Vsebina Uradnega lista

Občinski svet Občine Braslovče je na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2) in mnenj nosilcev urejanja prostora ter na podlagi 16. člena Statuta Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 69/12, 22/17) na 23. redni seji dne 5. 9. 2018 sprejel

(1) S tem odlokom se sprejme občinski prostorski načrt Občine Braslovče (v nadaljevanju: OPN), ki ga je pod številko projekta 104-2013, izdelalo podjetje URBANISTI, d.o.o., Celje.

(2) Pravna podlaga za pripravo OPN je dana v Zakonu o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2; v nadaljevanju: ZPNačrt).

Območje OPN je celotno območje Občine Braslovče.

(1) V postopku priprave OPN so smiselno uporabljene strokovne podlage, ki jih je Občina Braslovče pridobila tekom postopka priprave Odloka o Strategiji prostorskega razvoja Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 16/08; v nadaljevanju SPRO), Odloka o Prostorskem redu Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 16/08, 46/11; v nadaljevanju: PRO) in Odloka o spremembah in dopolnitvah Prostorskega reda Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 8/15; v nadaljevanju: SD-PRO US), ter druge strokovne podlage:

a) s področja poselitve:

– Strokovne podlage za strategijo prostorskega razvoja in prostorski red Občine Braslovče (Urbanisti Gorazd Furman Oman s.p., Celje, št. proj. 05-14, 05-13, datum: julij, 2005 – september, 2006)

– Posebne strokovne podlage za območje pobud v postopku priprave SPRO in PRO Braslovče z interno št. (iz občinske evidence) 275, 318 in 329, 260 in 277 in 337, 324 in 326, 4 in 5 in 331, 6, 122 in 165 in 169 (Urbanisti Gorazd Furman Oman s.p., Celje, št. proj. 05-13, 05-14, datum: 24. 8. 2007)

b) s področja zaščite in reševanja:

– Načrt zaščite in reševanja ob poplavah, Občina Braslovče, Štab za civilno zaščito, 2011

– Načrt zaščite in reševanja ob potresu, Občina Braslovče, Štab za civilno zaščito, 2010

– Načrt zaščite in reševanja ob jedrski nesreči, Občina Braslovče, Štab za civilno zaščito, 2011

– Načrt zaščite in reševanja ob množičnem pojavu kužnih bolezni pri živalih, Občina Braslovče, Štab za civilno zaščito, 2011

c) s področja zaščite pred plazovi:

– Geološko-geomehansko poročilo o ogledu deformacij na odseku ceste na grad Žovnek, Geosvet Celje, d.o.o., 2007

– Geološko-geomehansko poročilo o ogledu deformacij na jezu Braslovškega jezera, Geosvet Celje, d.o.o., 2007

– Geološko-geomehansko poročilo o ogledu plazu za gospodarskim objektom F. Bečovnik, Podvrh 96, Geosvet Celje, d.o.o., 2007

– Geološko-geomehansko poročilo o ogledu plazu pod krajevno cesto pri »Brinovec«, Podvrh 74/a, Geosvet Celje, d.o.o., 2007

– Geološko-geomehansko poročilo o ogledu plazu nad vodnim zajetjem – na kmetijskih površinah »Dobnik«, Dobrovlje 12, Geosvet Celje, d.o.o., 2007

– Geološko-geomehansko poročilo o ogledu plazu nad stanovanjskim objektom F. golob, Podgorje pri Letušu 3, Geosvet Celje, d.o.o., 2007 in Geološko-geomehansko poročilo o sestavi in nosilnosti tal ter pogojih temeljenja, F. Golob, Geosvet Celje, d.o.o., 2007

– Geološko-geomehansko poročilo o ogledu plazu nad krajevno cesto pri »Grabner«, Dobrovlje 32, Geosvet Celje, d.o.o., 2007

– Geološko-geomehansko poročilo o ogledu plazu za gospodarskim objektom I. Hribernik, Podvrh 67, Geosvet Celje, d.o.o., 2007

– Geološko-geomehansko poročilo o ogledu plazu za gospodarskim objektom S. Leskovšek, Letuš 30, Geosvet Celje, d.o.o., 2009

– Geološko-geomehansko poročilo o ogledu plazu nad krajevno cesto – pod Lovsko kočo na Dobrovljah, Geosvet Celje, d.o.o., 2007

– Geološko-geomehansko poročilo o ogledu plazu na krajevni cesti pri »Miklavc«, Dobrovlje 36/a, Geosvet Celje, d.o.o., 2007

– Geološko-geomehansko poročilo o ogledu plazu za garažo B. Peterka, Podvrh 36/a, Geosvet Celje, d.o.o., 2007

– Geološko-geomehansko poročilo o ogledu plazu pri objektu D. Preskar, Podvrh 44, Geosvet Celje, d.o.o., 2007

– Geološko-geomehansko poročilo o ogledu plazu pod veseličnim prostorom v Braslovčah, Geosvet Celje, d.o.o., 2007

– Geološko-geomehansko poročilo o ogledu večjega plazu pod stanovanjskim objektom T. Tratnik, Podvrh 101, Geosvet Celje, d.o.o., 2007

– Geološko-geomehansko poročilo o ogledu treh (3) plazov, plaz za objektoma Turnšek in Dolšak v Podvrhu, plaz za gospodarskim objektom »Hribernik«, plaz nad vodnim zajetjem »Dobnik«, Geosvet Celje, d.o.o., 2009

– Geološko-geomehansko poročilo o ogledu večjega plazu za dvema (2) stanovanjskima objektoma D. Turnšek, Podvrh in nepoznanega lastnika, Geosvet Celje, d.o.o., 2007,

– Geološko-geomehansko poročilo o ogledu plazu nad krajevno cesto pri »Turnšek«, Podvrh 53, Geosvet Celje, d.o.o., 2008

d) s področja kmetijstva:

– Priprava kmetijskih strokovnih podlag Občine Braslovče, Izdelava pedološke karte in karte bonitetnih vrednosti Občine Braslovče ter interpretacija pedoloških podatkov za potrebe pridobivanja bonitetnih ocen kmetijskih, gozdnih in drugih zemljišč v Občini Braslovče (ProTellus, d.o.o., Celje, št. poročila: PT1/2014, datum: januar 2014)

– obrazci Utemeljenost posega na kmetijska zemljišča (Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Celje, 2015)

– Elaborat posegov na kmetijska zemljišča – strokovne podlage za kmetijstvo v postopku sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta Občine Braslovče (Občina Braslovče, 20. 10. 2016)

e) s področja gozdov (za predlagane krčitve gozdov):

– odločbe o krčitvi gozdov v kmetijske namene (Zavod za gozdove Slovenije, 2008–2015)

f) s področja poplavne varnosti:

– Strokovne podlage s stališča upravljanja z vodami za OPPN območje PA10, Rakovlje vzhod – hidrološko hidravlična analiza Trebnika na obravnavanem odseku (Mdesign, Matjaž Planinšek s.p., Celje, št. projekta: 07/2009, št. načrta: 07/2009, datum: maj 2009),

– Hidrološko-hidravlični elaborati, na katerih temeljijo iKRPN: IZVO-R d.o.o., Ljubljana; SPPŠ M. B. Marinček s.p., Celje; Inženiring za vode d.o.o., ID študije: 0099_ARSO; 0134_ARSO; 0262_IZVRS; 0001_DRSV, 0082_IZVRS, 0141_IZVRS, 0025_ARSO, 0036_ARSO (območje v vzhodnem delu občine) in Inženiring za vode d.o.o., Ljubljana; IZVO-R d.o.o., Ljubljana, ID študije: 0130_ARSO (območje v osrednjem delu občine)

– Hidrološka-hidravlična študija za OPPN na območju kmetije Flere v Letušu (IZVO-R d. o. o., Pot za Brdom 102, 1000 Ljubljana, št. G16-FR/14, marec 2014,)

– Hidrološko-hidravlična študija za območje OPPN PA11 – Braslovče (Brinovšek)«, (GIH, Judita Črepinšek s. p., Glavni trg 60, 3313 Polzela, št. HP 48/15, 7. 8. 2015)

– Analiza obstoječega stanja območja Trebnik in Radigaj s predlogom ukrepov za zagotavljanje poplavne varnosti, št. projekta F02-FR/12, februar 2012, IZVO-R, projektiranje in inženiring d.o.o.

– Hidrološko-hidravlična analiza s poplavnimi kartami 3. razvojna os – sever: Šentrupert–Velenje, obstoječe stanje, št.: 898/OS/II-FR/16, december 2016, Ljubljana

– Karte poplavne nevarnosti in karte razredov poplavne nevarnosti – obstoječe stanje (Savinja, Bolska, Trnavica), Inženiring za vode, št.nač. 873-FR/08, št.proj. 33/08, Ljubljana, februar 201

– Karte poplavne nevarnosti in karte razredov poplavne nevarnosti na širšem območju DPN Savinja: Ločica–Letuš, Inženiring za vode d.o.o., Ljubljana, A99-FR/10, februar 2010

g) s področja energetike:

– Lokalni energetski koncept Občine Braslovče (energetika Vransko, d.o.o., št. proj. 3/2012-POG, 2012)

in:

– druge strokovne podlage, ki so jih v postopku priprave OPN podali pristojni nosilci urejanja prostora.

(2) Kot strokovna podlaga za urbanistično oblikovanje naselij Braslovče in Rakovlje se uporabi Urbanistična zasnova naselij Braslovče z Rakovljami kot del SPRO.

(3) OPN na posameznih mestih dobesedno izhaja iz zgoraj navedenih strokovnih podlag, vendar je nadaljnje sklicevanje na avtorska dela zaradi preglednosti v prostorskem aktu izpuščeno.

(4) OPN je izdelan na podlagi naslednjih digitalnih podatkov:

– namenske rabe, vir: SPRO, PRO, SD-PRO US, Občina Braslovče,

– zemljiškega katastra – ZKP vektor in pisni del, 4. 6. 2015, vir: Javne informacije Slovenije, Geodetska uprava Republike Slovenije,

– podatkov katastra stavb – grafični in pisni del, 4. 6. 2015, vir: Javne informacije Slovenije, Geodetska uprava Republike Slovenije,

– podatkov za prikaz stanja prostora za Občino Braslovče, vir: naveden v prilogi prikaz stanja prostora,

– dejanske rabe, vir: ministrstvo, pristojno za kmetijstvo (v nadaljevanju: dejanska raba, 31. 12. 2015).

(5) V kolikor prihaja v grafičnih načrtih OPN do odstopanj zaradi uporabe različnih evidenc iz prejšnjega odstavka (predvsem pri tolmačenju, ali se objekt nahaja na stavbnem zemljišču ali gre za objekt razpršene gradnje), in Občina Braslovče ali pristojna upravna enota ne moreta sprejeti nedvoumne odločitve glede neskladja, se kot tolmačenje tega neskladja pridobi ustrezen dokument pristojne geodetske službe ali mnenje izvedenca geodetske stroke.

