Vsebina Uradnega lista

Na podlagi 12. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 9/07), 14. člena Statuta Občine Cirkulane (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 32/17), 15. člena Statuta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 10/10 – uradno prečiščeno besedilo, 11/10 – popr., 14/14 in 9/15), 16. člena Statuta Občine Dornava (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 30/14), 16. člena Statuta Občine Duplek (Medobčinski uradni vestnik, št. 17/07, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 15/10, 32/11 in 24/15), 15. člena Statuta Občine Gorišnica (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 57/17), 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 32/17 – uradno prečiščeno besedilo), 14. člena Statuta Občine Juršinci (Uradni vestnik Občine Juršinci, št. 5/17), 15. člena Statuta Občine Kidričevo (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 62/16 in 16/18), 16. člena Statuta Občine Majšperk (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 25/12, 34/15, 55/15 in 50/17), 16. člena Statuta Občine Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 47/17), 16. člena Statuta Občine Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 9/15 – uradno prečiščeno besedilo), 15. člena Statuta Občine Podlehnik (Uradni list RS, št. 96/09, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 21/17), 13. člen Statuta Občine Središče ob Dravi (Uradno glasilo občine Središče ob Dravi št. 4/16), 16. člena Statuta Občine Starše (Medobčinski uradni vestnik Štajerske in Koroške regije, št. 1/17 – uradno prečiščeno besedilo in 35/17), 16. člena Statuta Občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah (Uradni vestnik Občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah, št. 56/15), 15. člena Statuta Občine Sveti Jurij ob Ščavnici (Uradni list RS, št. 45/14), 23. člena Statuta Občine Sveti Tomaž (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 7/07, Uradno glasilo Občine Sveti Tomaž, št. 20/17 in 9/18), 16. člena Statuta Občine Trnovska vas (Uradni vestnik Občine Trnovska vas, št. 5/18), 16. člena Statuta Občine Videm (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 11/16 – uradno prečiščeno besedilo in 45/17), 14. člena Statuta Občine Zavrč (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 22/11) in 15. člena Statuta Občine Žetale (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 54/17 – uradno prečiščeno besedilo) in v skladu z 49.a členom Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18)

so

Mestni svet Mestne občine Ptuj na 41. redni seji dne 18. 6. 2018, Občinski svet Občine Cirkulane na 24. redni seji dne 9. 7. 2018, Občinski svet Občine Destrnik na 24. redni seji dne 18. 6. 2018, Občinski svet Občine Dornava na 26. redni seji dne 21. 6. 2018, Občinski svet Občine Duplek na 27. redni seji dne 20. 6. 2018, Občinski svet Občine Gorišnica na 19. redni seji dne 28. 6. 2018, Občinski svet Občine Hajdina na 8. dopisni seji dne 9. 8. 2018, Občinski svet Občine Juršinci na 25. redni seji dne 10. 7. 2018, Občinski svet Občine Kidričevo na 28. redni seji dne 5. 7. 2018, Občinski svet Občine Majšperk na 35. redni seji dne 20. 6. 2018, Občinski svet Občine Markovci na 8. izredni seji dne 11. 7. 2018, Občinski svet Občine Ormož na 30. redni seji dne 16. 7. 2018, Občinski svet Občine Podlehnik na 23. redni seji dne 6. 7. 2018, Občinski svet Občine Središče ob Dravi na 28. redni seji dne 21. 6. 2018, Občinski svet Občine Starše na 24. redni seji dne 21. 6. 2018, Občinski svet Občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah na 7. dopisni seji dne 9. 7. 2018, Občinski svet Občine Sveti Jurij ob Ščavnici na 26. redni seji dne 27. 6. 2018, Občinski svet Občine Sveti Tomaž na 5. izredni seji dne 2. 8. 2018, Občinski svet Občine Trnovska vas na 31. redni seji dne 19. 6. 2018, Občinski svet Občine Videm na 30. redni seji dne 3. 7. 2018, Občinski svet Občine Zavrč na 23. redni seji dne 27. 6. 2018 in Občinski svet Občine Žetale na 19. redni seji dne 28. 6. 2018

sprejeli naslednji

(1) S tem odlokom se ustanovi organ skupne občinske uprave (v nadaljevanju: skupna uprava), določi njegovo ime in sedež, naloge, notranja organizacija, vodenje ter zagotavljanje sredstev in drugih pogojev za njegovo delo.

(2) S tem odlokom so določene pravice in obveznosti občin ustanoviteljic in njihovih organov v razmerju do skupne uprave in v medsebojnih razmerjih.

(3) V tem odloku uporabljeni izrazi, ki se nanašajo na osebe in so zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za ženski in moški spol.

Mestna občina Ptuj in Občina Cirkulane, Občina Destrnik, Občina Dornava, Občina Duplek, Občina Gorišnica, Občina Hajdina, Občina Juršinci, Občina Kidričevo, Občina Majšperk, Občina Markovci, Občina Ormož, Občina Podlehnik, Občina Središče ob Dravi, Občina Starše, Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Občina Sveti Jurij ob Ščavnici, Občina Sveti Tomaž, Občina Trnovska vas, Občina Videm, Občina Zavrč ter Občina Žetale (v nadaljevanju: občine ustanoviteljice) ustanovijo skupno občinsko upravo z imenom »Skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju«, za skupno opravljanje sledečih nalog:

– občinskega inšpekcijskega nadzorstva;

– občinskega redarstva;

– pravne službe;

– občinskega odvetništva;

– notranje revizije;

– proračunskega računovodstva;

– varstva okolja;

– urejanja prostora;

– civilne zaščite;

– požarnega varstva in

– urejanja prometa.

(1) Skupna uprava je pričela z delom 1. 7. 1999.

(2) Sedež skupne uprave je v Mestni občini Ptuj na naslovu Mestni trg 1, 2250 Ptuj.

