok, če v okolju ne povzročajo večjih motenj, kot so dovoljene s predpisi. Vsak poseg v okolje mora biti načrtovan in izveden tako, da povzroči čim manjše obremenjevanje okolja.
(celostno ohranjanje kulturne dediščine)
(1) Sestavni del OPN so objekti in območja kulturne dediščine, varovani po predpisih s področja varstva kulturne dediščine (v nadaljevanju objekti in območja kulturne dediščine). To so kulturni spomeniki, vplivna območja kulturnih spomenikov, varstvena območja dediščine, registrirana kulturna dediščina, vplivna območja dediščine.
(2) Objekti in območja kulturne dediščine so razvidni iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o občinskem prostorskem načrtu in je njegova obvezna priloga, in iz veljavnih predpisov s področja varstva kulturne dediščine (aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov, aktov o določitvi varstvenih območij dediščine).
(3) Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti ter dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ).
(4) Na objektih in območjih kulturne dediščine nista dovoljeni:
– gradnja novega objekta, vključno z dozidavo in nadzidavo ter deli, zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji izgled objekta, in
– rekonstrukcija objekta,
na način, ki bi prizadel varovane vrednote objekta ali območja kulturne dediščine in prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot.
(5) Odstranitve objektov ali območij ali delov objektov ali območij kulturne dediščine niso dopustne, razen pod pogoji, ki jih določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
(6) Na objektih in območjih kulturne dediščine veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor prostorski izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje kulturne dediščine. V primeru neskladja ostalih določb tega odloka s prostorsko izvedbenimi pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine.
(7) Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo – čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za deponije viškov materialov ipd.
(8) Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o razglasitvi. Za kompleksne posege oziroma za posege v strukturne elemente spomenika je treba izdelati konservatorski načrt, ki je del projektne dokumentacije za pridobitev soglasja. Pogoji priprave in izdelave konservatorskega načrta so določeni s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. S kulturnovarstvenim soglasjem se potrdi konservatorski načrt in usklajenost projektne dokumentacije s konservatorskim načrtom.
(9) Za varstvena območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih območij dediščine.
(10) Za registrirano kulturno dediščino, ki ni kulturni spomenik in ni varstveno območje dediščine, velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso dovoljeni. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni v tem členu. Za registrirano kulturno dediščino veljajo dodatno še prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljujejo varstveni režimi za posamezne tipe dediščine in so navedeni v 55. in 56. členu tega odloka.
(10.1.) Za registrirano stavbno dediščino se ohranjajo varovane vrednote, kot so:
– tlorisna in višinska zasnova (gabariti),
– gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova,
– oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli),
– funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora,
– sestavine in pritikline,
– stavbno pohištvo in notranja oprema,
– komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico,
– pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih – cerkvah, gradovih, znamenjih itd.),
– celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine),
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
(10.2.) Za registrirano naselbinsko dediščino se ohranjajo varovane vrednote, kot so:
– naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov),
– odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote),
– prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd.),
– prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti itd.),
– naravne in druge meje rasti ter robovi naselja,
– podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina),
– odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega),
– stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.),
– oprema in uporaba javnih odprtih prostorov,
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
V primeru, da pri posamezni enoti kulturne dediščine varujemo tudi zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami je potrebno upoštevati tudi PIP za registrirana arheološka najdišča.
(10.3.) Za registrirano kulturno krajino in zgodovinsko krajino se ohranjajo varovane vrednote, kot so:
– krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in grajene ali oblikovane sestavine),
– značilna obstoječa parcelna struktura, velikost in oblika parcel ter členitve (živice, vodotoki z obrežno vegetacijo, osamela drevesa),
– tradicionalna raba zemljišč (sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini),
– tipologija krajinskih sestavin in tradicionalnega stavbarstva (kozolci, znamenja, zidanice),
– odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbo oziroma naseljem,
– avtentičnost lokacije pomembnih zgodovinskih dogodkov,
– preoblikovanost reliefa in spremljajoči objekti, grajene strukture, gradiva in konstrukcije ter likovni elementi in
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
(10.4.) Za registrirano vrtnoarhitekturno dediščino se ohranjajo varovane vrednote, kot so:
– zasnova (oblika, struktura, velikost, poteze),
– grajene ali oblikovane sestavine (grajene strukture, vrtna oprema, likovni elementi),
– naravne sestavine (rastline, vodni motivi, relief),
– podoba v širšem prostoru oziroma odnos dediščine z okolico (ohranjanje prepoznavne podobe, značilne, zgodovinsko pogojene in utemeljene meje),
– rastišče z ustreznimi ekološkimi razmerami, ki so potrebne za razvoj in obstoj rastlin, in
– vsebinska, funkcionalna, likovna in prostorska povezanost med sestavinami prostorske kompozicije in stavbami ter površinami, pomembnimi za delovanje celote.
(10.5.) Za registrirano arheološko najdišče velja, da ni dovoljeno posegati v prostor na način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline. Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in premičnimi najdbami se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst. Prepovedano je predvsem:
– odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake,
– poglabljati morsko dno in dna vodotokov ter jezer,
– ribariti z globinsko vlečno mrežo in se sidrati,
– gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine in
– postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega najdišča.
Izjemoma so dovoljeni posegi v posamezna najdišča, ki so hkrati stavbna zemljišča znotraj naselij, in v prostor robnih delov najdišč ob izpolnitvi naslednjih pogojev:
– če ni možno najti drugih rešitev in
– če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo.
V primeru, da se območje urejuje z OPPN, je treba predhodne arheološke raziskave v smislu natančnejše določitve vsebine in sestave najdišča opraviti praviloma že v okviru postopka priprave izvedbenega akta.
(10.6.) Za registrirano memorialno dediščino se ohranjajo varovane vrednote, kot so:
– avtentičnost lokacije,
– materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin,
– vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute.
(10.7.) Za drugo dediščino se ohranjajo varovane vrednote, kot so:
– materialna substanca, ki je še ohranjena,
– lokacija in prostorska pojavnost,
– vsebinski in prostorski odnos med dediščino in okolico.
(11) V vplivnih območjih dediščine velja, da morajo biti posegi in dejavnosti prilagojeni celostnemu ohranjanju dediščine. Ohranja se prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost dediščine, zaradi katere je bilo vplivno območje določeno.
(12) Za poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika, varstveno območje dediščine ali registrirano dediščino, ki je razvidna iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o občinskem prostorskem načrtu, je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje za posege po predpisih za varstvo kulturne dediščine.
Kulturnovarstveno soglasje je treba pridobiti tudi za posege v posamezno EUP, če je tako določeno s posebnimi prostorsko izvedbenimi pogoji, ki veljajo za to območje urejanja.
Če se upravičeno domneva, da je v nepremičnini, ki je predmet posegov, neodkrita dediščina, in obstaja nevarnost, da bi z načrtovanimi posegi bilo povzročeno njeno poškodovanje ali uničenje, je treba izvesti predhodne raziskave skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. Obseg in čas predhodnih raziskav dediščine določi pristojna javna služba. Za izvedbo raziskave je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo po predpisih s področja varstva kulturne dediščine.
(13) Za poseg v objekt ali območje kulturne dediščine se štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakorkoli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo. To so tudi vsa dela, ki se štejejo za vzdrževanje objekta skladno s predpisi s področja graditve objektov in drugi posegi v prostor, ki se ne štejejo za gradnjo in so dopustni na podlagi odloka OPN ali drugih predpisov.
(14) Za izvedbo predhodne arheološke raziskave na območju kulturnega spomenika, registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine, naselbinske dediščine, kulturne krajine ali zgodovinske krajine je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline po predpisih za varstvo kulturne dediščine. Pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline je pri pristojni območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije treba pridobiti podatke o potrebnih predhodnih arheoloških raziskavah – obseg in čas predhodnih arheoloških raziskav določi pristojna javna služba.
(15)Na območjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in ocena arheološkega potenciala zemljišča še ni znana, se priporoča izvedba predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo ali posegi v zemeljske plasti.
(16) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/ investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.
(17) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.
(1) Na zavarovanih območjih narave je potrebno upoštevati usmeritve, izhodišča in pogoje, ki jih podajata Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti ter kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list RS, št. 35/90) in Odlok o razglasitvi naravne znamenitosti in kulturnega spomenika (Uradni list RS, št. 58/98).
(2) Z naravnimi vrednotami je treba ravnati tako, da se ne ogrozi njihovega obstoja. Posegi in dejavnosti se izvajajo na naravni vrednoti, če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti za izvedbo posega ali opravljanje dejavnosti. Če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti, se posegi in dejavnosti:
– na površinski in podzemeljski geomorfološki, hidrološki in geološki naravni vrednoti izvajajo v obsegu in na način, da se ne uničijo, poškodujejo ali bistveno spremenijo lastnosti, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto, oziroma v obsegu in na način, da se v čim manjši možni meri spremenijo druge fizične, fizikalne, kemijske, vidne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote,
– na drevesni naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne zmanjša vitalnost, ne poslabša zdravstveno stanje drevesa in se ne poslabšajo življenjske razmere na rastišču,
– na ekosistemski naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne spremenijo kvalitete ekosistema ter naravni procesi v njem do takšne mere, da se poruši naravno ravnovesje.
(3) Na ekološko pomembnih območjih, ki niso tudi posebna varstvena območja, so vsi posegi in dejavnosti možni, načrtuje pa se jih tako, da se v čim veji možni meri ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih in živalskih vrst, njihova kvaliteta ter povezanost habitatov populacij rastlinskih in živalskih vrst in omogoča ponovno povezanost, če bi bila le-ta z načrtovanim posegom ali dejavnostjo prekinjena. Skladno s to usmeritvijo naj se posege in dejavnosti načrtuje izven najbolj občutljivih in biotsko najvrednejših delov ekološko pomembnih območij.
(4) Na območjih Natura 2000 se pri izvajanju posegov in dejavnosti izvedejo vsi možni tehnični in drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in živali ter njihove habitate čim manjši. Čas izvajanja posegov, opravljanja dejavnosti ter drugih ravnanj se kar najbolj prilagodi življenjskim ciklom živali in rastlin tako, da se: živalim prilagodi tako, da poseganje oziroma opravljanje dejavnosti ne ali v čim manjši možni meri, sovpada z obdobji, ko potrebujejo mir oziroma se ne morejo umakniti, zlasti v času razmnoževalnih aktivnosti, vzrejanja mladičev, razvoja negibljivih ali slabo gibljivih razvojnih oblik ter prezimovanja; rastlinam prilagodi tako, da se omogoči semenenje, naravno zasajevanje ali druge oblike razmnoževanja. Na območjih Natura 2000 se ne vnaša živali in rastlin tujerodnih vrst ter gensko spremenjenih organizmov. Posegov in dejavnosti se ne izvaja na pomembnejših delih življenjskih prostorov rastlinskih in živalskih vrst, zaradi katerih je določeno območje Natura 2000 (npr. drstišča, gnezdišča, selitvene poti), razen tistih dejavnosti, ki pomembno prispevajo k doseganju ciljev varovanega območja.
(5) Na območjih pričakovanih naravnih vrednot je potrebno najdbe mineralov ali fosilov prijaviti pristojnemu ministrstvu. Hkrati mora najditelj najdbo zaščititi pred uničenjem, poškodbo ali krajo.