(6) V OPN so vključene smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora, ki so priloga k temu prostorskemu aktu. Vse ostale strokovne podlage iz tega člena so prav tako priloga k temu prostorskemu aktu in se hranijo v spisu postopka pri pripravljavcu prostorskega akta.

(1) OPN je sestavljen iz tekstualnega dela (odloka) in grafičnega dela ter prilog.

(2) Tekstualni del OPN je sestavljen iz naslednje vsebine:

1. uvodne določbe,

2. strateški del,

3. izvedbeni del,

4. javni interes,

5. prehodne določbe,

6. končne določbe.

(3) Grafični del OPN je sestavljen iz naslednje vsebine:

1. grafični prikazi strateškega dela,

2. grafični prikazi izvedbenega dela.

(4) Priloge OPN so naslednje:

1. izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta,

2. prikaz stanja prostora,

3. strokovne podlage,

4. smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,

5. obrazložitev in utemeljitev,

6. povzetek za javnost.

(1) V odloku uporabljeni izrazi, ki se nanašajo na »vrste objektov glede na namen«, pomenijo naslednje:

– vrste objektov glede na namen in možnosti spremembe namembnosti objektov so dane v skladu z uredbo, ki ureja klasifikacijo vrst objektov

– vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen so večinoma podane v vsebinskem smislu, izjemoma (v tabeli 3) pa tudi glede na uredbo, ki razvršča objekte glede na zahtevnost gradnje.

(2) V odloku uporabljeni izrazi, ki se nanašajo na »parcelo, namenjena gradnji«, pomenijo naslednje:

– parcela, namenjena gradnji oziroma gradbena parcela je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu,

– parcela, namenjena gradnji na katerem stoji objekt je gradbena parcela, ki je določena v izdanih dovoljenjih s področja graditve objektov,

– če obstoječ objekt nima določene parcele, namenjene gradnji, se za namen postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji takšna stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 4, in sicer tako, da znaša odmik nezahtevnih in enostavnih objektov od stavbe največ 20 m,

– v geodetskih postopkih določanja parcele, namenjene gradnji oziroma gradbene parcele, se le-ta določa v površini kot je predpisana v pogojih parcelacije (v razdelku velikost parcel, namenjenih gradnji v izvedbenem delu); če se parcela, namenjena gradnji oziroma gradbena parcela določa za obstoječe objekte in presega določila o minimalni in maksimalni površini parcel, namenjenih gradnji, se določi glede na namembnost objekta v površini, ki omogoča rabo objekta ali stavbe ali sklopa objektov z zunanjimi ureditvami.

(3) V odloku uporabljeni izrazi, ki se nanašajo na »velikost objektov«, pomenijo naslednje:

– tlorisna površina je določena kot tlorisna površina ene etaže, in sicer tiste, ki ima največjo tlorisno površino,

– višina objekta je določena kot višina najvišje točke objekta merjeno od najnižje točke okoliškega terena,

– v okviru oznake »K« (za klet) ni določeno število etaž kleti (klet je mogoče izvesti v več nivojih oziroma etažah),

– objekt mora zadostiti vsem pogojem, ki so predpisani za velikost objekta.

(4) V odloku uporabljeni izrazi, ki se nanašajo na »faktorje izrabe«, pomenijo naslednje:

– faktor izrabe parcele, namenjene gradnji, je določen kot razmerje med bruto tlorisno površino objekta in celotno površino parcele, namenjene gradnji, pri čemer je bruto tlorisna površina objekta skupna površina vseh etaž objekta, ki so nad nivojem terena,

– faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji, je določen kot razmerje med zazidano površino in celotno površino parcele, namenjene gradnji,

– pri določanju maksimalnih faktorjev izrabe in faktorjev zazidanosti parcele, namenjene gradnji, se upoštevajo površine vseh objektov, tudi vseh enostavnih in nezahtevnih objektov, na parceli, namenjeni gradnji,

– prostornina objekta je določena kot prostornina celotnega objekta, vključno z etažami, ki so pod nivojem terena,

– faktor gradbene prostornine na gradbeno parcelo je določen kot razmerje med bruto prostornino objekta in površino celotne gradbene parcele, pri čemer je bruto prostornina objekta zmnožek bruto tlorisne površine objekta in povprečne višine objekta nad nivojem terena.

(5) V odloku uporabljeni izrazi, ki se nanašajo na »odmike«, pomenijo naslednje:

– odmik od parcelnih meja ali odmik med posameznimi objekti se meri od najbolj izpostavljenih delov stavbe nad/pod terenom, in sicer na tlorisni projekciji.

(6) V odloku uporabljeni izrazi, ki se nanašajo na »grajeno območje kmetije«, pomenijo naslednje:

– grajeno območje kmetije se opredeli tako, da se z ravnimi črtami povežejo v vseh smereh najbolj izpostavljeni deli stavb in gospodarskih poslopij kmetije.

(7) V odloku uporabljeni izrazi, ki se nanašajo na usmeritve glede zahtev glede natečajev, pomenijo naslednje:

– določilo glede obveznosti natečajev, ki se glasi kot »ne«, pomeni, da natečaji niso obvezni, vendar pa ob tem niso prepovedani.

(8) V odloku uporabljeni izrazi, ki se nanašajo na naselja, pomenijo naslednje:

– območja naselij po registru prostorskih enot (RPE) pomenijo območja naselij, ki predstavljajo evidentirane uradne členitve prostora, določene z zakoni, uredbami, odloki ali sklepi Geodetske uprave Republike Slovenije

– poselitvena območja naselij pomenijo območja naselij in območja, predvidena za njihovo širitev, ki so bila kot taka določena v do sedaj veljavnem SPRO, PRO, SD-PRO US občine

– okvirna območja naselij pomenijo s tem odlokom določena območja strnjeno grajenih stavb različnih namembnosti s pripadajočimi površinami, potrebnimi za njihovo uporabo in območje površin, predvidenih za širitev.

(9) V odloku uporabljeni izraz »okvirne usmeritve za izdelavo novih OPPN« pomenijo navedbo zgolj okvirnih usmeritev za nadaljnje, podrobnejše prostorsko načrtovanje, in so lahko podane na podlagi urbanističnih načrtov ter niso zavezujoče, pač pa predstavljajo strokovno osnovo za izdelavo občinskih podrobnih prostorskih načrtov (OPPN). Predlagane okvirne usmeritve se lahko v fazi izdelave OPPN tudi spremenijo, vendar ne bistveno, če se pri podrobnejšem načrtovanju poiščejo primernejše rešitve, ki pa ne smejo vplivati na izvedbo OPN in ne smejo poslabšati prostorskih in okoljskih razmer. Odstopanja od predlaganih okvirnih usmeritev ne smejo biti v nasprotju z javnim interesom, s pogoji varstva okolja in naravnih dobrin, s pogoji varstva kmetijskih zemljišč ter s pogoji ohranjanja kulturne dediščine in ohranjanja narave. Z odstopanji morajo soglašati organi in organizacije, ki jih le-ta zadevajo in imajo v področni zakonodaji opredeljeno te pristojnosti.

(10) V odloku uporabljeno določilo »gradbeno inženirski objekti naj bodo v pretežni meri vkopani« se nanaša na objekte, ki se lahko dejansko izvedejo kot vkopani objekti, med drugim predvsem cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi.

(11) V odloku uporabljeno določilo glede oblikovanja streh objektov, ki predpisuje, da naj bodo strehe »ravne oziroma z minimalnim naklonom«, pomeni, da je maksimalen naklon takih streh 10°.

(12) V odloku uporabljeno določilo glede oblikovanja streh objektov, ki predpisuje, da naj bodo strehe »simetrične dvokapnice« pomeni, da mora biti simetrija izkazana samo v naklonu strehe.

(13) V odloku uporabljeno določilo glede oblikovanja streh objektov v poglavju 3.5.1. Prostorski izvedbeni pogoji za posamezne EUP se ne nanaša na oblikovanje streh nezahtevnih in enostavnih objektov, te določbe so predpisane v 45. členu.

(14) V odloku uporabljeno določilo glede max. višine kolenčnega zidu v mansardi se upošteva le v primeru izgradnje vseh dopustnih etaž oziroma največje dopustne višine objekta. V primeru izgradnje objekta nižje višine od max. dovoljene, se ne upošteva določil glede max. višine kolenčnega zidu, in lahko le-ta znaša do višine etaže, vendar ne več kot 3 m.

(15) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni določen v tem členu, imajo enak pomen, kot ga določajo predpisi s področja graditve objektov ali predpisi s področja prostorskega načrtovanja ter drugimi predpisi.

V strateškem delu OPN so za celotno območje Občine Braslovče določena:

– izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine,

– zasnova prostorskega razvoja občine,

– zasnova gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra lokalnega pomena,

– okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana,

– okvirna območja razpršene poselitve,

– usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo,

– usmeritve za razvoj v krajini,

– usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč,

– usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev.

A) Uvod

Občina Braslovče je na podlagi Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02; v nadaljevanju: ZUreP-1) v letu 2008 sprejela SPRO in PRO, zaradi delne razveljavitve PRO z odločbo Ustavnega sodišča pa tudi SD-PRO US v letu 2015, in sicer na podlagi ZPNačrt. Občina Braslovče je z navedenimi prostorskimi akti zagotovila minimalni potrebni obseg stavbnih zemljišč za svoj prostorski razvoj, ki pa danes ne zadoščajo več. Zato sprejema celovit prostorski akt, OPN, s katerim skladno z ZPNačrt, ob upoštevanju usmeritev državnih prostorskih aktov (med njimi Strategije prostorskega razvoja Slovenije, Uradni list RS, št. 76/04; v nadaljevanju: SPRS), razvojnih potreb občine in varstvenih zahtev, določa cilje in izhodišča prostorskega razvoja občine, načrtuje prostorske ureditve lokalnega pomena ter določa pogoje umeščanja objektov v prostor.

B) Splošno o občini

(1) Občina Braslovče je bila ustanovljena leta 1998 po razdelitvi Občine Žalec in obsega okrog 55 km². V njej je na dan 1. 7. 2015 živelo 5470 prebivalcev (vir: Statistični urad RS-SURS). Občina Braslovče leži v zahodnem in severozahodnem delu Spodnje Savinjske doline. Lega občine je strateškega pomena z vidika vpliva prometnega omrežja, saj skozi južni del občine potekata avtocestna in regionalna povezava Ljubljane in Celja. Občina je od Celja oddaljena 24 km, od Ljubljane pa 62 km.

(2) V občino so vključena naselja: Braslovče, Dobrovlje, Glinje, Gomilsko, Grajska vas, Kamenče, Letuš, Male Braslovče, Orla vas, Parižlje, Podgorje, Podvrh, Poljče, Preserje, Rakovlje, Spodnje Gorče, Šentrupert, Šmatevž, Topovlje, Trnava, Zakl in Zgornje Gorče. Sedež občine je v Braslovčah, ki so sklenjeno obcestno naselje na terasnem pomolu pod obronki planote Dobrovlje. Staro trško obrtno naselje nima industrije, vendar je prebivalstvo kljub kmetijski okolici večinoma neagrarno.