(3) Skupna uprava uporablja žig okrogle oblike. Ob zunanjem robu žiga je napis: Skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju, v notranjem krogu naslov Mestni trg 1, v sredini pa napis Ptuj.

(4) Skupna uprava lahko uporablja tudi kratico SOU SP.

(1) Ustanoviteljske pravice občin izvršujejo župani občin ustanoviteljic, razen sprejema sprememb in dopolnitev tega odloka ter zagotavljanja proračunskih sredstev za delovanje skupne uprave v svojih proračunih, za kar so pristojni mestni in občinski sveti.

(2) Župani imenujejo in razrešujejo direktorja skupne uprave, sprejmejo kadrovski načrt, finančni načrt in letni program dela skupne uprave, nadzorujejo delo ter dajejo skupne usmeritve glede splošnih vprašanj organiziranja in delovanja skupne uprave.

(1) Skupna uprava opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge občinskih uprav občin ustanoviteljic ter naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz pristojnosti občin ustanoviteljic, ki jih občine ustanoviteljice s svojimi akti prenesejo na skupno upravo.

(2) Svoje naloge opravlja skupna uprava v skladu z zakoni, podzakonskimi predpisi in predpisi občin ustanoviteljic.

(3) Vrsta in obseg nalog ter višina potrebnih sredstev je za posamezno občino ustanoviteljico določena s kadrovskim načrtom, finančnim načrtom in letnim programom dela, ki mu je dodana priloga z delitvijo stroškov po posameznih nalogah in posameznih občinah.

(1) Občinsko inšpekcijsko nadzorstvo je prekrškovni organ občin ustanoviteljic, ki so vključene v skupno upravo za izvajanje nalog občinskega inšpekcijskega nadzorstva.

(2) Naloge občinskega inšpekcijskega nadzorstva se izvajajo na področju občinskih cest, kanalizacije, plakatiranja, zapuščenih vozil, vključevanju v redni odvoz in ravnanje s komunalnimi odpadki, oskrbi s pitno vodo, odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda, urejanju pokopališč, pokopališki in pogrebni dejavnosti, nad gradnjami, za katere po gradbeni zakonodaji ni predpisano gradbeno dovoljenje ter na podlagi drugih predpisov, ki pooblaščajo občinsko inšpekcijo za inšpekcijski nadzor.

(3) Občinsko inšpekcijsko nadzorstvo izvajajo občinski inšpektorji kot uradne osebe s posebnimi pooblastili in odgovornostmi.

(4) Občinski inšpektorji vodijo prekrškovni postopek in odločajo o prekrških iz občinske pristojnosti, določenih z državnimi in občinskimi predpisi posamezne občine ustanoviteljice.

(5) Plačane globe za prekrške, ki jih izreče občinski inšpektor, so prihodek proračuna občine, na območju katere je bil prekršek storjen oziroma katere predpis je bil kršen.

(6) Vrsta in obseg nalog, ki jih občinsko inšpekcijsko nadzorstvo izvaja za posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega odstavka 5. člena tega odloka.

(1) Občinsko redarstvo deluje kot medobčinsko redarstvo (v nadaljevanju: medobčinsko redarstvo) in je prekrškovni organ za občine ustanoviteljice, ki so vključene v skupno upravo za izvajanje naloge občinskega redarstva.

(2) Naloge medobčinskega redarstva določajo zakoni s področja občinskega redarstva, prekrškovne zakonodaje, zakonodaje s področja skrbi za javno varnost in javni red, zakonodaja cestah in o pravilih cestnega prometa, zakonodaja o zaščiti živali ter drugih predpisov iz pristojnosti občinskega redarstva ter na podlagi teh zakonov izdani podzakonski akti in občinski predpisi.

(3) Medobčinsko redarstvo vodi vodja medobčinskega redarstva.

(4) Vodja medobčinskega redarstva in občinski redarji so pooblaščene uradne osebe.

(5) Plačane globe za prekrške, ki jih izrečejo občinski redarji, so prihodek proračuna občine, na območju katere je bil prekršek storjen oziroma katere predpis je bil kršen.

(6) Vrsta in obseg nalog, ki jih medobčinsko redarstvo izvaja za posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega odstavka 5. člena tega odloka.

(1) Naloge pravne službe so:

– priprava in pomoč pri pripravi osnutkov predpisov in drugih najzahtevnejših gradiv,

– zbiranje, urejanje in priprava podatkov za oblikovanje zahtevnejših gradiv,

– vodenje in odločanje v zahtevnih upravnih postopkih ter vodenje najzahtevnejših upravnih postopkov,

– samostojna priprava zahtevnih analiz, razvojnih projektov, informacij, poročil in drugih zahtevnih gradiv,

– priprava gradiva in sodelovanje na sejah občinskih svetov, odborov in komisij,

– priprava in vodenje postopkov javnih naročil na vseh področij iz pristojnosti lokalne samouprave,

– priprava in vodenje postopkov podelitve koncesij na vseh področij iz pristojnosti lokalne samouprave,

– vlaganje e-zemljiškoknjižnih predlogov,

– priprava in pregled različnih vrst pogodb,

– urejanje kadrovskih zadev,

– vodenje postopkov ravnanja s stvarnim premoženjem,

– varstvo osebnih podatkov,

– opravljanje nalog z delovnih področij, ki so v pristojnosti lokalne samouprave,

– druge naloge s pravnega področja v skladu z veljavnimi predpisi.

(2) Vrsta in obseg nalog, ki jih pravna služba izvaja za posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega odstavka 5. člena tega odloka.

(1) Občinsko odvetništvo deluje kot medobčinsko odvetništvo (v nadaljevanju: medobčinsko odvetništvo) in pred sodišči ter drugimi državnimi organi zastopa občine ustanoviteljice, ki so vključene v skupno upravo za opravljanje nalog medobčinskega odvetništva. Po pooblastilu lahko medobčinsko odvetništvo zastopa tudi druge pravne osebe, ki jih je ustanovila občina ustanoviteljica.