(6) Zavarovana območja, naravne vrednote in območja biotske raznovrstnosti se lahko vključi v turistično ponudbo z upoštevanjem omejitev ter skladno s predpisi varstva narave. Območja se lahko uredi za oglede s postavitvijo opazovališč, tabel z informacijami in opozorili.
(7) Za gradnjo oziroma za izvajanje del, ki bi lahko ogrozile zavarovana območja naravne vrednote in posebno varstveno območje, je potrebno pridobiti naravovarstvene pogoje in soglasje pristojnega organa za ohranjanje narave.
(8) Ohranjati in varovati je potrebno strukturo kmetijskih površin, pasove vegetacije, gozdne robove, travniške sadovnjake, živice, drevesa, skupine dreves, omejke in grmišča, naravne oblike terena (jame, vrtače itn.) ter druge značilne elemente naravne in kulturne krajine tako, da se ne spremeni njihova oblika oziroma pojavnost v prostoru.
(9) Z gradnjo objektov izven območij naselij naj se ne drobi ekosistemov, omogočati je potrebno prehod prostoživečih vrst. Ob gradnjah, rekonstrukcijah in vzdrževanju prometne infrastrukture naj se zagotavlja ustrezne prehode za prostoživeče vrste.
(10) Življenjske razmere na rastišču dreves, ki imajo status naravne vrednote, je potrebno ohranjati nespremenjene (ne sme se odstranjevati zemlje, razkrivati korenin, zasipavati debel ali rastišč oziroma površin nad koreninami, spreminjati vodnega režima ipd.). Gradnja oziroma umeščanje objektov ali naprav na drevesih ali njihovem rastišču je prepovedana. Izjemoma, če ni drugih prostorskih možnosti, je na rastišču v primerni oddaljenosti možno umestiti urbano opremo in objekte javne razsvetljave.
(11) Gradnja objektov za izrabo sončne energije naj se praviloma umešča na obstoječe objekte in izven vidno izpostavljenih območij ter izven zavarovanih območij narave, območij naravnih vrednot in območij biotske raznovrstnosti.
(12) Mirna območja na prostem (varstvo pred hrupom) se določijo v skladu s predpisi s področja ohranjanja narave in predpisom s področja varstva pred hrupom.
(1) Pri posegih v prostor je potrebno zavarovati plodno zemljo pred uničenjem ter zagotoviti ukrepe za zaščito tal med izvajanjem gradbenih del.
(2) Pri gradnji objektov je potrebno humus odstraniti in deponirati. Humus se uporabi za zunanjo ureditev ali izboljšanje drugih kmetijskih zemljišč. Pri posegih na kmetijska zemljišča mora podati usmeritev za to pristojna strokovna služba.
(3) Evidentirati in sanirati je potrebno divja odlagališča odpadkov, pripraviti sanacijske načrte ter izvesti ustrezne ureditvene in omilitvene ukrepe.
(1) Pri urejanju prostora in izvajanju posegov v obvodnem prostoru voda 1. in 2. reda je potrebno upoštevati omejitev posegov v vodna in priobalna zemljišča v naseljih in izven njih kot jih določa veljavna zakonodaja s področja urejanja voda. Na območju občine so vsi vodotoki 2. reda. Zunanja meja priobalnega zemljišča sega na vodah 2. reda 5 m od meje vodnega zemljišča. Izjemoma je lahko meja priobalnega zemljišča tudi drugačna in se jo določi v skladu z veljavno zakonodajo.
(2) Pri načrtovanju posegov v prostor je treba vodotoke in stoječe celinske vode obravnavati kot vodna zemljišča s pripadajočimi priobalnimi zemljišči in omejitvami, ki izhajajo iz predpisov s področja voda, tudi če v grafičnem delu OPN-ID niso opredeljena kot območja celinskih voda.
(3) Ureditve vodotokov z naravovarstvenim statusom morajo zagotavljati ohranjanje morfoloških, hidroloških in ekoloških lastnosti vodotokov.
(4) Pri ureditvah in gradnjah se praviloma ohranjata naraven potek vodotoka (smer, oblika in globina struge) in obstoječa vegetacija na priobalnih zemljiščih (po potrebi se jo ponovno zasadi tako, da se vzpostavlja naravna vrstna obvodna vegetacija). Pri tem je potrebno zagotoviti ustrezne dostope za potrebe vzdrževanja in javne rabe. Na ogroženih območjih se urejanje voda izvaja z ustreznimi tehničnimi ukrepi glede na stopnjo nevarnosti.. Ureditve vodotokov in hudournikov so dopustne z uporabo naravnih materialov oziroma tako, da je čim manj vidnega betona. Pri ureditvah brežin je potrebno odstraniti rastline tujerodnih vrst in preprečiti njihovo širjenje. Vodnogospodarske ureditve se ne opravlja v razmnoževalnem času od zgornje pomladi do poznega poletja.
(5) Krčenje ali odstranjevanje obvodne grmovne in drevesne vegetacije v 5 m pasu naj se ne izvaja, iz sestoja se lahko odstranijo le poškodovana drevesa ali drevesa, ki močno ovirajo pretok.
(6) Objektov, ki prekinjajo zveznost vodnega toka naj se ne gradi, v primeru, ko drugih možnosti ni, pa se jih gradi tako, da se ob njih z dodatnimi tehničnimi rešitvami vzpostavi povezava s celotnim tokom.
(7) Rekreacijski rabi se namenja območja, kjer je možno urediti dostop brez spreminjanja morfoloških značilnosti voda in kjer taka raba nima vpliva na druge kakovosti krajine. Dostopne poti, vstopna in izstopna mesta ipd. je praviloma potrebno urediti brez posegov v strugi in na obrežnih zemljiščih.
(8) Odvzem vode iz vodotokov za namakanje kmetijskih površin, ribogojstvo in delovanje obnovljenih ali prenovljenih starih objektov, ki so vezani na izkoriščanja energije tekoče vode mora zagotavljati pogoje za ohranitev vodnih in obvodnih habitatov ter ekološko povezanost habitatov pred in za zajezitvijo oziroma odvzemom vode.
(9) Zasipavanje in odlaganje kakršnega koli materiala v strugo in na bregove vodotoka naj se ne izvaja.
(10) Za vse posege v vodno in priobalno zemljišče je potrebno pridobiti soglasje pristojnega organa.
(1) Pri načrtovanju, graditvi in obratovanju objektov ter urejanju površin je potrebno upoštevati predpise s področja učinkovite rabe energije v stavbah. V stavbah je treba zagotoviti racionalno (učinkovito) rabo energije na področjih toplotne zaščite, ogrevanja, hlajenja, prezračevanja ali njihove kombinacije, priprave tople vode in razsvetljave v stavbah ter zagotavljanja lastnih obnovljivih virov energije za delovanje sistemov.
(2) Pri zasnovi nove pozidave je potrebno upoštevati prevetrenost in lokalno cirkulacijo zraka.
(območja kmetijskih zemljišč in gozdov)
(1) V največji možni meri je potrebno ohranjati sklenjene kakovostne kmetijske površine. Z novimi posegi naj se ne razdrobi posestna struktura. Občina si bo v okviru svoje pristojnosti prizadevala v največji možni meri ohranjati kvalitetna kmetijska zemljišča za zagotavljanje prehranske samooskrbe.
(2) Pri urejanju kmetijskih zemljišč in pri kmetijskih agromelioracijah se ohranja pasove vegetacije in posamezna debelejša drevesa ali skupine dreves. Pri melioracijah in hidromelioracijah se ohranja naravne značilnosti prostora. V območjih ohranjanja narave, kjer je zaradi agrarnih operacij zmanjšana ali ogrožena biotska raznovrstnost, je treba načrtovati omilitvene ali izravnalne ukrepe.
(3)Postavljanje obor in ograjevanje zemljišč za pašo živine v odprti krajini na območjih ohranjanja narave se izvaja na način, da je mogoč prehod prostoživečih vrst. Na območjih, ki so zavarovani po predpisih o ohranjanju narave, se ne postavlja obor za gojenje tujerodnih prostoživečih vrst.
(4) V primeru, da se vzpostavljajo nova kmetijska zemljišča je potrebno tla po sečnji in izravnavi terena zaradi preprečitve erozije in spiranja zemlje čim hitreje zatraviti z mešanico semen avtohtonih trav ali izvesti druge ustrezne ukrepe za preprečitev erozije.
(5) Pri posegih v gozd in gozdni prostor je potrebno upoštevati tipološke značilnosti krajine ter zagotavljati ohranitev ekološkega ravnovesja, značilnosti razporeditve gozdnih mas v prostoru in značilnosti obstoječega gozdnega roba. Posege v gozd in gozdni prostor je potrebno načrtovati tako, da se pogoji za gospodarjenje z okoliškimi gozdovi po izvedbi posega ne bodo poslabšali. Če poseg v gozd poseže v obstoječi sistem gozdnih prometnic, je potrebno zagotoviti nadomestne gozdne prometnice.
(6) Načrtovanje prostorskih ureditevna območjih gozdov (npr. gozdne prometnice, protipožarne preseke) mora zagotavljati varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti zlasti na ekološko pomembnih območjih in posebnih varstvenih območjih.
(7) V območjih koridorjev ogroženih vrst in v območjih, ki omogočajo gensko povezanost njihovih populacij, se ohranja gozdove (in druge oblike naravnih prvin) v čim bolj naravnem stanju.
(8) Negozdna zemljišča (zemljišča, na katerih ni opredeljena namenska raba G – gozdna zemljišča) v gozdu je prepovedano pogozdovati.
(9) V primeru posegov oziroma krčitve gozda je potrebno na meji z gozdom ponovno vzpostaviti strukturiran gozdni rob z avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi vrstami v podobni vrstni sestavi in razmerju, kot se pojavljata v okoliških gozdnih robovih, ki ga je potrebno vzdrževati.
(10) Gradnja objektov naj se načrtuje v odmiku ene drevesne višine odraslega drevesa od obstoječega gozdnega roba ali obvodne drevnine.
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Načrtovanje in gradnjo objektov je potrebno zasnovati tako, da se preprečijo oziroma zmanjšajo škodljivi vplivi naravnih in drugih nesreč ter da se omogoči zaščita, reševanje in pomoč.
(2) Na poplavnih območjih, za katera so izdelane karte poplavne nevarnosti in določeni razredi poplavne nevarnosti, je pri načrtovanju prostorskih ureditev oziroma izvajanju posegov v prostor treba upoštevati predpis, ki določa pogoje in omejitve za posege v prostor in izvajanje dejavnosti na območjih, ogroženih zaradi poplav. Pri tem je treba zagotoviti, da se ne povečajo obstoječe stopnje ogroženosti na poplavnem območju in izven njega. Če načrtovanje novih prostorskih ureditev oziroma izvedba posegov v prostor povečuje obstoječo stopnjo ogroženosti, je treba skupaj z načrtovanjem novih prostorskih ureditev načrtovati celovite omilitvene ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti, njihovo izvedbo pa končati pred začetkom izvedbe posega v prostor oziroma sočasno z njo.