(3) Občino Braslovče zaznamuje ravno dno Savinjske doline na vzhodu, ki je kmetijsko intenzivno obdelano (hmeljišča) ter zakrasela Dobroveljska planota na zahodu, prekrita s povsem tipičnimi kraškimi pojavi (vrtače, kraške jame, brezna). Tako je za vzhod občine značilna panoga (intenzivno) kmetijstvo, medtem ko je primarna raba zahodnega dela pretežno gozd ter gozdu iztrgana kultivirana zemljišča v celkih. Posebnost občine so tri akumulacijska jezera, od katerih je največje Žovneško jezero. Posebno pomemben vodni element občine je reka Savinja, ki teče po celotni vzhodni občinski meji in med drugim zaradi poplavljanja predstavlja tudi omejitveni faktor v razvoju območja ob njeni strugi. V občini se nahajajo številni elementi kulturne dediščine, med njimi zapuščina žovneških gospodov, predhodnikov celjskih grofov. Za ravninsko dno občine je značilna vse bolj intenzivna poselitev, ki je v zadnjih desetletjih močno preoblikovala podobo tipičnih vasi, saj se število prebivalcev občine (in s tem število novih objektov) vseskozi povečuje. Občina izkorišča potenciale za razvoj turizma, in sicer: vodne aktivnosti, ribogojništvo in ribolov na vodnih površinah, pohodništvo na Dobroveljski planoti, promocija kulturne dediščine, večje število kmetij z dodatno (turistično) ponudbo in podobno. Večina nekmečkega prebivalstva dnevno migrira v zaposlitvene centre, in sicer predvsem v Žalec, Polzelo, Velenje in Celje.

C) Poselitev in demografija

(1) Občinsko središče, naselje Braslovče, predstavlja prvo stopnjo središčnega naselja, enako vlogo imata tudi naselji Letuš in Gomilsko, celotna občina pa sodi v vplivno območje Celja, središča pete stopnje (Fridl et al., 1998). Prevladujoče oblike poselitve v občini so suburbanizirani tip poselitve (vzhodni del), samotne kmetije in deloma poselitev v strnjenih naseljih v alpskem tipu gručastega naselja (osrednji del), deloma neposeljeno in delno samotne kmetije (zahodni del občine). V Občini Braslovče lahko govorimo o naslednjih prevladujočih tipih poselitvenih območij: v vzhodnem delu občine oziroma Savinjski dolini prevladujejo pretežno polurbanizirana ali prehodna naselja, urbanizirana podeželska naselja, urbanizirana obmestna naselja, v zelo majhni meri pa tudi ogrožena in odmirajoča podeželska naselja, osrednji del občine oziroma obrobno gričevje zaznamuje tip stabilnega podeželskega naselja, za zahodni del občine oziroma Dobrovlje je značilno odmirajoče podeželsko naselje.

(2) Glede na izhodišča SPRS naselja v Občini Braslovče ločimo na (vir podatkov o št. prebivalcev: SURS, 2015):

– občinsko središče Braslovče (370 preb.) z Rakovljami (400 preb), v katerem se nahajajo storitvene, oskrbne in druge dejavnosti, ki oskrbujejo prebivalce, ki prebivajo v naselju in predstavlja središče gravitacijskega območja naselij preostale občine, in ga – čeprav ne izpolnjuje kriterijev števila prebivalstva za mesto – lahko opredelimo kot urbano naselje

– podeželski naselji Letuš (838 preb.) in Parižlje (737 preb.), kot naselji, ki imata več kot 500 prebivalcev in vsaj 10-odstotni delež prebivalcev, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo kot družinska delovna sila in/ali kot zaposleni na družinskih kmetijah

– vasi in zaselki v območjih naselij Podvrh (381 preb.), Grajska vas (357 preb.), Gomilsko (352 preb.), Male Braslovče (261 preb.), Trnava (257 preb.), Orla vas (197 preb.), Kamenče (186 preb.), Šmatevž (186 preb.), Dobrovlje (154 preb.), Šentrupert (152 preb.), Topovlje (116 preb.), Preserje (115 preb.), Podgorje pri Letušu (76 preb.), Spodnje Gorče (72 preb.), Zgornje, Gorče (69 preb.), Poljče (64 preb.), Zakl (59 preb.) in Glinje (48 preb.), in sicer vasi kot naselja, ki imajo manj kot 500 prebivalcev in nimajo razvitih dejavnosti, ki so značilne za urbano naselje ter zaselki kot poseljena območja, ki imajo manj kot deset stanovanjskih stavb.

(3) Skupno število prebivalcev v Občini Braslovče je v letu 2015 znašalo 5470, od tega je bilo 50,15 % moških in 49,85 % žensk. Gostota naseljenosti je v letu 2015 znašala 99,5 preb./km²(v Sloveniji 101,8). Povprečna starost prebivalcev v občini je v tem letu znašala 42,2 let, kar je malo nižje od državnega povprečja (42,6 let). Indeks staranja je znašal 110,9, kar je precej pod državnim povprečjem (122,7). Delež prebivalcev v starostni skupini 0–14 let je znašal 15,9 % (v Sloveniji 14,8 %), v skupini 15–64 let 66,5 % (v Sloveniji 67,1 let) v skupini na 65 let pa 17,6 % (v Sloveniji 18,2 let). V letu 2014 je bil naravni prirast v občini bistveno višji (3,1 na 1000 preb.) kot je bilo državno povprečje (1,1), je pa bil selitveni prirast glede na državno povprečje demografsko neugoden. Pomemben je namreč podatek o selitvenem prirastu v občini za leto 2014, saj je zaznan negativen selitveni prirast tako s tujino (-2 preb.) kot tudi med občinami (-12 preb.). Tako je bil skupen prirast na 1000 prebivalcev v letu 2014 Občini Braslovče nižji (0,6) od državnega povprečja (0,9). Prav pri opazovanju trenda skupnega prirasta prebivalstva v občini daljšem časovnem obdobju je opaziti, da se sicer izrazito pozitiven trend zadnjih desetih let (13,1 na 1000 preb. v letu 2005, 14,1 v letu 2007, 16,3 v letih 2010 in 2012) počasi zmanjšuje (5,5 v letu 2012, 6,3 v letu 2013). Ob tem ostaja število živorojenih nekako konstantno, zabeležiti je mogoče nekaj višje število v letih 1999-2002, pa potem upad do leta 2007 in nato ponovno višjo rast, v letu 2014 tako npr. število živorojenih na 1 preb. znaša 10,8 (vir: SURS).

(4) Aktivno prebivalstvo po zaposlitvenem statusu je bilo leta 2014 v Občini Braslovče naslednje: prebivalcev nad 15 let bilo skupaj 4586, od tega je bilo aktivnih 2493 (54 %), od katerih je 2176 (47 %) zaposlenih in 317 (7 % brezposelnih); neaktivnih je bilo 2093 (46 %), med njimi je bilo 410 (9 %) učencev, dijakov, študentov, 1428 (31 %) upokojencev in 255 (6 %) drugih neaktivnih). Največje število aktivnih prebivalcev je bilo v največjih naseljih, v Letušu (384 preb.) in v Parižljah (317 preb.). Stopnja brezposelnosti je bila leta 2014 v občini nižja (12,7) od državnega povprečja (13,6) (vir: SURS).

(5) Delovni aktivno prebivalstvo je bilo v občini v letu 2002 razporejeno med kmetijske (11 %), nekmetijske (45 % in storitvene dejavnosti (41 %). Delovno aktivno prebivalstvo so v tem letu sestavljale zaposlene osebe (72 %) in 15 % samozaposlenih oseb, od katerih je 7 % samostojnih podjetnikov in 8 % kmetovalcev. Delež zaposlenih in brezposelnih prebivalcev je bil povsem primerljiv s slovenskim povprečjem. Večje razlike so se pojavljale pri strukturi delovnega aktivnega prebivalstva v primerjavi s slovenskim povprečjem. V Občini Braslovče je bil namreč prisoten precej višji delež samozaposlenih oseb (15 %) kot je slovensko povprečje in sicer predvsem na račun visokega deleža kmetovalcev v občini (8 %) (vir: popis prebivalstva 2002, SURS). Ažurnejših podatkov glede zaposlitvenega statusa prebivalcev Občine Braslovče ni na voljo.

(6) Dnevne migracije delovno aktivnih prebivalcev kažejo, da je bilo v letu 2014 delovnih migrantov (brez kmetov), ki so delali zunaj občine prebivališča 81,2 % (od leta 2001, 83,8 % ta odstotek pada). V tem letu so na delo dnevno migrirali v naslednje občine: Žalec (331), Celje (280), Velenje (227), Ljubljana (192), Polzela (116), Prebold (99), Nazarje (60), posamezni migranti pa tudi drugam (Šoštanj, Mozirje, Šmartno ob Paki, Vransko, Maribor, Kamnik, Trzin ipd.). Podatki tako kažejo, da je kot bivališče Občina Braslovče primerna za delovne dnevne migracije po celotni Savinjski dolini kot tudi v obeh smereh prometnega koridorja (proti Ljubljani in proti Mariboru).

(7) Podatki popisov prebivalstva kažejo, da se je skupno število prebivalcev v vseh naseljih, ki sestavljajo Občino Braslovče, v času od prvega do zadnjega popisa prebivalstva povečalo za dobrih 40 % (od 3440 prebivalcev leta 1869 na 4933 prebivalcev leta 2002). Trend porasta prebivalstva je prisoten skozi celotno obdobje popisov. Največji pozitivni trend porasta je prisoten v naselju Parižlje, kjer se je prebivalstvo povečalo za skoraj 400 %, v Rakovljah znaša porast okoli 225 %, v Letušu pa okoli 140 %. Ostali nižinski del Savinjske doline oziroma vzhodni del občine prav tako večinoma zaznamuje trend naraščanja števila prebivalcev, z manjšimi izjemami, kjer število ostaja približno enako ali pa rahlo pada. Osrednji del občine, t.j. gričevnato obrobje, je zaznamovano z rahlim porastom števila prebivalcev, in sicer se je v obdobju popisov prebivalstvo v naselju Podvrh povečalo za okoli 10 odstotkov. V zahodnem delu občine, t.j. na Dobroveljski planoti, pa je – za razliko od nižinskega predela – značilen upad prebivalcev. V naselju Dobrovlje se je število prebivalcev zmanjšalo za dobrih 40 odstotkov. Pojav gre najverjetneje pripisati preseljevanju ljudi v nižinske predele zaradi boljših možnosti kmetijske predelave in novih delovnih mest, ki so jih nudila večja (industrijska) središča Savinjske doline (vir: popisi prebivalstva, SURS).