(2) Medobčinsko odvetništvo opravlja strokovne naloge na področju varstva premoženjskih in drugih pravic in interesov občin prek pravnega zastopanja pred sodišči in upravnimi organi v Republiki Sloveniji ter opravlja naloge pravnega svetovanja in druge naloge v skladu z veljavnimi predpisi.

(3) Naloge medobčinskega odvetništva so:

– vodenje vseh postopkov občine, ki tečejo pred sodnimi organi (priprava tožb, odgovorov na tožbo, pritožb, zahtev za varstvo zakonitosti, vlog, vlaganje predlogov za izvršbo, prijava terjatev v stečajni postopek, postopek prisilne poravnave, likvidacije, zapuščinski postopek itd.),

– zastopanje občine pred sodnimi organi na vseh stopnjah in v mediacijskih postopkih,

– izvajanje pravnomočno končanih sodnih in upravnih postopkov,

– zastopanje občine pred upravnimi organi,

– sodelovanje pri sporazumnem reševanju nesoglasij ter reševanju sporov vezanih na pogodbena določila,

– sodelovanje v postopkih doseganja sporazumov s strankami o odškodninah in nadomestilih,

– vlaganje zemljiškoknjižnih predlogov oziroma izvajanje nalog, ki jih za občine oziroma občinske odvetnike določa zakon, ki ureja zemljiško knjigo,

– pravno svetovanje znotraj skupne uprave in po potrebi drugim organom občin ustanoviteljic,

– druge naloge s področja občinskega odvetništva v skladu z veljavnimi predpisi.

(4) Medobčinsko odvetništvo vodi vodja medobčinskega odvetništva. Za vodjo medobčinskega odvetništva je lahko imenovan, kdor izpolnjuje pogoje za občinskega odvetnika.

(5) Glede položaja in statusa medobčinskega odvetništva v sodnih, upravnih in drugih postopkih se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja državno odvetništvo.

(6) Občinski odvetnik se v sodnih, upravnih in drugih postopkih identificira z županovim pisnim pooblastilom za posamezen primer, v katerem je določen tudi obseg pooblastila.

(7) Vrsta in obseg nalog, ki jih medobčinsko odvetništvo izvaja za posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega odstavka 5. člena tega odloka.

(1) Notranja revizija deluje kot skupna notranja revizijska služba (v nadaljevanju: skupna notranja revizijska služba) za občine, ki so vključene v skupno upravo za izvajanje nalog notranjega revidiranja, opravlja naloge notranjega revidiranja občin, ožjih delov občin ter javnih zavodov in drugih izvajalcev javnih služb, ki so proračunski uporabniki.

(2) Skupna notranja revizijska služba deluje samostojno in neodvisno ter je neposredno podrejena županom občin, ki so pristopile k notranji reviziji oziroma predstojnikom posrednih proračunskih uporabnikov iz prejšnjega odstavka, katerim tudi neposredno poroča.

(3) Skupno notranjo revizijsko službo vodi vodja, ki v okviru svojih pooblastil odgovarja za zakonitost in strokovnost dela skupne notranje revizijske službe. Za izvrševanje nalog, ki spadajo v pristojnost posameznega proračunskega uporabnika, odgovarja predstojniku tega proračunskega uporabnika, za delo skupne notranje revizijske službe v celoti pa skupaj vsem županom občin, vključenih v notranjo revizijo.

(4) Naloge notranje revizije so:

– priprava dolgoročnega in letnega načrta dela,

– izvajanje rednih in izrednih revizij,

– svetovanje,

– izdelava letnih poročil o delovanju službe,

– sodelovanje z zunanjimi revizorji ter

– druge naloge v zvezi z notranjim revidiranjem v skladu z veljavnimi predpisi.

(5) Župani občin, ki so pristopile k skupni notranji revizijski službi, izdajo pravilnik o delovanju skupne notranje revizijske službe. Predstojniki posrednih proračunskih uporabnikov notranje revidiranje poverijo skupni notranji revizijski službi na podlagi posebnega dogovora, ki ga sklenejo župan občine ustanoviteljice posameznega posrednega proračunskega uporabnika, direktor skupne uprave in predstojnik posrednega proračunskega uporabnika. Dogovor vključuje tudi soglasje predstojnika posrednega proračunskega uporabnika k pravilniku o delovanju skupne notranje revizijske službe.

(6) Vrsta in obseg nalog, ki jih skupna notranja revizijska služba izvaja za posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega odstavka 5. člena tega odloka in v skladu z dolgoročnim in letnim načrtom dela skupne notranje revizijske službe.

(1) Proračunsko računovodstvo izvaja naloge proračunskega računovodstva neposrednih in posrednih proračunskih uporabnikov.

(2) Naloge proračunskega računovodstva so:

– sodelovanje in potrebno svetovanje pri pripravi predloga proračuna in realizaciji proračuna ter opravljanje najzahtevnejših del in nalog s finančnega področja proračunskega uporabnika,

– izvajanje nalog v zvezi s pripravo proračuna in spremljanje porabe proračunskih sredstev ter pripravo poročil za župana in mestni/občinski svet,

– pripravljanje pisnih pojasnil povezanih z delovanjem proračunskega uporabnika upoštevaje vse ustrezne predpise,

– pripravljanje predlogov potrebnih prerazporeditev med proračunskimi postavkami in znotraj njih ter pisno utemeljevanje,

– priprave polletnih in letnih poročil ter priprava podatkov za zaključni račun proračuna ter premoženjske bilance občine,

– samostojno celovito vodenje poslovnih knjig in drugih analitičnih evidenc,

– samostojno izvajanje nalog v zvezi s pripravo in obračunom plač in drugih stroškov dela ter usklajevanje podatkov s kadrovskimi podatki,

– usklajevanje analitične in sintetične evidence,

– pripravljanje in sodelovanje pri izdelavi vseh navodil, povezanih s finančnim poslovanjem proračunskega uporabnika (za računovodstvo, finance in izvedbo inventur),