(3) Na poplavnih območjih, ob vodotokih Mestinjščica, Zibiški potok, Tinski potok, Dolgi potok, Babna Reka, Hajnski in Dragomilski potok, za katera razredi poplavne nevarnosti še niso bili določeni, je dopustna le odstranitev objektov. Dopustni sta tudi rekonstrukcija in vzdrževanje zakonito zgrajenih objektov, če se s tem ne povečuje poplavne ogroženosti in ne vpliva na vodni režim in stanje voda. V primeru posegov na ta območja je potrebno upoštevati uredbo o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor, na območjih ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list RS, št. 89/08).
(4) Ne glede na določbe točk (2) in (3) tega člena so na poplavnem območju dopustni posegi v prostor in dejavnosti, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda, ter posegi in dejavnosti, ki jih dopuščajo predpisi o vodah, pod pogoji, ki jih določajo ti predpisi.
(5) V primeru gradnje novih objektov ali izvajanja dejavnosti na erozijskih, plazljivih ali plazovitih območjih (če ta niso določena, pa na zemljiščih z naklonom, večjim od 10°, in drugih zemljiščih, za katera obstaja sum, da so ogrožena) je potrebno v fazi priprave projektne dokumentacije ali pred posegom v prostor, pri katerem gradbeno dovoljenje ni potrebno, izdelati geološko geomehansko poročilo (oziroma drugo ustrezno analizo) za ugotovitev stopnje tveganja za načrtovane posege. Na njegovi podlagi je potrebno določiti pogoje in omejitve ter ustrezne omilitvene ukrepe za izvajanje dejavnosti oziroma gradnjo na območju in jih upoštevati pri vseh nadaljnjih aktivnostih.
(6) Po podatkih Agencije RS je na območju Občine Šmarje pri Jelšah vrednost projektnega pospeška tal med 0,125 in 0,15 (potresna nevarnost).
(zahteve glede varovanja pred požari)
(1) Pri graditvi objektov je potrebno upoštevati predpise s področja varnosti pred požari.
(2) Objekti morajo biti projektirani in grajeni tako, da je omejeno širjenje požara na sosednje objekte ter so zagotovljeni pogoji za varen umik ljudi, živali in premoženja, in sicer je potrebno:
– upoštevati odmik objektov od meje parcele,
– zagotoviti protipožarne ločitve,
– zagotoviti vire za gašenje,
– zagotoviti neovirane in varne dovoze, dostope ter delovne površine za intervencijska vozila za gašenje in reševanje v stavbah.
(3) Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom je potrebno dokazati v skladu s predpisom, ki določa zasnovo in študijo požarne varnosti.
II/3.6. Prostorski izvedbeni pogoji glede varovanja zdravja
(zahteve glede osončenja in osvetlitve)
(1) Zahteve glede osončenja in osvetlitve prostorov za bivanje in delo
(1.1) Pri vseh prostorih za bivanje in delo je treba zagotoviti naravno osvetlitev skladno z veljavnimi predpisi.
(1.2) Na območjih, namenjenih stanovanjskim površinam (SS) in površinam podeželskega naselja (SK) mora biti praviloma zagotovljeno osončenje vsaj enega prostora za bivanje. Kot osončen šteje tisti prostor, v katerem sončni žarki 21. decembra vsaj eno uro osvetljujejo sredino okenske površine. Pri določanju osončenja je kot ovire potrebno upoštevati okoliški teren in stavbe.
(2) Zahteve glede svetlobnega onesnaževanja
(2.1)Pri načrtovanju razsvetljave je treba upoštevati ukrepe za zmanjševanje emisije svetlobe v okolje, ki jih določa veljavni predpisi s področja svetlobnega onesnaževanja okolja.
(2.2) Nestanovanjske stavbe, prometna infrastruktura in sprehajalne poti izven naselij praviloma ne smejo biti osvetljeni. V kolikor je to nujno potrebno zaradi varnosti ljudi in premoženja ter zaradi prometne varnosti, mora biti osvetljevanje urejeno v skladu z veljavnimi predpisi s področja svetlobnega onesnaževanja okolja. Uporabljati se morajo svetlobna tipala za samodejno vklapljanje in izklapljanje svetilk.
(2.3) Zunanja razsvetljava mora biti nameščena (oziroma prilagojena) tako, da osvetljenost, ki jo povzroča na oknih varovanih prostorov, ni prekomerna.
(2.4) Letna poraba elektrike vseh svetilk, ki so na območju občine vgrajene v razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo javnih površin, ki jih občina upravlja, izračunana na prebivalca občine, ne sme presegati ciljne vrednosti 44,5 kWh, določene s predpisom s področja svetlobnega onesnaževanja.
(2.5.) Nameščanje javne razsvetljave v redko poseljenem hribovitem območju občine naj se ne izvaja.
(pogoji za varstvo pred hrupom)
(1) II. stopnja varstva pred hrupom se na stanovanjskih površinah (SS) določa za EUP oziroma podEUP z oznakami: ME 07 – severni del, ŠG 03, ŠM 03/4, ŠM 13 – zahodni del, ŠM14/1 – južni del, ŠM 15/3, ŠM 16, ŠM 17/1, ŠM 17/2, ŠM 24/5 in ŠM 32/1, na stanovanjskih površinah za posebne namene (SB) za podEUP z oznako ŠM 03/1 ter na površinah za turizem (BT) za podEUP z oznakami DLE 01/2, ŠM 24/4, VBR 01/3, VKV 03/4, VSG 01/3 ter VSG 02/2. Navedena območja so prikazana v Analizi možnosti določitve območij II. SVPH na površinah PNRP SS, SB in BT (strokovna podlaga OPN-ID) in priložena prikazu stanja prostora.
(2) III. stopnja varstva pred hrupom se določa na površinah podeželskega naselja (SK), osrednjih območjih centralnih dejavnosti (CU), drugih območjih centralnih dejavnosti (CD), površinah športnih centrov (BC), površinah za oddih, rekreacijo in šport (ZS), površinah za vrtičkarstvo (ZV), parkih (ZP), drugih urejenih zelenih površinah (ZD), območjih pokopališč (ZK), površinah razpršene poselitve (A), območjih celinskih voda (VC), ki niso razvrščena med mirna območja na prostem ter na območjih EUP oziroma pod EUP s podrobnejšo namensko rabo prostora stanovanjske površine (SS), stanovanjske površine za posebne namene (SB) in površine za turizem (BT), ki v prvem odstavku tega člena niso opredeljena kot območja II. stopnja varstva pred hrupom.
(3) IV. stopnja varstva pred hrupom se določa na območjih gospodarskih con (IG), površinah z objekti za kmetijsko proizvodnjo (IK), površinah cest (PC), površinah železnic (PŽ), ostalih prometnih površinah (PO), območjih okoljske infrastrukture (O), območjih energetske infrastrukture (E), območjih mineralnih surovin (LN) ter območjih kmetijskih (K1 in K2) in gozdnih zemljišč (G), ki niso razvrščena med mirna območja na prostem. Obstoječe stavbe z varovanimi prostori se na teh območjih varujejo glede na mejne vrednosti kazalcev hrupa za III. stopnjo varstva pred hrupom.
(4) V prvem odstavku navedeni analizi možnosti določitve območij II. SVPH na površinah PNRP SS, SB in BT so prikazana tudi potencialna območja za opredelitev II. SVPH in sicer na stanovanjskih površinah (SS) EUP oziroma podEUP z oznakami ŠM 03/2, ŠM 14/1 - osrednji del, ŠM 14/2, ŠM 26/1 – severni del, ŠM 30, ŠM 32/1 - osrednji del in ŠM 32/2 – severni del. Možnosti določitve območij II. SVPH za območja iz prejšnjega stavka se preveri s strokovno podlago. Rezultate te strokovne podlage se v OPN-ID vnese s prvimi spremembami in dopolnitvami.
(5) Nove stavbe z varovanimi prostori je treba načrtovati na primerni legi oziroma primerni oddaljenosti od obstoječih virov hupa tako, da se upošteva priporočila mednarodne zdravstvene organizacije (Ldvn 55 dBA, Lnoč 40 dBA) oziroma, če teh vrednosti ni mogoče zagotoviti, mejne vrednosti kazalcev hrupa za posamezno območje, da stopnje varstva pred hrupom niso presežene. Izpolnitev pogoja iz prejšnjega stavka se lahko zagotovi tudi z zmanjšanjem emisije na viru hrupa ali omejitvijo širjenja hrupa v okolje ob cestah, ki so vir hrupa, železnicah, parkiriščih ipd. (aktivni ukrepi). Izvedba pasivnih protihrupnih ukrepov je dopustna le na obstoječih stavbah.
(6) Prezračevalne in klimatske naprave stanovanjskih stavb naj ne presegajo v prejšnji točki priporočenih vrednosti oziroma, če teh ni mogoče zagotoviti, mejnih vrednosti kazalcev hrupa za območje, v katerem so nameščene.
(7) Pri projektiranju novih stavb je potrebno upoštevati negativni vpliv obstoječih virov hrupa in stavbe že v osnovi zasnovati (umestitev, orientacija, lega posameznih prostorov v stavbi) tako, da so varovani prostori čim manj izpostavljeni emisiji hrupa.
(8) Za uporabo zvočne naprave na javni prireditvi, ki povzroča čezmerno obremenitev okolja s hrupom, mora organizator prireditve pridobiti dovoljenje za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom, ki ga izda pristojni občinski organ občine. V vlogi za pridobitev dovoljenja za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom mora organizator predložiti podatke in priloge kot jih določa predpis o načinu uporabe zvočnih naprav, ki na shodih in prireditvah povzročajo hrup. Organizatorju prireditve ni potrebno pridobiti dovoljenja za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom, če prireditev organizira na prireditvenem prostoru, za katerega je pristojni občinski organ izdal dovoljenje za začasno čezmerno obremenitev okolja zaradi uporabe zvočnih naprav.
(9) Dovoljenje za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom zaradi zvočnih naprav na shodih izda ministrstvo, pristojno za okolje.
(zahteve glede varovanja pred elektromagnetnimi sevanji)
(1) Pri načrtovanju, gradnji ali rekonstrukciji vira sevanja mora investitor izbrati tehnične rešitve in upoštevati dognanja in rešitve, ki zagotavljajo, da mejne vrednosti elektromagnetnega polja, ki so določene v predpisih o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju, niso presežene, in hkrati omogočajo najnižjo tehnično dosegljivo obremenitev okolja zaradi sevanja. Vire sevanja je treba umestiti v primerni oddaljenosti od območij I. stopnje varstva pred sevanjem, da so vplivi na zdravje ljudi čim manjši.
(2) I. stopnja varstva pred sevanjem
(2.1) I. stopnja varstva pred sevanjem se določa na stanovanjskih površinah (SS), stanovanjskih površinah za posebne namene (SB), površinah podeželskega naselja (SK), osrednjih območjih centralnih dejavnosti (CU), drugih območjih centralnih dejavnosti (CD), površinah za turizem (BT), športnih centrih (BC), površinah za oddih, rekreacijo in šport (ZS), parkih (ZP), površinah za vrtičkarstvo (ZV), območjih pokopališč (ZK) in površinah razpršene poselitve (A).