(8) Tudi v času od zadnjega popisa prebivalstva (2002) pa do danes je v Občini Braslovče mogoče zaznati nadaljevanje trenda naraščanja števila prebivalcev (od 4933 prebivalcev leta 2002 na 5470 prebivalcev leta 2015). Najbolj se je število prebivalcev povečalo v (največjem) naselju Letuš, sicer pa tudi v večini drugih naselij (večji porast v Rakovljah, Malih Braslovčah, Kamenčah, Šmatevžu. V preostalih naseljih je povsod zaznati trend rasti prebivalstva ali njegovega ohranjanja, le redka so naselja, v katerih število prebivalstva v obdobju 2008-2015 pada za nekaj odstotkov). (Parižlje, Podvrh, Braslovče, Gomilsko (vir: SURS).

D) Krajina

(1) Vzhodni del občine, t.j. ravninsko dno Savinjske doline, pokrivajo obdelovalne površine, intenzivno kmetijstvo predvsem v obliki hmeljišč, osrednji del občine, t.j. obrobno gričevje, zaznamuje mešana raba, ki iz kmetijske prehaja v gozdne površine, ter velike vodne površine (jezera), zahodni del občine, t.j. Dobrovlje, pa prekrivajo gozdovi, ki so ponekod skrčeni za potrebe kmetijske proizvodnje posameznih kmetij (celki). Za vzhodni del občine je značilna tipologija spreminjanja rabe tal v obdobju 1961–1994 zmerna do izrazita urbanizacija ter izrazita intenzifikacija kmetijske proizvodnje, za osrednji del občine je v tem obdobju značilno šibko ogozdovanje, za zahodni del pa trend izrazitega ogozdovanja.

(2) Predvsem vzhodni in osrednji del občine zaznamuje visoka vodnatost. Ob skrajnem vzhodnem robu skozi celotno občino teče reka Savinja, ob toku katere leži tudi manjše Presersko jezero, ki je nastalo z zajezitvijo letuške Struge. Osrednji del občine je zaznamovan z večjimi vodnimi površinami, in sicer z zajezitvenima jezeroma – z Žovneškim in Braslovškim jezerom. Žovneško jezero, ki je z 49 ha vodne površine eno največjih v okolici, je nastalo kot akumulacija v plitvi kotanji v bližini graščine Žovnek. Braslovško jezero, s 4.5 ha vodne površine precej manjše od Žovneškega, je prav tako z akumulacijo nastalo v šestdesetih letih 20. stoletja, in sicer s povišanjem nasipa nekdanjega ribnika ob potoku Trebnik. Ob Braslovškem jezeru je speljana panoramska pot, jezero samo pa je primerno za kopanje in ribolov.

(3) Vzhodni in delno osrednji del občine predstavlja tudi enega pomembnejših naravnih virov in sicer se tu nahaja podtalnica, ki je pomembna za napajanje širšega območja spodnje Savinjske doline.

(1) Naselje Braslovče se skupaj z naseljem Rakovlje, s katerim je prostorsko povezano, krepi kot občinsko središče, ki prevzema temeljne funkcije šolstva, uprave, trgovine, storitev in bivanja. Celotna občina se razvija v smislu trajnostnega in vzdržnega prostorskega razvoja tako, da se krepi vloga kmetijstva, gozdarstva in turizma, ob tem se omogoči tudi lokalna gospodarska dejavnost, ki spodbuja razvoj delovnih mest, kot pogoj za doseganje konkurenčnosti v širšem, regionalnem prostoru.

(2) Na podlagi SPRS se prostorski razvoj v Občini Braslovče spodbuja s krepitvijo naselij (kot so opredeljena v tem odloku), s smotrnim razmeščanjem javnih storitev oziroma njihovim usmerjanjem v občinsko središče, zagotavljanjem potrebnih zemljišč ter z učinkovitim infrastrukturnim opremljanjem teh območji; zagotavljajo se prostorske možnosti za razvoj tistih dejavnosti, ki lahko izkoristijo prostorske potenciale, ki tvorijo regionalne posebnosti teh območij, mdr. se spodbuja turistični razvoj občine; poleg tega pa se prostorski razvoj prilagaja na posameznih lokacijah tudi ogroženosti zaradi potencialnih naravnih in drugih nesreč, med katerimi so predvsem v južnem delu občine prisotni lokalni plazovi.

(3) Območje s posebnimi potenciali je predvsem zahodni del občine (širše območje Dobrovelj), ki je naravno ohranjen in kot tak zavarovan s številnimi režimi varstva narave, na območju pa je razmeroma dobro ohranjena kulturna krajina kmetij v celkih. Skladno s SPRS se v tem delu občine zagotavlja pogoje za ohranjanje poseljenosti; poleg tega se zagotavljajo tudi pogoji za ohranjanje kulturne krajine ter ustrezno upravlja z naravnimi viri, pri čemer se upošteva ohranjanje narave in kulturne dediščine. Spodbuja se ekološko naravnan turizem, ekološki način kmetovanja, uporaba obnovljivih virov energije in podobno. Skladno s SPRS se razvija dopolnilne programe in kmetijsko dejavnost povezuje z vzdrževanjem kulturne krajine, preprečevanjem zaraščanja, ohranjanjem biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot, promocijo in kvalitetno rabo kulturne dediščine ter trajnostno naravnanim turizmom.

(4) Gozdovi so najpomembnejša prvina naravne krajine, predvsem v zahodnem in osrednjem delu občine, vendar se njihovega obsega dodatno načrtno ne povečuje. Skladno s SPRS se spodbuja tako gospodarsko ter rekreacijsko ali drugo rabo gozdov, ki ne ogroža gozdnih ekosistemov. Sklenjenost gozdov je kvaliteta, ki se jo ohranja zaradi regulacije naravnega ravnovesja v krajini in ohranjanja habitatov prostoživečih živali. V vzhodnem, ravninskem delu občine, ki predstavlja ravninsko kmetijsko krajino z majhnim deležem visoke vegetacije, se gozdove skladno s SPRS ohranja kot strukturne in ekološke prvine v krajini, v tem delu občine se nahaja večje število manjših gozdnih površin, ki so zavarovane kot varovalni gozdovi in predstavljajo ostanke nižinskih gozdov. Te se zaradi izjemnega pomena še posebej ščiti pred krčenjem oziroma vplivi urbanizacije. Prav tako se ohranja vegetacija ob vodotokih, predvsem ob Savinji na vzhodnem robu občine.

(5) Na območju celotne občine se nahajajo številni objekti in območja varstva kulturne dediščine. Najobsežnejša po površini so arheološka območje Ciglarca v Trnavi, Juhartove njive v Orli vasi, ob Bolski severno od Gomilskega, zahodno od šole v Trnavi, Dolge njive v Parižljah, rimska naselbina v Šmatevžu ipd. V občini se nahaja veliko število objektov profane stavbne dediščine (Štrovsenek s parkom, razvaline gradu Žovnek, Dvorec Žovnek s parkom, številne domačije) in sakralne stavbne dediščine. Značaj naselbinske dediščine imata trško jedro Braslovč in Grajska vas, v katerih se skladno s SPRS pri načrtovanju poselitvenega upošteva in ohranja njihov naselbinski videz. Prav tako se pri načrtovanju razvoja naselij skladno s SPRS kulturno dediščino upošteva kot dejavnik kakovosti bivalnega okolja in kot prostorski potencial.

(6) Izjemnih krajin na območju Občine Braslovče ni, tudi krajinska območja s prepoznavnimi značilnostmi na nacionalni ravni, kot jih določa SPRS, niso prisotna. Identiteta arhitekturnih krajin je na celotnem območju občine komaj razpoznavna.

(7) Na območju celotne občine se nahajajo tudi območja, ki imajo na podlagi predpisov s področja varstva narave poseben status. To so zavarovana območja, naravne vrednote, ekološko pomembna območja in posebna varstvena območja (območja Natura 2000), med njimi so tako zavarovani vodotok Savinja s pritoki, vodotoki Radigaj, Reka pri Grajski vasi, Trebnik in potok pod Žovneškim jezerom, Covška prepadna, Dobrovlje – Čreta, Žovneško jezero, drevored ob graščini Žovnek, posamezna drevesa kot dendrološki spomeniki (platana in duglazija v parku graščine Štrovsenek v Šmatevžu, črni topol pri Valandovi domačiji, Vrtačnikov skorš in druga) in druga območja. Zagotavljanje varstva zavarovanih območij narave, naravnih vrednot in ohranjanja biotske raznovrstnosti kot bistvene sestavine naravne kakovosti krajine, je temelj za uspešno doseganje ciljev prostorskega razvoja Občine Braslovče. Predvsem doseganje razvojnih ciljev s področja kmetijstva, turizma in prostočasnih dejavnosti v veliki meri temelji na celostnem ohranjanju narave.

(8) Poplavno ogrožena so območja ob Savinji, Trebniku, Bolski, Konjščici in ponekod tudi ob manjših pritokih navedenih vodotokov (npr. Radigaj, Trbolca, Jelovnik, Struga) ter lokalno ob posameznih manjših vodotokih. Zaradi poplavnosti prihaja do večjih konfliktov z urbanizacijo v ožjih ali širših območjih naselij in sicer na desnem bregu Savinje v Letušu, v Malih Braslovčah, ob Preserskih jezerih, v Rakovljah, Poljčah, Zaklu, Gomilskem, Trnavi in Šentrupertu.

(9) Erozijska območja se nahajajo v osrednjem delu občine in sicer v širšem območju naselja Podvrh (med Vrtoglavom preko Žovneškega jezera do Spodnjega Podvrha), v širšem območju naselja Braslovče (od Braslovč, preko Rakovelj in Spodnjih Gorč do Kamenč), v širšem območju naselja Šmatevž (od vasi proti zahodu), na skrajnem jugu občine (med zaselki Zgornje selo in Zaržiše) ter v minimalnem delu na skrajnem severo-vzhodnem in zahodnem robu občine. V Občini Braslovče se tako na posameznih lokacijah naravnih procesov, ki lahko ogrožajo poselitev in človekove dejavnosti, na podlagi SPRS le te obvezno upošteva kot omejitev pri načrtovanju rabe in dejavnosti v prostoru. Prostorski razvoj na ogroženih območjih se načrtuje v skladu z omejitvami zaradi naravnih in drugih nesreč. Potencialna tveganja se zmanjšuje s preventivnim načrtovanjem, in sicer z razmeščanjem dejavnosti v prostor izven območij potencialnih nesreč, z ustreznim upravljanjem primarnih dejavnosti v nevarnih in ogroženih območjih ter z nadzorovanjem aktivnosti, ki lahko povzročajo naravne in druge nesreče.

(10) Občini bližnji center visoke onesnaženosti okolja je Celje, kjer se nahaja tudi najbližje veliko odlagališče odpadkov (Bukovžlak pri Celju). V Občini Braslovče se skladno s SPRS dejavnosti in prostorske ureditve umešča v prostor tako, da se pri tem ne zmanjšuje možnosti za izkoriščanje ali rabo neobnovljivih naravnih virov v prihodnosti ter tako, da je čim manj možnosti za nastanek onesnaženj naravnih virov, ki bi lahko potencialno zmanjšala njihovo kvaliteto in uporabnost.