– sodelovanje z nadzornimi institucijami,

– preverjanje skladnosti dokumentov (računov, pogodb, naročilnic, sklepov, odločb, odredb, potnih nalogov) z zakonskimi določili, ki urejajo to področje,

– sodelovanje pri pripravi analiz, statističnih pregledov, informacij in drugih pregledov za odločanje,

– izdelovanje likvidnostnih načrtov in spremljanje realizacije/odstopanj realiziranega od načrtovanega in analiz ter predlogov, kadar so le ti potrebni ter pripravo vseh gradiv, pojasnil in utemeljitev za potrebe računskega sodišča in notranje revizije,

– shranjevanje plačilnih instrumentov in vrednostnih papirjev,

– izvajanje plačilnega prometa,

– mesečna poročila skladno s področno zakonodajo,

– izstavljanje računov ter zahtevkov,

– obračun in vodenje evidenc DDV,

– obračun davkov in prispevkov,

– obračuni sejnin, pogodbena dela, avtorski honorarjev ter prijava podatkov o obračunani in plačani dohodnini,

– druge naloge s področja proračunskega računovodstva v skladu z veljavnimi predpisi.

(3) Vrsta in obseg nalog, ki jih proračunsko računovodstvo izvaja za posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega odstavka 5. člena tega odloka.

(1) Naloge varstva okolja so:

– priprava predpisov s področja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja,

– vodenje upravnih postopkov s področja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja,

– strokovna pomoč pri izvajanju predpisov s področja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja,

– priprava in vodenje postopkov javnega naročanja s področja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja,

– priprava in vodenje postopkov podelitve koncesije s področja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja,

– priprava investicijske in druge dokumentacije, potrebne za prijavo na razpise za evropska in druga sredstva,

– priprava, vodenje, spremljanje in nadzor nad investicijami s področja varstva okolja,

– priprava, vodenje, spremljanje in nadzor drugih projektov s področja varstva okolja,

– upravne in strokovne naloge v zvezi z zagotavljanjem varstva okolja,

– zagotavlja izvajanje podrobnejšega ali posebnega monitoringa stanja okolja ter vodi informacijski sistem varstva okolja,

– pripravlja ukrepe, smernice in priporočila s področij varstva okolja,

– zagotavlja informiranje, osveščanje in izobraževanje javnosti o stanju varstva okolja in ohranjanju narave in v zvezi z zagotavljanjem javnih služb,

– zagotavlja strokovno pomoč pravnim in fizičnim osebam pri urejanju vprašanj iz področja varstva okolja,

– druge strokovno tehnične in upravne naloge iz področja varstva okolja,

– naloge varstva okolja, ki so jih na skupno upravo prenesle občine ustanoviteljice preko zveze občin z ustanovitvenim aktom zveze občin,

– druge naloge s področja varstva okolja v skladu z veljavnimi predpisi.

(2) Za vodenje nalog varstva okolja se lahko imenuje vodja.

(3) Vrsta in obseg, ki se izvajajo za posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega odstavka 5. člena tega odloka.

(4) Stroške izdelave vse potrebne dokumentacije in ostale stroške projektov nosijo občine naročnice.

(1) Naloge urejanja prostora so:

– priprava in vodenje postopkov za pripravo občinskih prostorskih aktov ter njihovih sprememb in dopolnitev,

– sodelovanje pri pripravi regionalnih prostorskih planov,

– sodelovanje pri pripravi prostorskih aktov države,

– podaja mnenja glede skladnosti dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja z občinskimi prostorskimi akti in drugimi predpisi občine glede varovalnih pasov občinskih javnih cest in glede minimalne komunalne oskrbe, ki sodi v okvir obvezne občinske gospodarske javne službe,

– vodenje postopkov lokacijske preveritve,

– naloge občinskega urbanista,

– določanje razvojnih stopenj ter vodenje in posodabljanje evidence o nezazidanih stavbnih zemljiščih,

– izvajanje nalog, povezanih z delovanjem prostorskega informacijskega sistema,

– izvajanje prostorskih ukrepov in nalog zemljiške politike na lokalni ravni,

– priprava načrtov preskrbe in upravljanja z zemljišči,

– priprava mnenj, ki se posredujejo pripravljavcem sorodnega predpisa glede vpliva sorodnega predpisa, z uveljavitvijo katerega se bodo na določenem območju spremenile ali dopolnile določbe in vsebine tam veljavnega prostorskega izvedbenega akta ali bo sorodni predpis neposredno vplival na njegovo izvedljivost,

– izdaja soglasij za spreminjanje meje parcele na podlagi zahteve lastnika nepremičnine ali geodetskega podjetja,

– sodelovanje v postopkih legalizacije objektov,

– priprava poročila o prostorskem razvoju na območju občin,

– izvedba upravnih komasacij,

– priprava aktov o predkupni pravici,

– priprava aktov o urejanju podobe naselij in krajine,

– priprava aktov o taksi za neizkoriščena stavbna zemljišča,

– priprava manj zahtevnih strokovnih podlag za prostorske akte,

– strokovna pomoč pravnim in fizičnim osebam pri urejanju prostora,

– informacije iz uradnih evidenc,

– naloge v zvezi z usklajevanjem aktov,

– naloge v zvezi z javnim naročanjem na področju urejanja prostora,

– druge naloge s področja urejanja prostora v skladu z veljavnimi predpisi.

(2) Za vodenje nalog urejanja prostora se lahko imenuje vodja.

(3) Vrsta in obseg nalog, ki se v okviru urejanja prostora izvajajo za posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega odstavka 5. člena tega odloka.

(4) Stroške priprave občinskih prostorskih aktov, prostorskih izvedbenih aktov, zahtevnih strokovnih podlag, programov opremljanja stavbnih zemljišč, urbanističnih delavnic in podobnega nosijo občine naročnice.