(3) II. stopnja varstva pred sevanjem
(3.1) II. stopnja varstva pred sevanjem se določa na območjih gospodarskih con (IG), površinah z objekti za kmetijsko proizvodnjo (IK), drugih urejenih zelenih površinah (ZD), površinah cest (PC), površinah železnic (PŽ), ostalih prometnih površinah (PO), območjih okoljske infrastrukture (O), območjih energetske infrastrukture (E) in območjih mineralnih surovin (LN).
(3.2) II. stopnja varstva pred sevanjem se določa tudi na vseh drugih območjih, ki niso v točki (2) tega člena določena kot območja, na katerih velja I. stopnja varstva pred sevanjem. II. stopnja varstva pred sevanjem velja tudi na površinah, ki so v I. območju namenjene javnemu cestnemu ali železniškemu prometu.
(4) Minimalni potrebni odmiki (odmiki se merijo od sredine osi daljnovoda na višini 1 m od tal) od virov EMS, v katera ni dovoljeno umeščanje objektov z varovanimi prostori so:
– za 400 kV daljnovod (v odvisnosti od tipa in oblike) min. 42 do 46 m od osi daljnovoda na vsako stran,
– za 110 kV daljnovod (v odvisnosti od tipa in oblike) min. 11 do 14 m od osi daljnovoda na vsako stran.
Enake odmike od objektov z varovanimi prostori je potrebno upoštevati tudi pri umeščanju novih virov EMS.
(1) Razporeditev območij zelenih površin (ZS, ZP, ZD, ZV, ZK) je določena s podrobnejšo namensko rabo prostora. Gradnja in ureditev javnih vrtov, parkov, trgov, zelenic in drugih urejenih zelenih površin, otroških in drugih javnih igrišč ter igrišč za športe na prostem je dovoljena tudi na območjih drugih namenskih rab prostora kot to določa 12. člen tega odloka. Razporeditev območij zelenih površin v strnjenih urbanih območjih je treba načrtovati tako, da je omogočena varna peš dostopnost prebivalcem. Odprte javne prostore v mestih je treba načrtovati skladno z razvojem javnega potniškega prometa in omrežja poti za kolesarje in pešce.
(2) Skladno izhodiščem celostne prometne strategije občine je treba za doseganje ciljev trajnostne mobilnosti vzpodbujati energetsko varčno in učinkovito vožnjo, vožnjo s kolesom in hojo, uporabo javnega prevoza, lokalno nakupovanje, spodbujanje lokalne samooskrbe ipd. V ta namen bi bilo potrebno pristopiti k sistematičnemu načrtovanju kolesarskih poti, ureditvi varnih dostopov do postaj in postajališč javnega potniškega prometa, ureditvi parkirišč za kolesa, postavitvi polnilnih postaj na zemeljski plin in elektro polnilnic ipd.
(1) Pri načrtovanju, graditvi in obratovanju objektov ter urejanju površin je potrebno upoštevati predpise s področja kakovosti zraka.
(2) Novogradnje naj se prioritetno priključi na ekološko sprejemljivejše in obnovljive vire energije, pri čemer je potrebno upoštevati lokalne možnosti (podtalnica, geotermalna energija, plinovod, toplovod, obstoječe skupne kotlovnice ipd.) ter lego objektov in streh za uporabo sončne energije.
(3) Z ogrevanjem obstoječih stavb naj se postopoma preide na ekološko sprejemljiva goriva in učinkovitejše naprave.
(4) Občina ima sprejet lokalni energetski koncept (v nadaljnjem besedili: LEK), ki določa program ravnanja z energijo. Za njegovo izvajanje skrbi občinski energetski upravljavec. Na območju naselja Šmarje pri Jelšah je občina pristopila k izvedbi plinifikacije, preučuje pa se tudi možnost plinifikacije naselja Mestinje. Občina skladno LEK izvaja energetsko sanacijo javnih objektov in povečuje uporabo sistemov na obnovljive vire energije (uporaba sončne energije, toplotne črpalke), hkrati pa s pomočjo svetovanja, izobraževanja in obveščanja o možnih finančnih virih spodbuja izboljšanje toplotne zaščite ostalih obstoječih stavb.
(5) Objekte in naprave s pomembnimi viri emisij se lahko umešča samo v območja proizvodnih dejavnosti.
(6) Novih stavb z varovanimi prostori ni dovoljeno umeščati v vplivno območje gospodarskih con. Praviloma jih ni dovoljeno umeščati tudi v vplivna območja pomembnih cest.
(7) Pomembne vire vonjav, kot so bioplinarne, kompostarne in večje farme je treba načrtovati v primerni oddaljenosti od stanovanjskih, gostinskih, poslovnih in upravnih stavb, stavb splošnega družbenega pomena, igrišč za športe na prostem in drugih objektov za šport, rekreacijo in prosti čas. Primerna oddaljenost za nove in širitve obstoječih virov vonjav se določi na osnovi strokovne ocene vpliva vonjav.
(1) Občina oziroma njene pristojne službe morajo (v okviru svoje pristojnosti) za večino prebivalstva zagotavljati oskrbo s kvalitetno pitno vodo in varstvo vodnih virov z določitvijo ustreznega varstva na vodovarstvenih območjih.
(2) Posegi v vodovarstvena območja so dopustni le ob doslednem upoštevanju omejitev in pogojev iz veljavnih predpisov o zavarovanju vodnih virov. Na vodovarstvenih območjih so prepovedane dejavnosti, ki bi lahko ogrozile količinsko ali kakovostno stanje vodnih virov. Dovoljeni so ukrepi, s katerimi se zavaruje količina ali kakovost vodnih virov.
(3) Lastna oskrba s pitno vodo se lahko izvaja na območjih, kjer ni zagotovljeno izvajanje lokalne javne službe oskrbe s pitno vodo ter v primerih in okoliščinah iz drugega odstavka 35. člena tega odloka. Za lastno oskrbo s pitno vodo je treba pridobiti vodno pravico. Zasebni vodovod mora v primerih, ki jih določa predpis o oskrbi s pitno vodo, imeti upravljavca. Skladno predpisu o oskrbi s pitno vodo mora občina na svojem območju zagotavljati vodenje evidence zasebnih vodovodov in njihovih upravljavcev.
(pogoji za neoviran dostop do objektov funkcionalno oviranim osebam)
Pri graditvi objektov je potrebno upoštevati predpise s področja zagotavljanja neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavb.
II/3.7. Spremljanje stanja okolja
(1) V času izvajanja OPN-ID mora Občina Šmarje pri Jelšah skupaj s pristojnimi nosilci urejanja prostora zagotoviti spremljanje stanja okolja. Preveri se kazalce stanja okolja:
(1.1) s področja varstva tal: delež najboljših kmetijskih površin v primerjavi z vsemi kmetijskimi površinami, površina gozdov in varovalnih gozdov glede na površino občine, prisotnost erozijskih območij zaradi plazenja tal in delovanja površinskih vodotokov ter morfološke spremembe tal zaradi posegov, stanje onesnaženosti tal zaradi kmetijske ali druge dejavnosti;
(1.2) s področja voda: vrednosti parametrov kakovosti površinskih voda za določitev njihovega kemijskega in ekološkega stanja, poselitvena območja, ki se nahajajo znotraj poplavnih površin vodotokov, pokritost občine s kanalizacijskim omrežjem in ustreznim odvajanjem odpadnih komunalnih vod na čistilne naprave, delež prebivalcev priključenih na sistem javne oskrbe s pitno vodo, kakovost podzemne in pitne vode glede na kemijske in bakteriološke parametre v pitni vodi;
(1.3) s področja varstva zraka in podnebnih sprememb: povprečni letni dnevni promet po pomembnih prometnicah v občini, število zavezancev za prve meritve emisij v zrak, število objektov, ki za ogrevanje izkoriščajo obnovljive vire energije, ločeno spremljanje uporabe vseh energentov s poudarkom na individualnih kuriščih na lesno biomaso, kot neustreznim virom ogrevanja;
(1.4) s področja varstva pred hrupom: povprečni letni dnevni promet po posameznih cestnih odsekih in dolžina odsekov državnih cest in železnice skozi naselja, površine II., III. in IV. stopnje varstva pred hrupom, število stavb z varovanimi prostori ter število prebivalcev v območjih z opredeljeno II. stopnjo varstva pred hrupom;
(1.5) s področja varstva pred elektromagnetnim sevanjem: število objektov z varovanimi prostori in območij s I. stopnjo varstva pred sevanjem v varovalnem koridorju daljnovodov;
(1.6) s področja varstva pred svetlobnim onesnaževanjem: letno poraba energije za javno razsvetljavo na prebivalca;
(1.7) s področja ravnanja z odpadki: razvitost sistema zbiranja ločenih frakcij odpadkov in ustreznost končnega odlaganja odpadkov, število nelegalnih odlagališč, število ekoloških otokov in zbirnih centrov za ločeno zbiranje odpadkov na prebivalca v občini;
(1.8) s področja bivalnega okolja: spremljanje povečevanja obsega omrežja poti za pešce in kolesarje, število otroških in drugih javnih igrišč ter igrišč za športe na prostem, parkirišč za kolesa, polnilnih postaj na zemeljski plin in elektro polnilnic.
(2) Občina mora rezultate spremljanja stanja okolja vsakih pet let predstaviti v obliki poročila in z njim seznaniti javnost ter ministrstvo, pristojno za okolje. Spremljati mora tudi pritožbe stanovalcev glede vplivov iz okolja.
II/4. Prostorski izvedbeni pogoji na območjih predvidenih občinskih podrobnih prostorskih načrtov
II/4.1. Vrste gradenj, ki so dovoljene do sprejetja predvidenega OPPN
(1) V območjih EUP oziroma podEUP, za katere je predvidena izdelava OPPN, so do njihovega sprejetja dovoljene naslednje vrste gradenj in ukrepov, pod pogojem, da ne bodo ovirali kasnejšega kompleksnega urejanja območja:
– nujne gradnje, rekonstrukcije, odstranitve ter vzdrževanje objektov in omrežij gospodarske javne infrastrukture,
– rekonstrukcije in vzdrževanje obstoječih zakonito zgrajenih objektov,
– odstranitve stavb,
– spremembe namembnosti obstoječih zakonito zgrajenih objektov v skladu z namensko rabo, določeno za EUP oziroma podEUP,
– gradnja pomožnih objektov za lastne potrebe in postavitev ograj na parcelah, namenjenih gradnji obstoječih objektov,
– postavitev začasnih objektov, ki jih morajo lastniki odstraniti na lastne stroške pred pričetkom izvajanja OPPN, če so v nasprotju z načrtovanimi posegi v OPPN,
– postavitve sončnih elektrarn do nazivne moči 1 MW, ki jih morajo lastniki odstraniti na lastne stroške pred pričetkom izvajanja OPPN, če so v nasprotju z načrtovanimi posegi v OPPN,
– gradnja objektov za varstvo pred škodljivim delovanjem voda na ogroženih območjih,
– gradnja objektov za zaščito rečnih bregov,
– gradnja hudourniških pregrad, nasipov in podobnih objektov za zaščito pred poplavami,
– izvedba objektov in ukrepov, ki so potrebni zaradi neposredno grozečih naravnih in drugih nesreč ali zato, da se preprečijo oziroma zmanjšajo njihove posledice,
– izvedba objektov in ukrepov za zaščito, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah,
– gradnja vojaških inženirskih objektov, zaklonišč in drugih zaščitnih objektov med izrednim ali vojnim stanjem,
– izvedba ukrepov, ki se nanašajo na ohranjanje narave,
– izvedba ukrepov ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda vključno z renaturacijo vodotokov),
– izvedba objektov in ukrepov, namenjeni varstvu voda pred onesnaženjem,
– izvedba objektov in ukrepov, namenjeni zagotovitvi varnosti plovbe in varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih.