(1) Medsebojni vplivi in povezave z območji sosednjih občin izhajajo iz razvojnih teženj. Občina Braslovče ima namreč izjemno strateško prometno lego, saj skozi njo poteka V. evropski prometni koridor, na katerega je v Šentrupertu zagotovljen tudi priključek. Trenutno je v fazi umeščanja v prostor tudi 3. razvojna os, med drugim variantno poteka tudi skozi Občino Braslovče. Dejanska umestitev te osi v prostor bo imela (ne)posreden vpliv tudi na prostorsko politiko občine in na povezave območja občine s sosednjimi občinami. Tudi regionalni povezavi v smeri vzhod–zahod (Ljubljana–Celje) ter sever–jug (Soteska–Šentrupert) vplivata na povezave s sosednjimi občinami.

(2) Občina Braslovče mora kot del savinjske regije prevzeti aktivno vlogo in izkoristiti svoj izjemen prometni položaj. S sosednjimi občinami se spodbuja sodelovanje pri oblikovanju strategij za hribovita, težje dostopna območja s problemom demografskega nazadovanja. S sosednjimi občinami se povezuje tudi pri oblikovanju strategij za skupna območja, ki so zavarovana z režimi varovanja okolja, ohranjanja narave in trajnostne rabe naravnih dobrin, ohranjanja kulturnih spomenikov in druge kulturne dediščine ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Tako se s sosednjimi občinami in s širšim regionalnim ter državnim nivojem povezuje pri oblikovanju razvojne strategije za zagotavljanje poselitve in ohranjanje kulturne krajine na območju avtohtone razpršene poselitve, pri zagotavljanju varstva podtalnice v Spodnji Savinjski dolini, pri zagotavljanju poplavne varnosti na območju celotnega toka Savinje, pri varovanju najboljših kmetijskih zemljišč v Spodnji Savinjski dolini, pri varstvu naselbinske kulturne dediščine širšega območja Savinjske doline, pri varovanju območij Nature 2000, predvsem v celotnem toku Savinje in podobno.

(3) Skupno sodelovanje z občinami (in državo) je potrebno predvsem pri zagotavljanju protipoplavne zaščite, saj vodotoki, ki predstavljajo poplavno nevarnost, tečejo skozi območja več občin. Najzahtevnejše bo sodelovanje pri urejanju protipoplavne zaščite ob Bolski in Konjšici, medtem ko je za Savinjo velik del strokovnega dela že opravila država (s pripravo državnih prostorskih aktov).

(4) Skupno sodelovanje z občinama Nazarje in Mozirje je potrebno prvenstveno na področju sonaravnega razvoja in urejanja prostora v zahodnem delu občine, na širšem območju Dobrovelj. Na tem območju se varuje zlasti krajinsko zgradbo (naravne kot kulturne prvine), ekološke procese sonaravnega gospodarjenja v kulturni krajini, tipologijo krajinskih prvin in povezavo s kulturno dediščino.

(5) Skupno sodelovanje z Občino Tabor je potrebno na jugo-zahodnem območju naselja Grajska vas, na meji z naseljem Miklavž pri Taboru v sosednji občini, kjer je prisoten trend gradnje počitniških hiš, ki se nadaljuje proti zahodu v sosednjo občino. Občina Tabor je v svojih prostorskih aktih že opredelila območje počitniških hiš na meji z Občino Braslovče ter predpisala merila in pogoje za gradnjo. Zaradi geografske zaključenosti enote, ki sega na območje obeh občin, je smiselno poenotiti merila in pogoje za gradnjo v prostorskih aktih obeh občin.

(6) Skupno sodelovanje z vsemi sosednjimi občinami se navezuje tudi na skupno urejanje celotne infrastrukture.

(1) Ob upoštevanju izhodišč so cilji prostorskega razvoja opredeljeni z namenom razreševanja obstoječih in pričakovanih prostorskih problemov v občini ter preusmeritve negativnih teženj in doseganja večje stopnje urejenosti v prostoru, pri čemer bo dan poudarek na izboljšanju kvalitete bivanja.

(2) V prostorski razvoj občine se vnašajo nove vsebine, kot so turizem, poslovno-obrtne dejavnosti, trgovina, usmerjena stanovanjska gradnja, rešujejo se konflikti v prostoru, rešujejo se razvojni pogledi, kot je pospeševanje razvoja občine v odnosu do regije, začrtajo se razvojne potrebe občine po novih poslovnih površinah v smislu razvoja tržnega gospodarstva, uredi se policentrični razvoj naselij v občini, učinkovito se uredi načrtovanje prometne in druge infrastrukture v občini, zagotovijo se pogoji za turistični razvoj celotnega območja občine s poudarkom na izkoriščanju vodnih površin v turistično rekreacijske namene (Žovneško, Braslovško in Preserko jezero), zagotovijo se pogoji za storitvene dejavnosti in pogoji za prestrukturiranje večjih kmetij v celovite gospodarske subjekte, zagotovijo se pogoji za ohranjanje poselitve na območju Dobrovelj ter za usmerjanje nove gradnje v obstoječa naselja s poudarkom na kompleksnejši ureditvi občinskega središča Braslovče z Rakovljami.

(3) Pri načrtovanju prostorskega razvoja občine bo dan poudarek na njenem strateškem položaju ob avtocestnem koridorju ter legi ob regionalnih povezavah, kar predstavlja atraktiven prostor za vlaganje v poslovne in proizvodne dejavnosti.

(4) Konkretni cilji, ki jim Občina Braslovče sledi pri načrtovanju prostorskega razvoja, so:

– definiranje razvojne vizije občine ne samo v strokovnih podlagah, pač pa tudi v prostorskem aktu (strateškem delu OPN)

– določitev vzorcev poselitve in njen nadaljnji razvoj skladno z določenimi vzorci

– posledično določitev enot urejanja prostora

– s področja poselitve so glavni poudarki OPN naslednji:

– določitev območij avtohtone razpršene poselitve in sicer kmetij v celkih, ki se kot taka ohranja, predvsem v širšem območju naselij Dobrovlje in Podgorje pri Letušu

– določitev območij avtohtone razpršene poselitve, in sicer razloženih kmetij in drugih objektov, ki se kot taka ohranja, predvsem v širšem območju naselij Podvrh, Letuš in Grajska vas

– določitev posameznih območij avtohtone razpršene poselitve in sicer posameznih kmetij, ki se kot taka ohranja, v preostalem delu občine

– določitev strnjenih naselij kot enot urejanja prostora, kamor se usmerja nova poselitev, za vsa strnjena naselja

– ureditev območja počitniških hiš na območju naselja Grajska vas, ki meji na naselje Miklavž pri Taboru v Občini Tabor

– s področja gospodarstva so glavni poudarki OPN naslednji:

– določi se območje za poslovno cono, s katero se zagotavlja gospodarski razvoj Občine Braslovče (v Trnavi)

– s področja razvoja turizma so glavni poudarki OPN naslednji:

– turizem postane pomembnejša gospodarska panoga na območju celotne občine, še posebej se krepi in razvija turistična ponudba na obstoječih in nekaterih novih lokacijah, predvsem ob vodotokih in jezerih

– vzpodbujajo se sonaravne oblike turistične ponudbe,

– s področja razvoja kmetijstva in gozdarstva so glavni poudarki OPN naslednji:

– kmetijske dejavnosti se prednostno usmerja na območja z visokim pridelovalnim potencialom tal za kmetijsko rabo in sicer v vzhodni del občine, pa tudi v gričevnat osrednji del,

– kmetijske dejavnosti se spodbuja tudi na območjih s slabšim pridelovalnim potencialom tal za kmetijsko rabo in sicer v hribovitem zahodnem delu občine, saj se s tem preprečuje zaraščanje celkov in tako omogoča ohranjanje kulturnih in simbolnih kakovosti krajine,

– hribovitejši in z gozdom močno poraščen zahodni del občine daje možnosti razvoja gozdarstva; le-to mora biti usklajeno z varstvenimi zahtevami, s katerimi je zaščiteno naravno okolje in naravne vrednote

– s področja varstva narave in kulturne dediščine so glavni poudarki OPN naslednji:

– območja ohranjanja narave se razvijajo kot posebna območja, kjer se ohranjajo prepoznavne kvalitete in vrednote prostora,

– območja kulturne dediščine se prav tako razvijajo kot posebna območja, kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne kvalitete in vrednote prostora, pomembne z vidika krajinskih ter urbanističnih in arhitekturnih značilnosti.

– in drugo kot npr. umestitev izraženih razvojnih potreb v prostor, ki so skladne s strateškim delom OPN.

(5) Pri pripravi (novih) prostorskih aktov bo Občina Braslovče ohranjala dosedanji vzdržen in trajnostni prostorski razvoj in varovala kulturno dediščino ter naravno okolje in naravne vrednote v občini. Razvoj bo načrtovan tako, da se nove prostorske ureditve predvidoma ne bodo umeščale v območja ohranjanja narave. S tem bo sledila cilju ohranjanja narave, ki ga bo zagotavljala tudi z varstvom zavarovanih območij, naravnih vrednot in ohranjanjem biotske raznovrstnosti (ekološko pomembna območja, Natura 2000). Zagotavljanje varstva naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti kot bistvene sestavine naravne kakovosti krajine je temelj za uspešno doseganje ciljev prostorskega razvoja. Tudi doseganje razvojnih ciljev kmetijstva, turizma in prostočasnih dejavnosti v veliki meri temelji na celostnem ohranjanju narave.

(1) Osnovni namen urejanja prostora v Občini Braslovče mora slediti usklajevanju gospodarskih, družbenih in okoljevarstvenih vidikov razvoja, s čimer se omogoča skladen civilizacijski in kulturni razvoj. Usmerjanje razvojnih procesov in posegov v prostor mora izhajati iz uravnoteženosti razvojnih potreb in varstvenih zahtev, pri čemer je treba območje Občine Braslovče urejati tako, da se:

– zagotavlja vzdržen razvoj v prostoru in racionalna raba zemljišč s poudarkom na varstvu prostorskih zmogljivosti za sedanje in prihodnje generacije,

– omogoča kakovostne in enakovredne življenjske razmere v naseljih in na podeželju,

– doseže prostorsko usklajeno in med seboj dopolnjujočo razmestitev različnih dejavnosti v prostoru,

– zagotavlja prostorske možnosti za skladen razvoj skupnosti,

– ohranja narava, varujejo naravni viri ter kakovosti bivalnega okolja in kulturna dediščina,

– omogoča obrambo države in zagotavlja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(2) Konceptualna izhodišča prostorskega razvoja Občine Braslovče, ki izhajajo iz SPRS, so naslednja:

– Racionalen in učinkovit prostorski razvoj

– Usmerjanje dejavnosti v prostoru na način, da ustvarjajo največje pozitivne učinke za prostorsko uravnotežen in gospodarsko učinkovit razvoj, socialno povezanost in kakovost naravnega in bivalnega okolja.

– Zagotavljanje racionalne rabe prostora in varnosti prebivalstva z ustreznim načrtovanjem, večnamensko rabo in povezovanjem sektorjev.

– Izboljševanje negativnih stanj v prostoru s prostorskimi in okoljskimi ukrepi.