(1) Naloge civilne zaščite so:

– urejanje sistema zaščite, reševanja in pomoči v občini v skladu z zakonodajo,

– zagotavljanje elektronskih komunikacij za potrebe zaščite, reševanja in pomoči v skladu z enotnim informacijsko komunikacijskim sistemom,

– načrtovanje in izvajanje zaščitnih ukrepov,

– izdelava ocen ogroženosti ter načrtov zaščite in reševanja,

– organiziranje, razvijanje ter vodenje osebne in vzajemne zaščite,

– organiziranje zaščite, reševanja in pomoči na območju občine,

– določanje in organiziranje enot in služb Civilne zaščite ter drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč v občini,

– določanje in izvajanje programov usposabljanja občinskega pomena,

– usklajevanje načrtov in drugih priprav za zaščito, reševanje in pomoč s sosednjimi občinami in državo,

– določanje organizacij, ki so posebnega pomena za zaščito, reševanje in pomoč v občini,

– mednarodno sodelovanje na področju zaščite, reševanja in pomoči v skladu z zakonodajo,

– druge naloge s področja civilne zaščite v skladu z veljavnimi predpisi.

(2) Vrsta in obseg, ki jih civilna zaščita izvaja za posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega odstavka 5. člena tega odloka.

(3) Stroške priprave potrebne dokumentacije in ostale stroške projektov nosijo občine naročnice.

(1) Naloge požarnega varstva so sprejemanje predpisov, raziskovanje, izobraževanje in usposabljanje, načrtovanje in izvajanje ukrepov varstva pred požarom, nadziranje in druge naloge s področja požarnega varstva v skladu z veljavnimi predpisi.

(2) Vrsta in obseg nalog, ki jih požarno varstvo izvaja za posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega odstavka 5. člena tega odloka.

(3) Stroške priprave potrebne dokumentacije in ostale stroške projektov nosijo občine naročnice.

(1) Naloge urejanja prometa določajo zakoni, podzakonski predpisi ter na njihovi podlagi izdani občinski predpisi s področja javnih cest, cestnih priključkih na javne ceste ter prometne signalizacije in prometne opreme na cestah.

(2) Naloge urejanja prometa so:

– določitev uporabe ceste ali dela ceste za določene vrste vozil oziroma uporabnikov (cesta, rezervirana za motorna vozila, kolesarska pot ali steza, steza za pešce, steza za pešce in kolesarje, steza za jezdece) in mej naselij,

– določitev prednostnih smeri in sistem ter način vodenja prometa,

– določitev omejitev uporabe ceste ali njenega dela glede na vrsto prometa,

– določitev omejitev hitrosti vozil,

– ureditev kolesarskega prometa in določitev lokalnih kolesarskih povezav,

– ureditev parkiranja in ustavljanja vozil,

– določitev območij umirjenega prometa, območij omejene hitrosti in območij za pešce in prehodov za pešce,

– določitev ukrepov za umirjanje prometa za varnost otrok, pešcev in kolesarjev, zlasti v bližini vzgojno varstvenih, izobraževalnih in zdravstvenih ustanov, igrišč, stanovanjskih naselij in drugih območij, kjer se ti udeleženci cestnega prometa pojavljajo v večjem številu,

– določitev drugih prepovedi, obveznosti ali omejitev udeležencem prometa,

– načrtovanje cestnih priključkov na občinske ceste,

– načrtovanje prometne signalizacije in prometne opreme na občinskih cestah,

– druge naloge s področja urejanja prometa v skladu z veljavnimi predpisi.

(3) Vrsta in obseg nalog, ki se v okviru urejanja prometa izvajajo za posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega odstavka 5. člena tega odloka.

(4) Stroške priprave potrebne dokumentacije in ostale stroške projektov nosijo občine naročnice.

(1) Pri odločanju v upravnih zadevah iz občinske pristojnosti nastopa skupna uprava kot organ tiste občine ustanoviteljice, v katere krajevno pristojnost zadeva spada.

(2) Upravni akti, ki jih izdajajo pooblaščene osebe skupne uprave, imajo v glavi naziv skupne uprave, izdajajo pa se v imenu krajevno pristojne občine ustanoviteljice.

(3) Skupna uprava mora pri izvrševanju svojih nalog ravnati po usmeritvah župana in nalogih direktorja občinske uprave občine ustanoviteljice, v katere krajevno pristojnost zadeva spada oziroma za katero izvršuje nalogo, glede splošnih vprašanj organiziranja in delovanja skupne uprave pa po skupnih usmeritvah vseh županov občin ustanoviteljic.

(4) Skupna uprava je s strani občin ustanoviteljic pooblaščena za podajo vlog in zastopanje pred upravnimi in drugimi organi ter subjekti za tiste naloge, ki jih je posamezna občina ustanoviteljica prenesla na skupno upravo.

(5) Javni uslužbenec v skupni upravi je odškodninsko odgovoren za škodo, ki jo protipravno povzroči delodajalcu pri delu ali v zvezi z delom naklepno ali iz hude malomarnosti. Za škodo, ki jo na delu ali v zvezi z delom protipravno povzroči javni uslužbenec v skupni upravi tretji osebi, so nasproti tej osebi odškodninsko solidarno odgovorne občine ustanoviteljice, v imenu katerih je bilo delo opravljeno, in sicer v pripadajočem deležu, preračunanem v skladu z letnim programom dela in finančnim načrtom. Za javnega uslužbenca v skupni upravi je zavarovanje splošne civilne odgovornosti sklenjeno v sklopu sedežne občine.

(1) Skupno upravo vodi direktor, ki ga imenujejo in razrešujejo župani občin ustanoviteljic v skladu z zakonom o javnih uslužbencih. Direktor skupne uprave je imenovan, če ga potrdita najmanj dve tretjini županov občin ustanoviteljic.

(2) Direktor skupne uprave ima status uradnika na položaju.