(2) Pri gradnjah in drugih ureditvah iz prejšnje točke je potrebno upoštevati določila tega odloka, pri čemer za območje veljajo pogoji za namensko rabo, ki je razvidna iz grafičnega dela in preglednice 1 v 7. členu tega odloka.
(3) Po posameznih EUP oziroma podEUP, za katere je predvidena izdelava OPPN, je glede vrst gradenj, ki so dovoljene do sprejetja predvidenega OPPN, potrebno upoštevati tudi dodatne usmeritve, določene v 54. členu tega odloka.
II/4.2. Usmeritve za izdelavo OPPN
(1) Pri pripravi OPPN je potrebno upoštevati naslednje usmeritve:
– zasnova pozidave naj upošteva prostorske danosti (pogledi, prehodi v zeleno) in geomorfološke značilnosti lokacije,
– zasnova parcelacije mora omogočiti smotrno prometno, komunalno in energetsko oskrbo,
– v območju se zagotavljajo zdravi bivalni pogoji, osončenje, prezračevanje, dostopnost zelenih in rekreacijskih površin,
– upoštevati je potrebno določila 15. člena, točke (5) 19. člena, točke (2) 40. člena, 45. in 46. člena tega odloka,
– upoštevati je potrebno potek obstoječih prometnic (in v primeru drugačne prometne ureditve ponovno vzpostaviti obstoječe povezave med posameznimi območji),
– v strokovnih podlagah za OPPN, ki se izdelajo za območja pretežno namenjena stanovanjski gradnji (bivanju), v katerih je predvidena izgradnja objektov z več kot 50 stanovanji, je potrebno izdelati preveritev razpoložljivih kapacitet vrtcev, šol in osnovnega zdravstva znotraj pripadajočih okolišev – če pristojna služba občine za izobraževanje ali zdravstvo ugotovi, da so obstoječe kapacitete neustrezne, je potrebno na območju OPPN sočasno z gradnjo stanovanj zagotoviti tudi tovrstne kapacitete oziroma se ustrezne ukrepe določi z OPPN,
– pri posegih na registrirana arheološka najdišča je treba praviloma že v postopku priprave OPPN izvesti predhodne arheološke raziskave v smislu natančne določitve vsebine in sestave najdišča, katerih rezultati se upoštevajo pri pripravi OPPN,
– območja se mora obravnavati celovito z naravovarstvenega, kulturnovarstvenega, okoljskega prostorskega, infrastrukturnega in drugih vidikov.
(2) Po posameznih EUP oziroma podEUP, za katere je predvidena izdelava OPPN, je potrebno upoštevati tudi dodatne usmeritve, določene v 55. členu tega odloka.
(1) Območje podEUP z oznako ME 03/3:
(1.1) Vrste gradenj, ki so dovoljene do sprejetja predvidenega OPPN |
– / |
(1.2) Usmeritve za izdelavo OPPN |
(1.2.1) Dejavnosti |
– bivanje s spremljajočimi dejavnostmi |
(1.2.2) Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo |
– maksimalni faktor zazidanosti: okvirno do 0,4 – minimalni delež zelenih površin: praviloma vsaj 30 % – maksimalna etažnost: praviloma do (K) + P + 1 + M |
(1.2.3) Druge usmeritve |
– območje se pretežno namenja individualni stanovanjski gradnji (prostostoječe hiše) z največ dvema stanovanjema na stavbo – gradnja sledi poteku plastnic |
(2) Območje EUP z oznako ME 05:
(2.1) Vrste gradenj, ki so dovoljene do sprejetja predvidenega OPPN |
– / |
(2.2) Usmeritve za izdelavo OPPN |
(2.2.1) Dejavnosti |
– območje se oblikuje kot osrednje površine naselja in se pretežno namenja trgovini, gostinskim in poslovnim dejavnostim, izobraževanju, zdravstvu in socialnemu varstvu, kulturnim, razvedrilnim in športnorekreacijskim dejavnostim, javni upravi ter bivanju; severni del se prednostno nameni bivanju s spremljajočimi dejavnostmi |
(2.2.2) Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo |
– maksimalni faktor zazidanosti: okvirno do 0,5 – minimalni delež zelenih površin: praviloma vsaj 15 % – maksimalna etažnost: (K) + P + 2 + M |
(2.2.3) Druge usmeritve |
– južnem delu območja podEUP z oznako ME 05/2 naj se oblikuje prehodni pas s stavbami, ki niso namenjene bivanju in/ali intenzivno ozelenitvijo v smeri gospodarske cone – gradnja na območju podEUP z oznako ME 05/1 sledi poteku plastnic |
(3) Območje EUP z oznako ME 07:
(3.1) Vrste gradenj, ki so dovoljene do sprejetja predvidenega OPPN |
– dozidave in nadzidave obstoječih zakonito zgrajenih objektov – gradnja objektov na mestu prej odstranjenih objektov, če je potrebna zaradi neustreznih tehničnih lastnosti obstoječih objektov – gradnja pomožnih objektov za lastne potrebe in pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov – za gradnje iz prejšnjih alinej je potrebno upoštevati določila tega odloka, pri čemer za območje veljajo pogoji iz preglednice 1. v 7. členu tega odloka |
(3.2) Usmeritve za izdelavo OPPN |
(3.2.1) Dejavnosti |
– bivanje s spremljajočimi dejavnostmi |
(3.2.2) Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo |
– maksimalni faktor zazidanosti: okvirno do 0,4 – minimalni delež zelenih površin: praviloma vsaj 30 % – maksimalna etažnost: (K) + P + + 1 + M |
(3.2.3) Druge usmeritve |
– območje se pretežno namenja individualni stanovanjski gradnji (prostostoječe hiše) z največ dvema stanovanjema na stavbo – na posameznih zaključenih območjih je možno urediti tudi sklope strnjene pozidave (gradnja v nizu) – gradnja sledi poteku plastnic |
(4) Območje EUP z oznako ME 08:
(4.1) Vrste gradenj, ki so dovoljene do sprejetja predvidenega OPPN |
– dozidave in nadzidave obstoječih zakonito zgrajenih objektov – gradnja objektov na mestu prej odstranjenih objektov, če je potrebna zaradi neustreznih tehničnih lastnosti obstoječih objektov – gradnja pomožnih objektov za lastne potrebe in pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov – za gradnje iz prejšnjih alinej je potrebno upoštevati določila tega odloka, pri čemer za območje veljajo pogoji iz preglednice 1. v 7. členu tega odloka |
(4.2) Usmeritve za izdelavo OPPN |
(4.2.1) Dejavnosti |
– območje se namenja pretežno manjšim predelovalnim dejavnostim, trgovskim, gostinskim, poslovnim in drugim podobnim dejavnostim ter bivanju |
(4.2.2) Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo |
– maksimalni faktor zazidanosti: okvirno do 0,5 – minimalni delež zelenih površin: praviloma vsaj 20 % – maksimalna etažnost: (K) + P + 1 + M |
(4.2.3) Druge usmeritve |
– gradnja sledi poteku plastnic |
(5) Območje podEUP z oznako ME 19/1:
(5.1) Vrste gradenj, ki so dovoljene do sprejetja predvidenega OPPN |
– / |
(5.2) Usmeritve za izdelavo OPPN |
(5.2.1) Dejavnosti |
– območje se pretežno namenja trgovini, prometu in skladiščenju, poslovnim dejavnostim, oskrbi z energijo in vodo, ravnanju z odplakami in odpadki ter saniranju okolja – proti jugu je možna tudi umestitev predelovalnih dejavnosti |
(5.2.2) Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo |
– maksimalni faktor zazidanosti: okvirno do 0,6 – minimalni delež zelenih površin: 10 % – maksimalna višina stavb: okvirno do 12,0 m nad koto urejenega terena |
(5.2.3) Druge usmeritve |
– pri ureditvi območja in priključevanju na prometno infrastrukturo je potrebno upoštevati predvidene spremembe državnega prometnega omrežja |
(6) Območje podEUP z oznako DME 1/4:
(6.1) Vrste gradenj, ki so dovoljene do sprejetja predvidenega OPPN |
– / |
(6.2) Usmeritve za izdelavo OPPN |
(6.2.1) Dejavnosti |
– območje se namenja ureditvi protipoplavnih ukrepov (suhega zadrževalnika poplavnih voda) |
(6.2.2) Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo |
– maksimalni faktor zazidanosti: / – minimalni delež zelenih površin: / – maksimalna etažnost: / |
(6.2.3) Druge usmeritve |
– v sklopu priprave osnutka OPPN je potrebno izdelati hidrološko hidravlično študijo, ki bo podlaga za določitev načina zagotavljanja poplavne varnosti površin ob Mestinjščici – v sklopu priprave OPPN je potrebno izvesti meritve ničelnega stanja kmetijskih zemljišč in opredeliti pogoje spremljanja stanja okolja z monitoringom na razlivnih površinah – smer, oblika in globina struge Mestinjšice naj se ohranjajo – tehnične rešitve naj se izvedejo brez posegov v brežino ali strugo Mestinjšice, možni so le minimalni posegi za potrebe ureditve iztoka zadrževalnika – ohranja naj se obvodna vegetacija, iz sestoja se lahko odstranijo le podrta drevesa ali deli dreves, ki ovirajo pretok, propadla drevesa pa naj se nadomestijo z zasaditvijo avtohtonih drevesnih vrst – v primeru bočne erozije naj se brežine utrjuje s sonaravnimi ukrepi – vodnogospodarske ureditve naj se ne opravlja v razmnoževalnem času živali (izven 1. 3. do 15. 7.), ureditve pa se načrtuje tako, ne bodo ovirale dostopa prostoživečim vrstam do vode oziroma da ne bi zanje predstavljale pasti – objekti, ki prekinjajo zveznost vodnega toka naj se ne gradijo, v primeru, ko drugih možnosti ni, se jih gradi tako, da se z dodatnimi tehničnimi rešitvami vzpostavi povezava s celotnim tokom – ureditev suhega zadrževalnika naj se izvede z nasipavanjem materiala v obsegu ter na način, da ne bo povzročilo spremembe hidroloških lastnosti in kvalitete vodnega in obvodnega ekosistema – na vlažnih traviščih se ohranja dosedanji vlažnostni režim in se ne načrtuje ukrepov za spreminjanje poplavnosti območja za daljši čas, kot to zahteva funkcija suhega zadrževalnika – odlaganje kakršnegakoli materiala v strugo in na bregove vodotokov naj se ne izvaja – ograjevanje zadrževalnika ni dovoljeno – pri izvajanju del naj se posegi načrtujejo tako, da se zaradi del ne bo slabšala kvaliteta vodenega in obvodnega ekosistema ter da se večja drevesa fizično zaščitijo pred poškodbami – po opravljenih zemeljskih delih naj se neutrjene zelene površine ozelenijo s travo, grmovnicami in avtohtonim drevjem, večje višinske razlike pa naj se premostijo v obliki zatravljenih zemeljskih brežin brez opornih zidov razen pri iztočnem objektu |
(7) Območje EUP z oznako GR 04:
(7.1) Vrste gradenj, ki so dovoljene do sprejetja predvidenega OPPN |
– / |
(7.2) Usmeritve za izdelavo OPPN |
(7.2.1) Dejavnosti |
– območje se pretežno namenja trgovini, prometu in skladiščenju, poslovnim dejavnostim ter manjšim predelovalnim dejavnostim |
(7.2.2) Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo |
– maksimalni faktor zazidanosti: okvirno do 0,6 – minimalni delež zelenih površin: 10 % – maksimalna višina stavb: okvirno do 12,0 m nad koto urejenega terena |
(7.2.3) Druge usmeritve |
– / |
(8) Območje podEUP z oznako ŠG 01/2:
(8.1) Vrste gradenj, ki so dovoljene do sprejetja predvidenega OPPN |
– / |
(8.2) Usmeritve za izdelavo OPPN |
(8.2.1) Dejavnosti |
– območje se oblikuje kot osrednje površine naselja in se pretežno namenja trgovini, gostinskim in poslovnim dejavnostim, izobraževanju, zdravstvu in socialnemu varstvu, kulturnim, razvedrilnim in športnorekreacijskim dejavnostim, javni upravi, kmetijstvu ter bivanju |
(8.2.2) Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo |
– maksimalni faktor zazidanosti: okvirno do 0,5 – minimalni delež zelenih površin: 15 % – maksimalna etažnost: (K) + P + 1 + M |
(8.2.3) Druge usmeritve |
– gradnja sledi poteku plastnic |
(9) Območje podEUP z oznako ŠG 07/2:
(9.1) Vrste gradenj, ki so dovoljene do sprejetja predvidenega OPPN |
– / |
(9.2) Usmeritve za izdelavo OPPN |
(9.2.1) Dejavnosti |
– območje se pretežno namenja trgovini, prometu in skladiščenju, poslovnim dejavnostim ter manjšim predelovalnim dejavnostim |
(9.2.2) Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo |
– maksimalni faktor zazidanosti: okvirno do 0,6 – minimalni delež zelenih površin: 10 % – maksimalna višina stavb: okvirno do 12,0 m nad koto urejenega terena |
(9.2.3) Druge usmeritve |
– proti jugu se oblikujejo manjše stavbne mase, ki upoštevajo značilne gabarite stavb v naselju – na severnem robu se oblikuje blag prehod v okoliško krajino z redkejšo pozidavo in intenzivno ozelenitvijo – območje se zazeleni z avtohtono drevesno vegetacijo, pri čemer se posebej pazljivo oblikujeta vzhodni rob, ki meji na stanovanjske površine, ter južni rob, ki meji na kompleks cerkve – območje se prometno naveže na glavno cesto |
(10) Območje EUP z oznako MP 03/1:
(10.1) Vrste gradenj, ki so dovoljene do sprejetja predvidenega OPPN |
/ |
(10.2) Usmeritve za izdelavo OPPN |
(10.2.1) Dejavnosti |
– območje se pretežno namenja trgovini, prometu in skladiščenju, poslovnim dejavnostim ter manjšim predelovalnim dejavnostim |
(10.2.2) Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo |
– maksimalni faktor zazidanosti: okvirno do 0,5 – minimalni delež zelenih površin: 10 % – maksimalna višina stavb: okvirno do 12,0 m nad koto urejenega terena |
(10.2.3) Druge usmeritve |
– ob obstoječe stavbe, namenjene bivanju, na zahodnem robu območja je potrebno umestiti dejavnosti z manjšo stopnjo obremenitve okolja (predvsem z vidika zagotavljanja varnosti pred hrupom) – na vzhodnem robu se oblikuje blag prehod v okoliško krajino z redkejšo pozidavo in intenzivno ozelenitvijo |
(11) Območje EUP z oznako DŠM 12:
(11.1) Vrste gradenj, ki so dovoljene do sprejetja predvidenega OPPN |
– / |
(11.2) Usmeritve za izdelavo OPPN |
(11.2.1) Dejavnosti |
– območje se namenja ureditvi suhega zadrževalnika poplavnih voda |
(11.2.2) Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo |
– maksimalni faktor zazidanosti: / – minimalni delež zelenih površin: / – maksimalna etažnost: / |
(11.2.3) Druge usmeritve |
– v sklopu priprave osnutka OPPN je potrebno izdelati hidrološko hidravlično študijo – v sklopu priprave OPPN je potrebno izvesti meritve ničelnega stanja kmetijskih zemljišč in opredeliti pogoje spremljanja stanja okolja z monitoringom na razlivnih površinah |
(12) Območje podEUP z oznako ŠM 01/2:
(12.1) Vrste gradenj, ki so dovoljene do sprejetja predvidenega OPPN |
– / |
(12.2) Usmeritve za izdelavo OPPN |
(12.2.1) Dejavnosti |
– območje se oblikuje kot osrednje površine naselja in se pretežno namenja trgovini, gostinskim in poslovnim dejavnostim, izobraževanju, zdravstvu in socialnemu varstvu, kulturnim, razvedrilnim in športnorekreacijskim dejavnostim, javni upravi ter bivanju |
(12.2.2) Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo |
– maksimalni faktor zazidanosti: okvirno do 0,6 – minimalni delež zelenih površin: 10 % – maksimalna etažnost: (K) + P + 2 + M |
(12.2.3) Druge usmeritve |
– območje se pretežno namenja gradnji z višjo gostoto izrabe (ob upoštevanju obstoječe tipologije pozidave na območju Lorgerjeve ulice in Aškerčevega trga) – gradnja sledi poteku plastnic – pri umestitvi objektov je potrebno upoštevati obstoječe vedute na križev pot – v vplivnem območju Kapelic Križevega pota so načeloma dopustni samo posegi pod terenom – vsaj 50 % površin za mirujoči teren se uredi izvennivojsko |
(13) Območje EUP z oznako ŠM 17:
(13.1) Vrste gradenj, ki so dovoljene do sprejetja predvidenega OPPN |
– / |
(13.2) Usmeritve za izdelavo OPPN |
(13.2.1) Dejavnosti |
– bivanje s spremljajočimi dejavnostmi |
(13.2.2) Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo |
– maksimalni faktor zazidanosti: okvirno do 0,45 – minimalni delež zelenih površin: praviloma vsaj 25 % – maksimalna etažnost: (K) + P + 1 + M |
(13.2.3) Druge usmeritve |
– območje se pretežno namenja individualni stanovanjski gradnji (prostostoječe hiše) z največ dvema stanovanjema na stavbo (ob upoštevanju obstoječe tipologije pozidave na območju Trubarjeve, Finžgarjeve in Tavčarjeve ulice) – gradnja sledi poteku plastnic |
(14) Območje podEUP z oznako ŠM 19/3:
(14.1) Vrste gradenj, ki so dovoljene do sprejetja predvidenega OPPN |
– dozidave in nadzidave obstoječih zakonito zgrajenih objektov – gradnja objektov na mestu prej odstranjenih objektov, če je potrebna zaradi neustreznih tehničnih lastnosti obstoječih objektov – gradnja pomožnih objektov za lastne potrebe in pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov – za gradnje iz prejšnjih alinej je potrebno upoštevati določila tega odloka, pri čemer za območje veljajo pogoji iz preglednice 1. v 7. členu tega odloka |
(14.2) Usmeritve za izdelavo OPPN |
(14.2.1) Dejavnosti |
– kmetijstvo in bivanje s spremljajočimi dejavnostmi |
(14.2.2) Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo |
– maksimalni faktor zazidanosti: okvirno do 0,45 – minimalni delež zelenih površin: praviloma vsaj 20 % – maksimalna etažnost: (K) + P + 1 + M |
(14.2.3) Druge usmeritve |
– območje se pretežno namenja kmetijskim gospodarstvom in individualni stanovanjski gradnji (prostostoječe hiše) z največ dvema stanovanjema na stavbo – gradnja sledi poteku plastnic – pas ob Zadrškem potoku se ozeleni z avtohtono drevesno vegetacijo |
(15) Območje podEUP z oznako ŠM 20/3:
(15.1) Vrste gradenj, ki so dovoljene do sprejetja predvidenega OPPN |
– / |
(15.2) Usmeritve za izdelavo OPPN |
(15.2.1) Dejavnosti |
– območje se pretežno namenja trgovini, prometu in skladiščenju, poslovnim dejavnostim ter manjšim predelovalnim dejavnostim |
(15.2.2) Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo |
– maksimalni faktor zazidanosti: okvirno do 0,5 – minimalni delež zelenih površin: 10 % – maksimalna višina stavb: okvirno do 12,0 m nad koto urejenega terena |
(15.2.3) Druge usmeritve |
– pri ureditvi območja je potrebno upoštevati možnost širitve dejavnosti na gozdne in kmetijske površine v vzhodnem delu podEUP |
(16) Območje podEUP z oznako ŠM21/2:
(16.1) Vrste gradenj, ki so dovoljene do sprejetja predvidenega OPPN |
– / |
(16.2) Usmeritve za izdelavo OPPN |
(16.2.1) Dejavnosti |
– bivanje s spremljajočimi dejavnostmi |
(16.2.2) Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo |
– maksimalni faktor zazidanosti: okvirno do 0,4 – minimalni delež zelenih površin: praviloma vsaj 30 % – maksimalna etažnost: (K) + P + M |
(16.2.3) Druge usmeritve |
– območje se pretežno namenja individualni stanovanjski gradnji (prostostoječe hiše) z največ dvema stanovanjema na stavbo |
(17) Območje EUP z oznako ŠM 24:
(17.1) Vrste gradenj, ki so dovoljene do sprejetja predvidenega OPPN |
– gradnja objektov na mestu prej odstranjenih objektov, če je potrebna zaradi neustreznih tehničnih lastnosti obstoječih objektov – za gradnje iz prejšnje alineje je potrebno upoštevati določila tega odloka, pri čemer za območje veljajo pogoji iz preglednice 1. v 7. členu tega odloka |
(17.2) Usmeritve za izdelavo OPPN |
(17.2.1) Dejavnosti |
– kot osrednji poudarek območja se prenavlja in dograjuje dvorec Jelšingrad (v podEUP z oznako ŠM 24/1) – vanj se umešča turistično ponudbo višjega nivoja, ki se jo dopolnjuje s programi s področja športa in rekreacije, kulture in kongresnih dejavnosti ter drugimi kompatibilnimi programi – dodatna turistična ponudba s spremljajočimi programi se umešča v nastanitveni kompleks severno od lokalne ceste (v podEUP z oznako ŠM 24/4 na območje namenske rabe prostora BTn) – zelene površine (ZP) na območju podEUP z oznako ŠM 24/1 in ŠM24/4 se namenijo parkovnim ureditvam, obstoječa teniška igrišča s spremljajočimi objekti in leseno uto južno od dvorca je potrebno odstraniti – druge odprte zelene površine na območju se namenjajo športnorekreacijskim programom (del območja je obstoječe golf igrišče (ŠM 24/2), območja podEUP z oznakami ŠM 24/5 (ZS), ŠM24/6, ŠM24/7, ŠM24/8 in ŠM24/9 pa se namenjajo umestitvi drugih športnorekreacijskih dejavnosti in objektov) – na območju podEUP z oznako ŠM 24/7 je možno urediti zadrževalnik poplavnih voda |
(17.2.2) Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo |
– maksimalni faktor zazidanosti: / – minimalni delež zelenih površin: / – maksimalna višina stavb: / |
(17.2.3) Druge usmeritve |
– vsi posegi v prostor se morajo po vsebini in izvedbi prilagoditi krajinskemu merilu, strukturi in identiteti spomenika ter morajo upoštevati konservatorski cilj prezentacije historičnih sestavin in celovite revitalizacije spomenika – umeščanje novih stavb je možno le kot vsebinska in arhitekturna dopolnitev dvorca s parkom, pri čemer mora dvorec ohraniti vlogo dominante znotraj kompleksa in širše – v sklopu priprave osnutka OPPN ali predhodno je potrebno izdelati hidrološko hidravlično študijo za umestitev zadrževalnika poplavnih voda na območje podEUP z oznako ŠM 24/7 – na območju podEUP z oznako ŠM 24/7 je potrebno ohraniti vso obvodno vegetacijo, obstoječi relief in ribnike v celoti – v sklopu priprave osnutka OPPN je potrebno na območju podEUP ŠM 24/3 uskladiti načrtovane posege z veljavnim državnim prostorskim načrtom |
(18) Območje podEUP z oznako ŠM 32/2:
(18.1) Vrste gradenj, ki so dovoljene do sprejetja predvidenega OPPN |
– / |
(18.2) Usmeritve za izdelavo OPPN |
(18.2.1) Dejavnosti |
– bivanje s spremljajočimi dejavnostmi |
(18.2.2) Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo |
– maksimalni faktor zazidanosti: okvirno do 0,35 – minimalni delež zelenih površin: praviloma vsaj 25 % – maksimalna etažnost: (K) + P + M |
(18.2.3) Druge usmeritve |
– območje se pretežno namenja individualni stanovanjski gradnji (prostostoječe hiše) z največ dvema stanovanjema na stavbo – gradnja sledi poteku plastnic – zahodni del območja se prometno navezuje na Gallusovo ulico, vzhodni del območja pa na Ulico Na livado |
(19) Območje podEUP z oznako ŠM 33/3:
(19.1) Vrste gradenj, ki so dovoljene do sprejetja predvidenega OPPN |
– / |
(19.2) Usmeritve za izdelavo OPPN |
(19.2.1) Dejavnosti |
– bivanje s spremljajočimi dejavnostmi |
(19.2.2) Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo |
– maksimalni faktor zazidanosti: okvirno do 0,35 – minimalni delež zelenih površin: praviloma vsaj 25 % – maksimalna etažnost: (K) + P + M |
(19.2.3) Druge usmeritve |
– območje se pretežno namenja individualni stanovanjski gradnji (prostostoječe hiše) z največ dvema stanovanjema na stavbo – gradnja sledi poteku plastnic |
(20) Območje podEUP z oznako ŠM 36/2:
(20.1) Vrste gradenj, ki so dovoljene do sprejetja predvidenega OPPN |
– / |
(20.2) Usmeritve za izdelavo OPPN |
(20.2.1) Dejavnosti |
– bivanje s spremljajočimi dejavnostmi |
(20.2.2) Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo |
– maksimalni faktor zazidanosti: okvirno do 0,4 – minimalni delež zelenih površin: praviloma vsaj 25 % – maksimalna etažnost: (K) + P + 1 + M |
(20.2.3) Druge usmeritve |
– območje se pretežno namenja individualni stanovanjski gradnji (prostostoječe hiše) z največ dvema stanovanjema na stavbo – gradnja sledi poteku plastnic |
(21) Območje EUP z oznako KV 06:
(21.1) Vrste gradenj, ki so dovoljene do sprejetja predvidenega OPPN |
– / |
(21.2) Usmeritve za izdelavo OPPN |
(21.2.1) Dejavnosti |
– kmetijstvo in bivanje s spremljajočimi dejavnostmi |
(21.2.2) Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo |
– maksimalni faktor zazidanosti: okvirno do 0,45 – minimalni delež zelenih površin: 10 % – maksimalna etažnost: (K) + P + M |
(21.2.3) Druge usmeritve |
– območje se pretežno namenja kmetijskim gospodarstvom in individualni stanovanjski gradnji (prostostoječe hiše) z največ dvema stanovanjema na stavbo – gradnja sledi poteku plastnic |
(22) Območje podEUP z oznako VVR 09/7:
(22.1) Vrste gradenj, ki so dovoljene do sprejetja predvidenega OPPN |
– / |
(22.2) Usmeritve za izdelavo OPPN |
(22.2.1) Dejavnosti |
– območje se namenja rudarski dejavnosti (izkoriščanje mineralnih surovin) in sanaciji območja, kjer je izkoriščanje že zaključeno |
(22.2.2) Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo |
– / |
(22.2.3) Druge usmeritve |
– v postopku priprave OPPN je kot nosilca urejanja prostora potrebno vključiti tudi pristojni Zavod RS za varstvo narave – da se območje degradiranega prostora ne povečuje, naj se hkrati z odpiranjem nove pridobivalne površine proti severu, površine kjer izkoriščanje ne poteka več, sanira – zemljišče s parc. št., 743/1, 744/1, 746/1, 746/2, 746/5, vse k. o. Pijovci se nahaja nad znanimi rovi Osovniške jame (podzemeljska geomorfološka naravna vrednota državnega pomena) oziroma njenem vplivnem območju. Na tem območju se izvaja samo dela za sanacijo degradirane površine na način, da bo vpliv na podzemno okolje čim manjši ter brez izkoriščanja mineralne surovine in brez uporabe težke gradbene mehanizacije, v skladu s sanacijskim načrtom – izkoriščanje mineralne surovine in s tem širitev kamnoloma naj poteka postopno, od zgornje na novo oblikovane etaže, navzdol. Temu ustrezno naj poteka odstranjevanje vegetacije in odrivanje humusa – miniranje in ostala dela v kamnolomu naj se izvaja na način, da se povzročajo čim manjši tresljaji oziroma vibracije v okolici – območja kamnoloma naj se v nočnih urah ne osvetljuje. Dela v kamnolomu naj se izvajajo samo v času dnevne svetlobe – varovalna ograja ter morebitne druge ovire okoli kamnoloma naj se izdelajo na način, da je živalim onemogočen prehod na območje kamnoloma in s tem padec v globino – ograja in izdelane ovire naj se odstranijo po končani sanaciji kamnoloma. V primeru nadaljnjega obstoja nevarnosti padca v globino pa se delno le-te lahko ohrani, pri čemer naj se omogoči dnevna in sezonska migracija živali – morfologija terena saniranega kamnoloma naj se čim bolj prilagodi reliefu sosednjega pobočja, zemljišče se prekrije z zemljo, ozeleni in zasadi z avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi vrstami. – za sanacijo kamnoloma se uporabi zemljina, humus in ostala jalovina, ki je bila v postopku širitve kamnoloma odstranjena in ustrezno deponirana ter varovana na območju kamnoloma. V primeru, da bi bilo potrebno za ustrezno in uspešnejšo ozelenitev etažnih površin dodatno zemljino in humus pripeljati z območja, ki je bil pridobljen izven območja kamnoloma, je potrebno zagotoviti, da material ni kontaminiran z invazivnimi tujerodnimi rastlinskimi vrstami – odvečni izkopni material se ne razgrinja po okoliških travnikih in gozdu ali zasipava naravno ohranjene depresije, vrtače in kamnita zemljišča – ob primeru odkritja podzemnih geomorfoloških naravnih vrednot (jame, brezna) in najdbe mineralov ali fosilov se mora najditelj ravnati v skladu z ZON. Vsak, ki odkrije del narave, za katerega domneva, da ima lastnosti jame ali del jame, je dolžan o tem obvestiti Inštitut za raziskovanje krasa Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU – na območju kamnoloma se ne sme skladiščiti naftnih derivatov in drugih nevarnih snovi razen goriv za dnevno oskrbo – na območju kamnoloma se lahko postavljajo le objekti, ki so namenjeni dejavnosti kamnoloma – odpadke, ki nastajajo pri tehnoloških procesih je potrebno začasno skladiščiti na zato določenem mestu in z njimi ravnati v skladu s predpisi – morfologija terena saniranega kamnoloma naj se čim bolj prilagodi reliefu sosednjega pobočja, zemljišče se prekrije z zemljo, ozeleni in zasadi z avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi vrstami – po opustitvi rudarske dejavnosti (izkoriščanje mineralnih surovin) se območje sanira v skladu z načrtom in ozeleni |
II/5. Posebne določbe
(1) Območje EUP z oznako HA 02:
Ne glede na določila točke (11) 12. člena tega odloka so na območju dopustni tudi kmetijstvo ter gradnja nestanovanjskih kmetijskih stavb in stavb za dopolnilne dejavnosti kmetij.
(2) Območje podEUP z oznako DLE 01/1:
Ne glede na določila točke (3.3) 13. člena tega odloka na območju zemljišč parc. št. 801 k.o. Sladka Gora ni dopustna gradnja novih objektov, razen objektov gospodarske javne infrastrukture.
(3) Območje EUP z oznako KV 03:
Ne glede na določila točke (25) 12. člena tega odloka na območju ni dopustna gradnja novih stavb.
(4) Območje EUP z oznako MP 01:
Ne glede na določila točke (3.2) 16. člena tega odloka mora biti odmik novih stavb od obstoječih stavb, ki imajo status registrirane nepremične dediščine minimalno 4 m. Odstopanje od tega določila je možno le v primeru, da ga odobri pristojni zavod za varstvo kulturne dediščine.
(5) Območje EUP z oznako OR 01:
Ne glede na določila točke (3.3) 13. člena tega odloka na območju kmetijskih zemljišč ni dopustna gradnja novih stavb.
(6) Območje podEUP z oznako MP 04/1:
Na vzhodnem robu območja se oblikuje blag prehod v okoliško krajino z intenzivno ozelenitvijo. Ohranja naj se obvodna vegetacija, iz sestoja se lahko odstranijo le podrta drevesa ali deli dreves, ki ovirajo pretok, propadla drevesa pa naj se nadomestijo z zasaditvijo avtohtonih drevesnih vrst.
(7) Območja EUP z oznakami DŠM 07, DŠM 08, DŠM 10 in DŠM 11:
Ne glede na določila 11. in 13. člena tega odloka na območjih ni dopustna gradnja novih stavb.
(8) Območje EUP z oznako ŠM 02:
Ne glede na določila 11., 12. in 13. člena tega odloka na območju ni dopustna gradnja novih stavb, razen v primerih, ko gre za gradnjo na mestu prej odstranjene obstoječe zakonito zgrajene stavbe, če je le-ta potrebna zaradi tehnične neustreznosti stavbe.
(9) Območje EUP z oznako ŠM 37:
Obstoječe kmetije je na delu EUP z namensko rabo prostora SS dovoljeno razvijati do obsega 20 GVŽ. Za potrebe njihovega razvoja so poleg vrst objektov glede na namen iz (3.3) točke 12. člena dopustne tudi nestanovanjske kmetijske stavbe do obsega iz prejšnjega stavka.