– Razvoj policentričnega omrežja naselij

– Spodbujanje razvoja središča lokalnega pomena kot središča občine.

– Spodbujanje funkcijske in infrastrukturne povezanosti naselij.

– Zagotavljanje povezanosti naselij in njihovih zaledij z učinkovitejšo mobilnostjo, podprto z javnim potniškim prometom.

– Večja konkurenčnost v evropskem prostoru

– Oblikovanje in razvoj razvojnih con za proizvodne in storitvene dejavnosti.

– Učinkovito razmeščanje dejavnosti v naseljih z upoštevanjem lokacijskih možnosti in omejitev.

– Zagotavljanje zadostnih količin različnih stanovanj v naseljih.

– Kvaliteten razvoj in privlačnost naselij

– Varna, socialno pravična, vitalna, zdrava in urejena mesta ter druga naselja.

– Zagotavljanje kvalitete bivalnega okolja z vključevanjem kulturne dediščine v urejanje, prenovo in oživljanje mest in drugih naselij.

– Zagotavljanje kvalitete bivalnega okolja z ustrezno in racionalno infrastrukturno opremljenostjo, z razvito mrežo gospodarskih in storitvenih dejavnosti ter dostopnostjo do družbene javne infrastrukture.

– Zagotavljanje ustrezne vodooskrbe prebivalcem.

– Zagotavljanje varstva ljudi, premoženja, kulturne dediščine in okolja ustreznim varstvom pred naravnimi in drugimi nesrečami.

– Skladen razvoj območij s skupnimi prostorsko razvojnimi značilnostmi

– Skladen razvoj območij s podobnimi ali skupnimi razvojnimi možnostmi in/ali problemi

– Medsebojno dopolnjevanje funkcij podeželskih in urbanih območij

– Izkoriščanje prostorskega potenciala podeželja za razvoj raznolikih gospodarskih dejavnosti na podeželju.

– Dopolnjevanje funkcij naselij in podeželja z razvojem dopolnjujočih dejavnosti.

– Preudarna raba naravnih virov

– Varčna in večnamenska raba tal in virov.

– Smotrna raba prostora za urbanizacijo in nadzor nad širjenjem urbanih območij.

– Ohranjanje pridelovalnega potenciala tal za kmetijsko rabo.

– Uravnotežena oskrba z mineralnimi surovinami.

– Razmeščanje dejavnosti tako, da se zagotovi ravnovesje med možnostmi oskrbe in potrebami po vodi.

– Spodbujanje rabe obnovljivih virov, kjer je to prostorsko sprejemljivo.

– Prostorski razvoj usklajen s prostorskimi omejitvami

– Usmerjanje prostorskega razvoja izven območij, ki jih ogrožajo naravne ali druge nesreče.

– Preusmerjanje obstoječih dejavnosti izven območij, ki so ogrožena zaradi naravnih ali drugih nesreč, oziroma izboljševanje zaščite pred posledicami naravnih in drugih nesreč.

– Kulturna raznovrstnost kot temelj nacionalne prostorske prepoznavnosti

– Spodbujanje ohranjanja in razvoja kulturne raznovrstnosti kot osnove za kakovostno nacionalno prostorsko prepoznavnost, kvalitetno bivalno okolje in socialno vključenost.

– Zagotavljanje dostopnosti do dediščine in s tem povečanje identifikacijskih, vzgojnih in gospodarskih potencialov ter njena trajnostna raba.

– Ohranjanje narave

– Spodbuja se ohranjanje biotske raznovrstnosti (ekološko pomembna območja, območja Natura 2000), naravnih vrednot in zavarovanih območij narave ter naravnih procesov kot bistvenih sestavin kakovostnega naravnega okolja.

– Zagotavlja se ustrezne vključitve biotske raznovrstnosti, zavarovanih območij narave in naravnih vrednot v gospodarjenje z naravnimi viri in prostorom.

– Varstvo okolja

– Vključenost posameznih sestavin varstva okolja v načrtovanje prostorskega razvoja dejavnosti.

– Zagotavljanje komunalne opremljenosti obstoječih in novih zemljišč za gradnjo (vodovod, kanalizacija, čistilne naprave, sistemi ogrevanja in klimatizacije).

– Racionalno ravnanje s komunalnimi in drugimi odpadki.

– Uresničevanje javnega interesa na področju kulture

– Na območju Občine Braslovče se zagotavljajo prostorski pogoji za uresničevanje javnega interesa na področju kulture.

(1) Naselja v Občini Braslovče so smotrno medsebojno povezana v sistemu naselij. Vzpostavi se policentrični razvoj, pri čemer občinsko središče Braslovče z Rakovljami nase prevzame vlogo zagotavljanja oskrbnih in storitvenih dejavnosti ter omrežja družbene javne infrastrukture, naselja z osrednjo lego v Spodnji Savinjski dolini (Zgornje Gorče, Poljče, Zakl, delno Trnava in Grajska vas) prevzemajo vlogo podpore kmetijski proizvodnji, v ostalih naseljih pa se v manjši meri kot zapolnitve in zaokrožitve obstoječe poselitve zagotovijo možnosti za umestitev stanovanjske gradnje, drobne obrti in podobno. Omrežje cestnih povezav, ki se funkcionalno povezuje s V. prometnim koridorjem, se razvija usklajeno z omrežjem naselij. Posebno vlogo ima priključek na avtocesto pri Šentrupertu oziroma ob Trnavi, ki deluje kot strateška vstopna točka v občini.

(2) V primerjavi z državnim in evropskim nivojem postajajo naselja v Občini Braslovče prednost občine, saj z višjo kakovostjo življenja in prepletanjem urejenega urbanega in kvalitetnega naravnega okolja presegajo ponudbo v širšem območju, kar predstavlja potencial za razvoj novih dejavnosti in privlačno okolje za stanovanja tistih, ki so zaposleni v Celju in tudi v Ljubljani.

(3) Podeželski prostor Občine Braslovče, ki obsega dejansko celotno območje občine, postaja prostor raznolikih dejavnosti, ki v povezavi s sistemom poselitve deluje kot harmoničen mozaik naravnih in kulturnih kakovosti. Kmetijstvo se razvija kot visoko učinkovita dejavnost v Spodnji Savinjski dolini in skrbnik prepoznavne kulturne krajine predvsem na območju Dobrovelj. Ohranjena narava (Dobrovlje) in kakovostna kulturna krajina ter naselbinska kulturna dediščina (naselji Braslovče in Grajska vas) postaja največja vrednost in primerjalna prednost Občine Braslovče.

(1) Za skladen prostorski razvoj Občine Braslovče se spodbuja razvoj policentričnega sistema naselij, ki se preko primerne delitve funkcij in preko medsebojnih prometnih povezav navezuje na policentrični urbani sistem Slovenije. Z jačanjem razvoja v ključnih naseljih in diverzifikacijo funkcij, se izboljša tudi kulturna in socialna slika, hkrati pa se bolje izkoristi že izgrajena komunalna oprema in poceni izgradnja nove.

(2) V občini se nahaja 22 naselij, v katere je usmerjen pretežen del poselitve in ostalih dejavnosti, razen kmetijske in gozdarske. Disperzne grajene strukture je manj in se pojavlja predvsem na območju Dobrovelj kot avtohtona oblike razpršene poselitve kmetijskih gospodarstev v celkih. Naselja se med sabo razlikujejo po velikosti, funkciji in vlogi v omrežju, ki ga tvorijo. Velik potencial za razvoj predstavljajo naselja z dobro prometno lego, predvsem naselja ob regionalnih cestah Arja vas–Trojane ter Mozirje–Šentrupert, ter naselja s pomembnejšimi funkcijami, predvsem Braslovče z Rakovljami, Letuš, Parižlje in Gomilsko. Velike prostorske razvojne možnosti predstavljata naselji Braslovče in Rakovlje, ki dejansko skupaj tvorita občinsko središče. V obeh je možno izkoristiti in kvalitetnejše izrabiti prazna in neprimerno izkoriščena zemljišča. Tudi v ostalih naseljih so določene notranje rezerve za razvoj, vendar pa se v sami strategiji postavijo prioritete pri razvoju, predvsem zaradi racionalnejše uporabe in izgradnje komunalne opreme. Potencial za razvoj predstavljajo tudi Parižlje, ki imajo dobro prometno lego in večfunkcijske dejavnosti.

(3) Naselja, ki ležijo sredi kmetijskih površin (Zgornje Gorče, Poljče, Zakl), se namenijo predvsem za potrebe kmetijske dejavnosti. Vanje se dolgoročno preselijo tudi tista kmetijska gospodarstva, ki sedaj ležijo znotraj urbaniziranih vasi in nimajo možnosti za širitev oziroma postajajo moteča.

(4) Celotno območje Občine Braslovče gravitira na Celje, ki je v SPRS opredeljeno kot središče nacionalnega pomena ter na Žalec, ki ga SPRS opredeljuje kot medobčinsko središče. Skladno s SPRS ima občinsko središče Braslovče status lokalnega središča, ki zagotavlja prebivalcem naselja in njegovega zaledja možnosti za vsakodnevno oskrbo, osnovno izobraževanje, informiranje in druženje.

(5) S tem prostorskim aktom se določi omrežje naselij celotne Občine Braslovče z njihovo stopnjo središčnosti, vlogo in funkcijo tako, da ima naselje Braslovče z Rakovljami prvo stopnjo v omrežju naselij občine, preostala naselja pa po rangu nižje stopnje. Določitev stopnje središčnosti temelji na strokovnih podlagah iz točke a) (1) odstavka 3. člena tega odloka, kjer so naselja rangirana glede na analizo razvojnih možnosti, pri čemer so upoštevana merila kot so stopnja urbanizacije, demografske značilnosti, prometna dostopnost, lega v prostoru, stopnja izgrajenosti gospodarske javne infrastrukture, prisotnost centralnih dejavnosti, reliefne značilnosti, omejitve v prostoru ipd. Prostorski razvoj in nova grajena struktura se usmerja v strnjena naselja na naslednji način:

– vlogo vodilnega naselja občine ima občinsko središče Braslovče z Rakovljami, ki prevzema v omrežju naselij v okviru občine »prvo stopnjo«

– v omrežju naselij v okviru občine prevzemajo »drugo stopnjo« naselja Letuš, Parižlje in Gomilsko,

– v omrežju naselij v okviru občine prevzemajo »tretjo stopnjo« naselja Trnava s Šentrupertom, Šmatevž in Grajska vas,

– vsa ostala strnjena naselja nimajo določene stopnje v omrežju naselij v okviru občine.

(6) Odprt prostor občine, t.j. območje izven strnjenih naselij, je namenjeno ohranjanju avtohtone razpršene poselitve v lokalno prepoznanih oblikah – pretežno kmetij v celkih v širšem območju naselij Dobrovlje in Podgorje pri Letušu, pretežno razloženih kmetij in drugih objektov v širšem območju naselij Podvrh, Letuš in Grajska vas ter posameznih kmetij v preostalem delu občine.