(3) Direktor skupne uprave mora imeti najmanj univerzitetno izobrazbo (prejšnja) ali specializacijo po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnja) ali magisterij po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnja) ali magistrsko izobrazbo (druga bolonjska stopnja).

(1) Direktor skupne uprave zastopa skupno upravo, organizira opravljanje nalog, odloča v upravnih zadevah iz pristojnosti uprave ter izvaja vse druge naloge, ki so potrebne za zagotovitev pravočasnega, strokovnega in učinkovitega dela skupne uprave.

(2) Direktor skupne uprave odgovarja v skladu s tem odlokom za izvrševanje nalog, ki spadajo v krajevno pristojnost posamezne občine ustanoviteljice, županu in direktorju občinske uprave te občine, za delo skupne uprave v celoti pa skupaj vsem županom občin ustanoviteljic.

Župani občin ustanoviteljic soglasno sprejmejo akt o sistemizaciji delovnih mest v skupni upravi na predlog direktorja skupne uprave.

(1) Skupna uprava je del vsake od uprav občin ustanoviteljic za naloge, ki so jih prenesle na skupno upravo. Za javne uslužbence skupne uprave so delodajalci vse občine ustanoviteljice, za katere javni uslužbenci opravljajo prenesene naloge, funkcijo delodajalca pa izvršuje sedežna občina s katero imajo javni uslužbenci sklenjeno delovno razmerje in v kateri uresničujejo svoje pravice.

(2) Postopek javnega natečaja oziroma javnega razpisa za izbiro javnega uslužbenca v skupni upravi izvede skupna uprava v skladu z veljavnimi predpisi. Poročilo o izvedbi izbirnega postopka s predlogom o najprimernejšem in strokovno usposobljenem kandidatu se predloži v odločitev županom občin ustanoviteljic, ki bodo izbranemu kandidatu delodajalci.

(3) O sklenitvi in prenehanju delovnih razmerij v skupni upravi odločajo župani tistih občin ustanoviteljic, ki so delodajalci posameznemu javnemu uslužbencu. Akte o sklenitvi in prenehanju delovnega razmerja sklepa župan sedežne občine.

(4) V pogodbi o zaposlitvi vsakega javnega uslužbenca se navedejo občine ustanoviteljice, ki so delodajalci temu javnemu uslužbencu in zanj tudi odgovarjajo v skladu s predpisi. Za vsakega uslužbenca skupne uprave se v letnem programu dela in finančnem načrtu s prilogo določi, katere naloge opravlja in za katere občine.

(5) Župani občin ustanoviteljic pooblastijo direktorja skupne uprave, ki mora za to izpolnjevati pogoje po zakonu o javnih uslužbencih, za izvrševanje pravic in dolžnosti delodajalca, razen za odločanje o sklenitvi in prenehanju delovnih razmerij.

(1) Župani do konca koledarskega leta za naslednje leto določijo tričlansko komisijo, ki jo sestavljajo župan sedežne občine in po en župan z levega in en župan z desnega brega Drave, ter jo pooblastijo za:

– izvedbo letnega pogovora z direktorjem skupne uprave,

– izvedbo postopka ocenjevanja direktorja skupne uprave,

– izdajo in podpis sklepa o letnem dopustu direktorja skupne uprave.

(2) O drugih delovnopravnih institutih povezanih z direktorjem skupne uprave odloča župan sedežne občine oziroma od njega pooblaščena oseba.

(1) Skupna uprava opravlja svoje delo v prostorih sedežne občine oziroma dislocirano na območjih in sedežih drugih občin ustanoviteljic, če tako zahteva narava dela.

(2) Za nemoteno delo skupne uprave zagotavlja storitve na področju sprejemne pisarne, kadrovskih in finančnih zadev ter informacijskega sistema občinska uprava sedežne občine.

(3) Občine ustanoviteljice zagotavljajo sredstva za pokrivanje stroškov uporabe prostorov, nabave in uporabe opreme, obratovalne stroške, stroške vzdrževanja in stroške storitev občinske uprave sedežne občine na način, določen v 24. členu tega odloka v višini, določeni z letnim programom dela, finančnim načrtom in kadrovskim načrtom.

(4) Za naročanje opreme in storitev ter sklepanje pogodb v skladu s potrjenim letnim programom dela, finančnim načrtom in kadrovskim načrtom je zadolžen direktor skupne uprave.

(1) Sredstva za delovanje skupne uprave zagotavljajo občine ustanoviteljice praviloma v razmerju števila prebivalcev posamezne občine do števila vseh prebivalcev občin ustanoviteljic. Kadar vsebina dela to narekuje se lahko stroški delijo tudi glede na dejanski obseg dela, ki se izvaja za posamezno občino ali glede na vrednost investicije, ki se izvaja na območju posamezne občine ali po kombinaciji teh načinov, kar mora biti opredeljeno z letnim programom dela, finančnim načrtom in kadrovskim načrtom.

(2) Sredstva za delovanje in druge materialne pogoje se izračunajo vezano na naloge, posamezno delovno mesto in zaposlenega, ter se delijo samo med tiste občine, za katere zaposleni na delovnem mestu naloge opravljajo.

(3) Način delitve potrebnih sredstev občine ustanoviteljice za vsako proračunsko leto posebej določijo na podlagi kadrovskega načrta, v finančnem načrtu in letnem programu dela, ki vsebuje delitev stroškov po posameznih nalogah in posameznih občinah.

(4) Kadrovski načrt, finančni načrt in letni program dela za posamezno proračunsko leto sprejmejo župani občin ustanoviteljic na predlog direktorja skupne uprave.

(1) Skupna uprava je neposredni uporabnik proračuna občine ustanoviteljice, v kateri ima sedež.

(2) Finančni načrt skupne uprave, ki ga na predlog direktorja skupne uprave potrdijo župani občin ustanoviteljic, je vključen v posebnem delu proračuna občine ustanoviteljice, v kateri ima skupna uprava sedež.