(10) Območje podEUP z oznako VSG 02/4:
Ne glede na določila točke (3.3) 13. člena tega odloka na območju zemljišč parc. št. 828/4-del, 830/8-del in 1308-del vse k.o. Lemberg okolica ni dopustna gradnja novih objektov, razen objektov gospodarske javne infrastrukture.
(11) Območje EUP z oznako ZG 01:
Ne glede na določila točke (3.3) 13. člena tega odloka na območju kmetijskih zemljišč ni dopustna gradnja novih stavb.
(12) Območje podEUP z oznako DDP 01/2:
(12.1) Na območju podEUP so poleg osnovnih dejavnosti iz (28.1.) točke 12. člena dovoljene tudi naslednje dejavnosti:
– trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil,
– promet in skladiščenje,
– poslovne dejavnosti,
– pridobivanje sekundarnih surovin, za kar ne veljajo omejitve iz 10. člena tega odloka.
(12.2) Na območju podEUP so poleg vrst objektov glede na namen iz (28.3) točke 12. člena dovoljene tudi naslednje vrste objektov glede na namen:
– industrijske stavbe in skladišča,
– poslovne in upravne stavbe,
– trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti.
(13) Območje podEUP z oznako DDP 01/4:
Ne glede na določila točke (14) 12. člena tega odloka je na območju dopustna samo sanacija ruševin in njihova prezentacija.
(14) Območje EUP z oznako ME 21:
– Ne glede na določila 11. in 12. člena tega odloka na območju EUP ni dopustno graditi novih stavb in objektov prometne infrastrukture v priobalnem pasu Mestinjščice. Ohranja naj se obvodna vegetacija, iz sestoja se lahko odstranijo le podrta drevesa ali deli dreves, ki ovirajo pretok, propadla drevesa pa naj se nadomestijo z zasaditvijo avtohtonih drevesnih vrst. V okolici stavb naj so ohrani oziroma na novo vzpostavi čim več zelenih površin z avtohtonimi rastlinskimi vrstami.
– Regulacij, utrjevanj in poglabljanja brežine in dna, s katero bi povzročili spremembo smeri, obliko ali globino struge (spremembo vzdolžnega in prečnega profila struge), izolacijo in fragmentacijo habitata, naj se ne izvaja.
– Izkopni material se deponira na zato urejenem odlagališču, oziroma odvečne zemlje se ne razgrinja po bližnjih mokrotnih travnikih, depresijah s stoječo vodo in vlagoljubno vegetacijo, obrežnem pasu ali v strugi vodotoka.
– Oblikovanje površja na zemljišču, kjer se izvaja gradnja objektov in ureditev njihove okolice, naj v čim večjem obsegu sledi obstoječemu reliefu. Ureditve okolice objektov naj se izvedejo s travnimi brežinami, brez uporabe škarp, teras, ograj in podpornih zidov.
– Osvetljevanje območja naj bo izvedeno tako, da ne bo imelo negativnega vpliva na nočno aktivne vrste. Z ustreznimi tehničnimi ukrepi se zagotovi, da bo svetloba prostorsko usmerjena proti tlom, svetlobni snopi naj ne osvetljujejo vodne površine in obrežnega pasu.
– Z ograjami ali drugimi ureditvami ni dopustno omejevati dostopa do vode.
(15) Območje podEUP z oznako VVR 03/4:
Na območju podEUP so poleg osnovnih dejavnosti iz (28.1) točke 12. člena dovoljene tudi nastanitvene in druge gostinske dejavnosti, poleg vrst objektov glede na namen iz (28.3) točke 12. člena pa tudi gostinske stavbe.
(16) Območje podEUP z oznako VVR 09/2:
– Na območju podEUP s podrobnejšo namensko rabo prostora BTn so poleg dopolnilnih dejavnosti iz (14.2) točke 12. člena dovoljene tudi poslovne dejavnosti.
– Območje podEUP s podrobnejšo namensko rabo prostora ZS je namenjeno postavitvi telekomunikacijsko razglednega stolpa. Višinski gabarit stolpa je omejen s 35 m nad koto urejenega terena. Oblikovanje stolpa je treba vključiti v krajinski okvir na način, s katerim krajinska podoba ne bo osiromašena, kar mora biti v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja dokazano s prostorsko presojo relevantnih pogledov (fotomontaže in podobni prostorski prikazi), upravičenost takšnega posega je potrebno utemeljiti v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(17) Območja EUP z oznakami VBG 01, VBR 01, VBO 01, VBO 02, VBO 03, VBO 04, VBO 05, VBO 06, VBO 07, VBO 08, VBO 09, VBO 10, VBO 11, VGR 01, VGR 02, VPG 01, VSG 01, VVR 01, VVR 02, VVR 03, VVR 04, VVR 05, VVR 06, VVR 07, VVK 01, VVK 02, VVK 03, VVK 04 in VVK 05
(17.1) Poleg posegov v prostor, ki so v skladu s 13. členom tega odloka dovoljeni na območjih kmetijskih zemljišč, so na območjih EUP (vinogradniška območja) iz te točke od vrst objektov glede na namen dovoljene tudi zidanice in vinske kleti v primerih, ko ima investitor v lasti vsaj 3000 m2 vinograda in nima prostorskih možnosti za njihovo postavitev na stavbnih zemljiščih. V okviru zaključenega kompleksa vinograda lahko investitor na območjih kmetijskih zemljišč postavi le eno zidanico ali vinsko klet.
(17.2) Za umestitev zidanic in vinskih kleti iz prejšnjega odstavka je treba upoštevati merila in pogoje urbanističnega tipa določenega za posamezno EUP oziroma podEUP v Preglednici 1 7. člena tega odloka.
(17.3) Za oblikovanje zidanic in vinskih kleti iz prvega odstavka te točke je treba upoštevati naslednja merila in pogoje:
– Zazidana površina posamezne zidanice ali vinske kleti je lahko največ 55 m². Razmerje tlorisnih gabaritov naj sledi tipičnemu razmerju značilnemu za posamezno območje.
– Višinski gabarit je K + P oziroma P + 1 oboje z možnostjo izrabe podstrešja (brez kolenčnega zidu).
– Za oblikovanje strešin, fasad ter vgradnjo oziroma postavitev fotovoltaičnih celic in sončnih sprejemnikov je treba upoštevati določila, ki veljajo za stavbni tip – manjši gospodarski objekt na območju tradicionalne pozidave (A5/1).
(18) Območje podEUP z oznako VVR 07/1:
Umestitev novega objekta, na zemljišču parc. št. 199/1-del, naj se načrtuje čim bližje ceste. Ureditve okolice objektov pa naj se izvedejo s travnimi brežinami, brez uporabe škarp, teras, ograj in podpornih zidov.
(19) Območje EUP z oznako SP 02:
Umestitev novega objekta, na zemljišču parc. št. 113/1-del ter 110/1-del in 1039/1-del vse k.o. Spodnja Ponkvica, naj se načrtuje čim bližje obstoječim objektom. Ureditve okolice objektov pa naj se izvedejo s travnimi brežinami, brez uporabe škarp, teras, ograj in podpornih zidov.
(20) Območje podEUP z oznako DLO 01/1:
Umestitev novega objekta, na zemljišču parc. št. 287/3-del k.o. Ješovec, naj se načrtuje v taki oddaljenosti od vodotoka, da zaradi varnosti ne bo potrebno izvesti kakršnihkoli posegov na brežini ali strugi vodotoka (v odmiku od roba obvodne drevnine vsaj ene drevesno višine odraslega drevesa). Ureditve okolice objektov pa naj se izvedejo s travnimi brežinami, brez uporabe škarp, teras, ograj in podpornih zidov.
(21) Območje podEUP z oznako DZP 01/1:
Na zemljišču parc. št. 313 k.o. Orehovec se v 5 metrskem pasu ob vodotoku ponovno vzpostavi naravna vrstna sestava obvodne vegetacije in njena pestra višinska strukturiranost (saditev rastišču primerne vrste avtohtone drevnine in grmovnice).
(22) Območje podEUP z oznako VVR 09/1:
Faktor zazidanosti zemljišča parc. št. 557/2 k.o. Vrh je lahko večji od predpisanega. Ureditve okolice objektov pa naj se izvedejo s travnimi brežinami, brez uporabe škarp, teras, ograj in podpornih zidov.
(23) Območje EUP z oznako GR 01:
Na severnem delu EUP je zemljišče parcelne številke 1628/2 k.o. Platinovec poplavno ogroženo, zato tu posegi v prostor niso dovoljeni oziroma so dovoljeni v skladu s predpisom o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja.
(dokončanje postopkov priprave OPPN)
Vsi postopki priprave OPPN, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega odloka, se dokončajo po določbah prostorskih aktov, ki so veljali pred uveljavitvijo tega odloka.
(dokončanje postopkov za izdajo gradbenih dovoljenj)
Vsi postopki za izdajo gradbenega dovoljenja, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega odloka, se dokončajo po določbah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih, ki je veljal pred uveljavitvijo tega odloka, razen v primeru, ko stranka pisno zahteva postopek v skladu z novim odlokom in priloži ustrezno dokumentacijo.
(upoštevanje drugih predpisov)
Poleg določb tega odloka je potrebno upoštevati tudi druge akte in predpise, ki določajo pravne režime v prostoru in na podlagi katerih je potrebno za pridobitev gradbenih dovoljenj po predpisih o graditvi objektov ter za gradnjo enostavnih objektov pridobiti pogoje in soglasja pristojnih organov. Dolžnost upoštevanja teh pravnih režimov velja tudi v primeru, kadar to ni posebej navedeno v tem odloku.
(veljavnost prostorskih aktov)
(1) Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati naslednji odloki:
– Odlok o prostorskih sestavinah dolgoročnega plana Občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list RS, št. 88/04, 118/04),
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list RS, št. 69/93, 105/09, 80/10, 58/13, 90/13, 93/13, 12/14, 71/14),
– Odlok o lokacijskem načrtu za ureditveno območje plinovoda R-21-a Šmarje pri Jelšah–Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 11/87, Uradni list RS, št. 36/08 – popr., 57/08),
– Ureditveni načrt za stanovanjsko območje S4 – del v Šmarju pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 9/88).
(2) Z dnem uveljavitve tega odloka ostanejo v veljavi naslednji odloki:
– Odlok o zazidalnem načrtu za del območja S1 v Šmarju pri Jelšah (Uradni list RS, št. 5/95),
– Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za nadaljevanje zazidave območja Š11 S2 (Uradni list RS, št. 93/05, 12/06),
– Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za stanovanjsko sosesko Š12S1 – Dobrava (Uradni list RS, št. 113/07, 60/14),
– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za stanovanjsko sosesko Poljana (Š6 S1/2, Š5 S1, Š6 Z3) (Uradni list RS, št. 63/11, 59/14, 7/16),
– Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za izgradnjo oskrbovanih stanovanj na območju Lorgerjeve domačije (Uradni list RS, št. 59/14),
– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za poslovno-proizvodno cono Mestinje - Bohor (Uradni list RS, št. 105/09, 93/13).
Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Šmarje pri Jelšah – izvedbeni del je na vpogled zainteresirani javnosti na oddelku za okolje in prostor Občine Šmarje pri Jelšah in na njihovih spletnih straneh.
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 0321-0006/2018-3
Šmarje pri Jelšah, dne 11. julija 2018
Stanislav Šket l.r.