(7) Z zagotovitvijo ustreznih prostorskih možnosti se ohranja poselitev zahodnega dela občine na Dobrovljah oziroma zaustavi proces izrazitejše depopulacije.

(1) Občina Braslovče ima ugodno strateško prometno lego. Se pa kaže dvojnost v prometni dostopnosti znotraj same občine, izrazitejši ta namreč razliki med dostopnostjo vzhodnega in dostopnostjo zahodnega dela občine.

(2) Prometna dostopnost celotnega vzhodnega dela občine je primerna tako z regionalnega kot z državnega vidika. Osrednji del občine je dobro prepleten z lokalnimi cestami, kar priča predvsem o dobri lokalni prometni dostopnosti. Skozi Občino Braslovče poteka glavni (V.) prometni koridor Slovenije, ki tvori slovenski cestni križ. Avtocestna povezava Ljubljana–Celje–Maribor preseka južni del občine v smeri vzhod–zahod, v občini se nahaja tudi avtocestni priključek (Šentrupert). Južno od avtocestne povezave, prav tako v smeri vzhod–zahod, poteka skozi občino glavna regionalna povezava Celja in Ljubljane (regionalna cesta Arja vas–Žalec–Šempeter–Ločica–Trojane). Prometno je tudi južni del Občine Braslovče odlično navezan na širšo okolico, ne samo v regionalnem, pač pa tudi v državnem merilu. V smeri sever–jug poteka glavna prometna povezava spodnje in zgornje Savinjske doline, ki se od regionalne ceste Ljubljana–Celje v Šentrupertu odcepi proti severu in poteka skozi Parižlje in Letuš do Mozirja, od tam pa naprej v Logarsko dolino oziroma proti Kamniku (regionalna cesta Mengeš–Duplica–Kamnik–Stahovica–Črnivec–Radmirje–Mozirje–Soteska–Šentrupert). Od nje se v Letušu odcepi prometna povezava proti Velenju (regionalna cesta Pesje–Gorenje–Letuš). Občinsko središče je z regionalno cestno povezavo povezano iz vzhodne smeri (regionalna cesta Polzela–Parižlje–Braslovče–Male Braslovče). Precej slabše je prometno dostopen zahodni del, t.j. Dobrovlje, ki je prepleten predvsem z lokalnimi, gozdnimi cestami.

(3) V prometnem povezovanju naselij vzhodnega dela občine se tako obnavlja obstoječ prometni sistem tako, da se zagotavlja prometna povezanost v okviru predvidenega omrežja naselij, še posebej s poudarkom na povezavo z občinskim središčem Braslovč z Rakovljami; na lokalnem nivoju je potrebno poskrbeti predvsem za zagotovitev dostopnosti občinskega središča s peš in kolesarskimi potmi iz vseh smeri. Preko glavnih prometnih povezav občine se zagotavlja kvalitetna prometna dostopnost osrednjega in zahodnega dela občine. V širše omrežje javnega potniškega prometa (povezava s sosednjimi občinami in regionalnimi središči) se občina vključuje preko povezav in postajališč, ki se uredijo prvenstveno v strnjenih naseljih v okviru predvidenega omrežja naselij. S povečanjem frekvence voženj se spodbuja javni potniški promet in navezava z regionalnim središčem, Celjem.

(4) Vzhodno od občine poteka železniška povezava Celja in Velenja, trasa železnice teče nekaj sto metrov vzhodno od občinske meje z Občino Polzela (železniška postaja v Polzeli je npr. od občinskega središča Braslovče oddaljena okoli 4 km). Z namenom trajnostne mobilnosti se krepi vloga železniškega prometa tako, da se zagotovi ustrezna peš in kolesarska povezava med Braslovčami, preko Pariželj in do železniške postaje v Polzeli.

(5) Drugih sistemov prometnega omrežja v občini ni. Dokončna prometna politika občine se bo lahko izoblikovala šele ob umestitvi 3. razvojne osi, ki po nekaterih variantah poteka tudi skozi samo Občino Braslovče.

(1) Zahodni del občine je naravno ohranjen, prvobiten, z ohranjeno kulturno krajino in gozdovi, in ga lahko zaradi večjega obsega posebej vrednih območij v celoti obravnavamo kot pomembno območje v občini. V zahodnem delu občine se namreč nahajajo pomembna območja varstva narave in sicer območje Nature 2000 (Covška prepadna), naravne vrednote (npr. vodotoka Radigaj in Trnavica, del kraške planote Čreta na Dobrovljah, večje število jam, druge naravne vrednote kot sta Vrtačnikov skorš in Marovtova smreka), celoten zahodni del Dobrovlje – Čreta predstavlja ekološko pomembno območje, prav tako pod ta varstveni režim sodi Žovneško jezero; nadalje se na zahodu kot pomembna območja nahajajo večja območja varovalnih gozdov, kulturne dediščine (Žovnek – Razvaline gradu, Dvorec Žovnek s parkom, Dobrovlje – Cerkev sv. Janeza in Pavla, Cerkev sv. Urbana, večje število profane stavbne dediščine) in vodovarstvena območja.

(2) Na skrajnem vhodnem robu občine teče Savinja, ki je v tem delu porečja še dokaj ohranjena, zavarovana je (skupaj s pritoki) kot območje Natura 2000, ekološko pomembno območje in naravna vrednota.

(3) Območja ustvarjenih kakovosti prostora so vsi objekti in območja, varovana po predpisih o varstvu kulturne dediščine (območja kulturne dediščine). V teh območjih niso sprejemljivi posegi, ki bi utegnili spremeniti lastnosti, vsebino in oblike ter s tem vrednost prepoznanih kakovosti prostora. Pri načrtovanju poselitve in poseganju v prostor je v teh območjih treba upoštevati tudi varstveni vidik. Kulturna dediščina je sicer razporejena po celotnem območju občine, po površini večja območja obsegajo številna arheološka območja v vzhodnem delu (Ciglarca v Trnavi, Juhartove njive v Orli vasi, ob Bolski severno od Gomilskega, zahodno od šole v Trnavi, Dolge njive v Parižljah, rimska naselbina v Šmatevžu ipd.). Kot naselbinski dediščini sta zavarovana trg Braslovč in Grajska vas. Na vzhodnem delu občine se nahaja večje število cerkva kot sakralne stavbne dediščine (npr. Grajska vas – Cerkev sv. Krištofa, Šentrupert – Cerkev sv. Ruperta, Gomilsko – Cerkev sv. Štefana, Braslovče – Cerkev Marijinega vnebovzetja, Letuš – Cerkev sv. Janeza Krstnika ipd.), objektov kot zavarovane profane stavbne dediščine (domačije, hiše, gospodarska poslopja, kašče, toplarji, sušilnice za hmelj, perišča, v Braslovčah so zavarovane številne trške hiše ipd.) Na zahodnem delu občine so zavarovane cerkve z vplivnim območjem (npr. Cerkev sv. Janeza in Pavla, Cerkev sv. Urbana) ter številna profana stavbna dediščina (domačije, toplarji, gospodarska poslopja in nekatere posebnosti, kot so razvaline gradu Žovnek in dvorec Žovnek s parkom).

(4) Na območju občine se nahajata dve vodovarstveni območji (državni nivo), in sicer severo-zahodno od Letuša in na skrajnem vzhodnem robu občine pri Malih Braslovčah.

(5) Območja najboljših kmetijskih zemljišč obsegajo 2.204 ha zemljišč. Največji kompleksi teh zemljišč se nahajajo v ravninskem dnu Savinjske doline v vzhodni polovici občine.

(6) Skozi občino poteka avtocesta, za katero je bil sprejet državni prostorski akt in sicer lokacijski načrt za avtocesto Arja vas–Ločica pri Vranskem. Državni prostorski akt je bil izdelan tudi za prenosni plinovod, ki poteka skozi občino v smeri sever–jug, od odcepa na magistralnem plinovodu M2 pri Šentrupertu do Termoelektrarne Šoštanj v Šoštanju, in za prenosni plinovod M 2/1, ki poteka v smeri vzhod–zahod, na odseku Rogaška Slatina–Trojane. Prav tako je z namenom zaradi zagotavljanja poplavne varnosti urbaniziranih območij od Ločice do Letuša ob Savinji izdelan državni prostorski akt, ki obsega območje Savinje in posamezna širša območja ob njenem toku na vzhodnem robu občine. Večji poseg v prostor občine predstavlja v letu 2017 sprejet Državni prostorski načrt za državno cesto od priključka Šentrupert na avtocesti A1 Šentilj–Koper do priključka Velenje jug, s katerim se na območju Občine Braslovče umešča pribl. 4 km odsek t.i. tretje razvojne osi.

A) Cestno omrežje, kolesarsko omrežje in omrežje pešpoti

(1) Usklajen razvoj prometnega omrežja in omrežja naselij, povezanost in razvoj prometnih vozlišč ter prometno-logističnih terminalov se razvija predvsem z namenom zagotavljanja dobre prometne povezanosti naselij v Občini Braslovče, skladnega razvoja območja občine in z namenom povezovanja občine s širšim regionalnim ter državnim prostorom. Prometno omrežje se razvija kot celovit prometni sistem, ki povezuje vse vrste prometa.

(2) Posebno skrb se nameni dobrim prometnim povezavam z javnim potniškim prometom med naselji v občini in med večjimi urbanimi naselji na regionalnem območju.

(3) Večji del območja, razen Dobroveljske planote, ima izredno ugodne geografske pogoje za razvoj prometne infrastrukture. Tako je že prisotna daljinska cestna povezava mednarodnega pomena Ljubljana–Maribor, in sicer kot avtocesta in kot regionalna cesta. V smeri sever–jug teče glavna cestna povezava z Zgornjo Savinjsko dolino (regionalna cesta Mozirje–Šentrupert). Tudi lokalno cestno omrežje je izredno dobro razvito. Lokalno prometno omrežje se načeloma ne dograjuje, pač pa se izboljša kvaliteta lokalnih cestnih povezav med kraji (asfaltiranje cest in drugo), predvsem na zahodu občine.

(4) Pri prometni ureditvi občinskega središča naselja Braslovče z Rakovljami se razvije sistem peš in kolesarskih povezav, ki omogočajo prehodnost kraja v vseh smereh, še posebej pa povezujejo nova stanovanjska območja s centralnim delom naselja. Vzhodno od trškega jedra Braslovč se pod teraso umesti obvozna cesta, ki razbremeni glavno prometnico skozi trg, s čimer se omogoči postopno zmanjševanje mirujočega in tranzitnega prometa ter zagotovi možnosti za oblikovanje peš cone ali cone deljenega prometa (med pešci in motornim prometom) v samem trškem jedru Braslovč.

(5) V okviru prometne ureditve v občini se predvidijo večje parkirne površine za tovorni promet. Zaradi smiselne navezave na prometni koridor se parkirišča za tovornjake (in avtobuse) locirajo ob avtocesto, v območje naselij Šentrupert in Trnava oziroma v bližino predvidene cone poslovnih dejavnosti.