(3) Finančno poslovanje skupne uprave se vodi kot podračun sistema enotnega zakladniškega računa občine ustanoviteljice, v kateri ima skupna uprava sedež, odprtega pri Banki Slovenije.

(4) Občine ustanoviteljice zagotavljajo svoj del sredstev za skupno upravo v svojih proračunih. Finančni načrt skupne uprave je del proračuna sedežne občine.

(5) Tekočo dvanajstino sredstev morajo občine ustanoviteljice nakazati do 25. dne v mesecu za tekoči mesec.

(6) Odredbodajalec za sredstva finančnega načrta skupne uprave je njen direktor, ki je tudi skrbnik prihodkov.

(7) Direktor skupne uprave s polletnim in letnim poročilom poroča občinam ustanoviteljicam o realizaciji programa dela in finančnega načrta.

(1) Vsaka sprememba ustanoviteljstva se izvede s spremembo ustanovitvenega akta.

(2) Predlog ustanovitvenega akta z vključenimi spremembami pripravi direktor skupne uprave.

(1) Nova občina lahko pristopi k skupni upravi, če sklep o tem sprejme na pristojnem organu občine in se s pristopom strinjajo vse občine ustanoviteljice. Šteje se, da se občine ustanoviteljice strinjajo s pristopom nove občine, ko o tem na mestnem/občinskih svetih sprejmejo sklep o pristopu nove občine.

(2) Direktor skupne uprave opravi preračun potrebnih sredstev za delo skupne uprave v skladu s 24. členom tega odloka.

(1) V kolikor občina izrazi interes za izstop iz skupne uprave, mora pisno najaviti izstop direktorju skupne uprave in županom občin ustanoviteljic najmanj 6 mesecev pred iztekom proračunskega leta.

(2) Direktor skupne uprave opravi preračun potrebnih sredstev za delo skupne uprave v skladu s 24. členom tega odloka.

(3) Občina, ki izstopa iz organa, je dolžna zagotavljati sredstva za delovanje skupne uprave v ustreznem deležu za vse obveznosti, ki nastanejo do izteka proračunskega leta, v katerem je podala izjavo o izstopu skladno s prvim odstavkom tega člena, in v enakem deležu pokriti stroške morebitnih presežnih delavcev.

(4) Če ena občina izstopi in če se druge občine strinjajo, da ostane število javnih uslužbencev nespremenjeno, občina, ki izstopi, po poteku proračunskega leta, v katerem je podala pisni izstop, nima obveznosti niti pravic do javnih uslužbencev.

(5) Če ena občina izstopi in se druge občine strinjajo, da ostane število javnih uslužbencev nespremenjeno, se lahko druge občine dogovorijo tudi, da se javni uslužbenci prevzamejo takoj in ne šele po poteku proračunskega leta. V primeru takšnega dogovora je občina, ki izstopa skladno s prvim odstavkom tega člena, dolžna poravnati vse obveznosti do tistega roka, ki ga občine določijo v dogovoru iz tega odstavka.

(6) V primeru, da je število javnih uslužbencev presežno za preostale občine, se ravna v skladu z delovno zakonodajo, in sicer posamezna občina zagotovi pravice za vsakega javnega uslužbenca v deležu, ki velja glede na vključenost posamezne občine v trenutku, ko javni uslužbenec postane presežni delavec.

(7) Občina lahko izstopi kot ustanoviteljica, ko poravna vse obveznosti, ki so nastale do izteka proračunskega leta, v katerem je podala izjavo o izstopu skladno s prvim odstavkom tega člena oziroma ko poravna vse obveznosti, ki so nastale do roka, ki ga občine določijo v dogovoru iz petega odstavka tega člena, in ko pokrije stroške morebitnih presežnih delavcev.

(1) Občina ustanoviteljica lahko kadarkoli izrazi interes za prenos katere izmed nalog v skladu s tem odlokom na skupno upravo. Svoj interes pisno napove direktorju skupne uprave, ta pa nato s pristopom seznani ostale občine ustanoviteljice, za katere se naloga že opravlja. Šteje se, da se ostale občine ustanoviteljice strinjajo s pristopom nove občine k opravljanju posamezne naloge, ko o tem sprejmejo sklepe vsi župani občin ustanoviteljic, ki so že vključene v to nalogo.

(2) Direktor skupne uprave opravi preračun potrebnih sredstev za delo skupne uprave v skladu s 24. členom tega odloka.

(1) V kolikor katera izmed občin ustanoviteljic izrazi interes za prenehanje opravljanja katere izmed nalog, ki jo zanjo opravlja skupna uprava, mora direktorju skupne uprave pisno najaviti odstop od opravljanja naloge najmanj 6 mesecev pred iztekom proračunskega leta. Direktor skupne uprave je nato o odstopu od opravljanja naloge dolžan nemudoma obvestiti župane občin ustanoviteljic, s katerimi je občina ustanoviteljica, ki odstopa, skupaj prenesla opravljanje naloge na skupno upravo.

(2) Direktor skupne uprave opravi preračun potrebnih sredstev za delo skupne uprave v skladu s 24. členom tega odloka.

(3) Če ena občina odstopi od opravljanja določene naloge in če se druge občine strinjajo, da ostane število javnih uslužbencev nespremenjeno, občina, ki odstopi, po poteku proračunskega leta, v katerem je podala odstop skladno s prvim odstavkom tega člena ter po poravnavi vseh obveznosti, ki nastanejo do konca proračunskega leta, nima obveznosti niti pravic do javnih uslužbencev.

(4) Če ena občina odstopi od opravljanja določene naloge in se druge občine strinjajo, da ostane število javnih uslužbencev nespremenjeno, se lahko druge občine dogovorijo tudi, da se javni uslužbenci prevzamejo takoj in ne šele po poteku proračunskega leta. V primeru takšnega dogovora je občina, ki odstopa od opravljanja posamezne naloge skladno s prvim odstavkom tega člena, dolžna poravnati vse obveznosti do tistega roka, ki ga občine določijo v dogovoru iz tega odstavka.

(5) V primeru, da je število javnih uslužbencev presežno za preostale občine, posamezna občina zagotovi pravice za vsakega presežnega delavca v deležu, ki velja glede na vključenost posamezne občine v trenutku, ko javni uslužbenec postane presežni delavec.

(6) Občina, ki odstopa od opravljanja katere izmed nalog, ki jo zanjo opravlja skupna uprava, je dolžna zagotavljati sredstva za opravljanje te naloge v ustreznem deležu za vse obveznosti, ki nastanejo do izteka proračunskega leta, v katerem je podala odstop skladno s prvim odstavkom tega člena oziroma do roka, ki ga občine določijo v dogovoru iz četrtega odstavka tega člena, in v enakem deležu pokriti tudi stroške morebitnih presežnih delavcev.

(1) O prenehanju delovanja skupne uprave sprejmejo občinski sveti občin ustanoviteljic ugotovitveni sklep na podlagi katerih se pristopi k pripravi odloka o ukinitvi organa skupne uprave, v katerem se določijo razmerja glede kritja stroškov obveznosti, stroškov morebitnih presežnih javnih uslužbencev, delitev premoženja ter morebitna druga razmerja in določijo roki, v katerih so občine ustanoviteljice dolžne kriti stroške oziroma izvesti druga dejanja. Odlok o ukinitvi organa skupne uprave morajo sprejeti vse občine ustanoviteljice v istem besedilu najkasneje v roku enega leta od sprejema zadnjega ugotovitvenega sklepa na mestnem/občinskih svetih.

(2) V primeru prenehanja delovanja skupne uprave, vsaka občina ustanoviteljica, iz katere so bili v skupno upravo prevzeti njeni javni uslužbenci, prevzame premeščene javne uslužbence nazaj po sistemizaciji, ki je veljala v skupni upravi na dan pred prenehanjem delovanja.

(3) Zaposlenim se ne sme poslabšati položaj glede na položaj, ki so ga imeli v skupni upravi.

(4) Za javne uslužbence, ki so se zaposlili po začetku delovanja skupne uprave, so odgovorni njihovi delodajalci, ki se lahko medsebojno dogovorijo o njihovi nadaljnji zaposlitvi na posamezni občini ustanoviteljici.

(5) Če nobena od občin ustanoviteljic po prenehanju delovanja skupne uprave ne prevzame javnih uslužbencev, se ravna v skladu z delovno zakonodajo.

(6) Posamezna občina zagotovi pravice za vsakega delavca v deležu, ki velja glede na vključenost posamezne občine v trenutku, ko javni uslužbenec postane presežni delavec.

(1) Do uveljavitve tega odloka se:

– naloge občinskega inšpekcijskega nadzorstva opravljajo pod nazivom medobčinska inšpekcija,

– naloge občinskega redarstva opravljajo pod nazivom medobčinsko redarstvo,

– naloge notranje revizije opravljajo pod nazivom skupna notranja revizijska služba,

– naloge varstva okolja in urejanja prometa opravljajo pod nazivom zagotavljanje in izvajanje javnih služb,

– naloge urejanje prostora opravljajo pod nazivom prostorsko načrtovanje,

– naloge proračunskega računovodstva opravljajo pod nazivom računovodstvo proračunskih uporabnikov,

– naloge pravne službe opravljajo na vseh področjih iz pristojnosti skupne uprave.

(2) Do uveljavitve tega odloka se naloge iz prejšnjega odstavka nemoteno opravljajo pod zapisanimi nazivi. Z uveljavitvijo tega odloka se posamezne naloge skupne uprave ter nazivi teh nalog uskladijo z veljavno zakonodajo.

Odlok se sprejme v enakem besedilu v vseh občinah ustanoviteljicah.

(1) Župani občin ustanoviteljic skupaj objavijo odlok v Uradnem listu Republike Slovenije v petnajstih dneh po sprejemu odloka na seji tistega mestnega/občinskega sveta, ki je o njem zadnji odločal.

(2) Za objavo sprejetega odloka v Uradnem listu Republike Slovenije poskrbi direktor skupne uprave.

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o ustanovitvi organa skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju (Uradni list RS, št. 44/15).

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 007-57/2018

Cirkulane, dne 9. julija 2018

Št. 900-8/208-24R-6/6

Destrnik, dne 18. junija 2018

Št. 007-26/2018-004

Dornava, dne 21. junija 2018

Št. 0323-4/2018-7

Duplek, dne 20. junija 2018

Št. 900-19/2018

Gorišnica, dne 5. julija 2018

Št. 031-2/2018

Hajdina, dne 9. avgusta 2018

Št. 007-0005/2018-8

Juršinci, dne 10. julija 2018

Št. 007-6/2018

Kidričevo, dne 6. julija 2018

Št. 0100-1/2018-6

Majšperk, dne 20. junija 2018

Št. 007-0003/2015

Markovci, dne 11. julija 2018

Št. 007-5/2018 07/9

Ormož, dne 16. julija 2018

Št. 033-2/2014

Podlehnik, dne 9. julija 2018

Št. 007-4/2018

Središče ob Dravi, dne 21. junija 2018

Št. 00700-2/2018

Starše, dne 21. junija 2018

Št. 007-7/2018-9

Sveti Andraž v Slovenskih goricah, dne 10. julija 2018

Št. 010-0001/2014

Sveti Jurij ob Ščavnici, dne 27. junija 2018

Št. 007-16/2018 01/ZH

Sveti Tomaž, dne 2. avgusta 2018

Št. 032-3/2018-1

Trnovska vas, dne 19. junija 2018

Št. 007-6/2018-2

Videm, dne 3. julija 2018

Št. 900-00004/2014-061(004)

Zavrč, dne 27. junija 2018

Št. 032-0019/2015-6

Žetale, dne 28. junija 2018

Uradni list RS, št. 58/2018 z dne 31. 8. 2018

2897. Odlok o ustanovitvi Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju, stran 9078.