(6) Ugodne prostorske razvojne možnosti se kažejo za umestitev kolesarskega omrežja. V funkcionalnem smislu je že oblikovano, fizično pa poteka po že obstoječih cestah. Na lokalnih cestah, ki niso obremenjene z motornim prometom, se te poti zgolj označijo. Ob regionalnih cestah pa je možno speljati ločena vozišča, saj prostor to v večini primerov omogoča. Kolesarsko omrežje se dopolni z novimi kolesarskimi potmi ob Savinji. Ob kolesarskih poteh je možno razvijati tudi pešpoti, ki se kot planinske nadaljujejo tudi na območje Dobroveljske planote.

(7) Najbližje občini poteka železniško omrežje med Celjem in Velenjem, ki ima postajališči v Šmartnem ob Paki in v Polzeli. Na ti dve postajališči se veže tudi javni potniški promet, in sicer kot kombinacija cestnega, kolesarskega in tirnega. Umesti se peš in kolesarska povezava med Braslovčami, preko Pariželj do Polzele, z namenom peš dostopa do železniškega postajališča.

B) Avtoceste in posegi v varovalni pas avtocest

(1) Na območju Občine Braslovče poteka avtocesta v nadaljevanju: AC A1, odsek Arja vas–Šentrupert–Vransko, Lokacijski načrt za avtocesto Arja vas–Ločica pri Vranskem, Uradni list RS, št. 26/94, 45/95 – spr./dop., 36/00 – spr./dop. Za AC bazo.

(2) Pri posegih v prostor je potrebno upoštevati navedeno obstoječo AC, njene spremljajoče objekte in prometnice ter vgrajene infrastrukturne vode.

(3) Pri nadaljnjih posegih in načrtovanju je v Občini Braslovče potrebno upoštevati širitev AC za en vozni pas, to je min. 7 m od roba cestnega sveta obojestransko.

(4) Potrebno je upoštevati določila predpisov s področja varstva pred hrupom, ki določajo mejne vrednosti obremenitve s hrupom glede na rabo prostora in obremenitve s hrupom. Ob AC se načrtuje raba prostora tako, da se upošteva načrtovane obremenitve okolja zaradi predvidenega naraščanja prometa v dolgoročnem dvajsetletnem planskem obdobju; na podlagi ocene obremenjenosti s hrupom se po potrebi zagotovi ustrezne omilitvene ukrepe, s katerimi se zagotovi, da obremenitve ne bodo presegale predpisanih mejnih vrednosti.

(5) DARS d.d. ne zagotavlja dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za nova poselitvena območja oziroma za območja spremenjene rabe prostora, kot tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi prah, vibracije ipd., ki so ali bodo posledica obratovanja AC, glede na že izvedene oziroma načrtovane ukrepe zaščite v sklopu izgradnje AC. Izvedba vseh ukrepov za zaščito pred hrupom je obveznost investitorjev novih posegov oziroma lokalne skupnosti.

(6) Pri nadaljnjem načrtovanju je potrebno upoštevati vso veljavno zakonodajo in predpise s področja prostorskega načrtovanja, gradnje cest, prometa in varstva okolja.

C) Javni potniški promet in trajnostna mobilnost

Zagotavlja se fizična integracija prometnih podsistemov, sklenjena mreža pločnikov in koledarskih stez, omogoči se varno pešačenje in kolesarjenje. Nova postajališča JPP se umešča čim bližje velikim generatorjem prometa in v naseljih oziroma delih naselij, ki postajališč JPP še nimajo urejenih. Zagotavlja se ustrezno število parkirnih mest.

D) Zračni promet

Preko območja Občine Braslovče potekajo zračne poti, zato je pri načrtovanju novih posegov potrebno upoštevati relevantno zakonodajo, predvsem določila povezana z ovirami za zračni promet.

(1) Z razvojem telekomunikacijskih (brezžičnih komunikacijskih) omrežij v Občini Braslovče, ki jih tvorijo satelitska, fiksna in mobilna, govorna in podatkovna omrežja, omrežja za radijsko in televizijsko radiofuzijo in omrežja za kabelsko televizijo, se zagotavlja boljši dostop do kakovostnih in za vsakdanje življenje, delo in razvoj, pomembnih storitev informacijske družbe. Telekomunikacijska omrežja predstavljajo velik potencial tudi pri organizaciji dela na domu oziroma dela na daljavo na podeželju. Zato je potrebno načrtovati sisteme tako, da bo pokritost območja občine s telekomunikacijskimi omrežji enakomerna.

(2) Vendar pa se optimalno telekomunikacijsko opremljenost prioritetno zagotavlja na območju strnjenih naselij in v izobraževalnih ustanovah. Tudi ponudba in priklop na omrežja kabelske televizije se prioritetno omogoči na območju strnjenih naselij. V prostor občine se lahko umeščajo telekomunikacijska omrežja več operaterjev.

(3) Pri novih posegih v prostor, t.j. pri umeščanju novih tras telekomunikacijskih kablov, je potrebno upoštevati trase obstoječih telekomunikacijskih omrežij in nove trase načrtovati v obstoječih in načrtovanih koridorjih. Prav tako se pri umeščanju novih naprav in objektov telekomunikacijskih omrežij v prostor v čim večji meri združuje in prednostno uporabi že obstoječe naprave in objekte telekomunikacijskih omrežij, vplivi na zdravje, okolje in prostor pa morajo biti čim manjši. Pri načrtovanju novih posegov v prostor je potrebno upoštevati obstoječa telekomunikacijska omrežja, ki jih je potrebno zaščititi oziroma prestaviti, v kolikor bi le-ta ovirala razvoj novih dejavnosti.

(4) Do posameznih novih objektov se predvidijo nove trase telekomunikacijskih vodov, do novih območij širitev grajene strukture se predvidijo novi telekomunikacijski dovodi.

(5) Umeščanje vodov in objektov v prostor se na območjih naravnih vrednot in območjih biotske raznovrstnosti načrtuje tako, da se zagotavlja ohranjanje njihovih lastnosti. Vodi naj se praviloma izvajajo podzemno.

(6) Objekti, podzemni in nadzemni daljinski vodi naj se izogibajo vidno izpostavljenim območjem: vrhovom, grebenom, izjemnim krajinam.

A) Energetski sistem

(1) Pri načrtovanju objektov v Občini Braslovče se kot strokovna podlaga smiselno uporablja lokalni energetski koncept občine.

(2) Pri načrtovanju novih energetskih objektov in naprav se upošteva načela varstva bivalnega in drugega okolja in izboljševanja kakovosti prostora. Prostorski razvoj nove energetske infrastrukture se zagotavlja v skupnih infrastrukturnih koridorjih. Umeščanje v prostor se načrtuje tako, da se upošteva značilne naravne prvine (gozdni rob, podnožje pobočij, reliefne značilnosti) ter vidnost naselij in značilne vedute. Na pozidanih območjih oziroma stanovanjskih območjih in na območjih kulturne dediščine se daje prednost kabelski izvedbi vodov za distribucijo električne energije.

(3) Pri načrtovanju novih ter posodabljanju in širitvi obstoječih objektov se prednost nameni uporabi obnovljivih in okolju prijaznih virov energije ter čim večji nevtralizaciji ali zmanjševanju emisij nevarnih plinov. Kot obnovljiv vir energije se lahko uporablja tudi vodna energija – na vodotoke v občini se lahko umeščajo male hidroelektrarne (MHE), vendar le v primeru, da je tak poseg skladen z zakonom, ki ureja upravljanje z vodami ter vodnimi in priobalnimi zemljišči ter z vsemi varstvenimi režimi, v območju katerih se nahaja, med drugim se lokacija MHE še posebej uskladi z zakonodajo s področja varstva narave, kadar se MHE postavlja na vodotoke, ki so zavarovani kot naravne vrednote. MHE se načrtuje ob zagotavljanju pogojev za ohranitev vodnih in obvodnih habitatov ter ekološke povezanosti habitatov pred in za zajezitvijo oziroma odvzemom vode, pri čemer se predhodno ugotovi stanje habitatov in ogroženih vrst. Hidroenergetska raba vode Savinje se izvaja ob upoštevanju pogojev in usmeritev za zavarovano območje vodotoka, s čimer se zagotavlja ohranjanje lastnosti, zaradi katerih je bila Savinja opredeljena za naravno vrednoto državnega pomena in območje biotske raznovrstnosti (ekološko pomembno območje, Natura 2000) ter ob pogoju zagotavljanja ekološko sprejemljivega pretoka v strugi in pretoka, ki bo omogočal naravno hidrodinamiko.

(4) Pri graditvi novih stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1.000 m², in pri rekonstrukciji stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1.000 m² in se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, je treba izdelati študijo izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo, če tako prepisuje zakon. Pri študiji izvedljivosti se upošteva tehnična, funkcionalna, okoljska in ekonomska izvedljivost alternativnih sistemov za oskrbo z energijo. Kot alternativni sistemi se štejejo: decentralizirani sistemi na podlagi obnovljivih virov energije, soproizvodnja, daljinsko ali skupinsko ogrevanje ali hlajenje, če je na voljo ter toplotne črpalke.

(5) Umeščanje vodov in objektov v prostor se na območjih naravnih vrednot in območjih biotske raznovrstnosti načrtuje tako, da se zagotavlja ohranjanje njihove lastnosti. Vodi za distribucijo električne energije naj se praviloma izvajajo podzemno. Objekti, podzemni in nadzemni daljinski vodi naj se izogibajo vidno izpostavljenim območjem: vrhovom, grebenom, izjemnim krajinam. Zaradi preprečevanja trkov z žicami daljnovodov se pri gradnji nadzemnih vodov zagotovijo za ptice varne poti.

(6) Gradnja objektov za izrabo sončne energije naj se umešča izven vidno izpostavljenih območij: vrhovom, grebenom, izjemnim krajinam ter izven območij naravnih vrednot in območij biotske raznovrstnosti (ekološko pomembna območja in območja Natura 2000).

(7) Pri izgradnji in obnovi javne razsvetljave se upoštevajo določila uredbe, ki določa mejne vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.

B) Elektroenergetski sistem

(1) Pri načrtovanju novih posegov v prostor je potrebno upoštevati prenosne elektroenergetske objekte in koridorje, ki potekajo na območju Občine Braslovče ter vso relevantno zakonodajo.

(2) Preko Občine Braslovče potekajo naslednji varovalni pasovi obstoječih ali predvidenih DV:

– Obstoječi DV 400 kV Beričevo–Podlog,

– Obstoječi DV 220 kV Beričevo–Podlog, za katerega je predviden prehod na napetostni nivo 2x400 kV,

– Obstoječi DV 110 kV Podlog–Mozirje,

– Predvideni DV 2x400 kV Beričevo–Podlog.

(3) Za vse obstoječe enosistemske daljnovode je predvidena rekonstrukcija z nadgraditvijo v dvosistemske daljnovode.

(4) Izrecno je v koridorih daljnovodov prepovedana gradnja nadzemnih objektov, v katerih je lahko vnetljiv material, na parkiriščih pod daljnovodi pa je prepovedano parkiranje za sva vozila, ki prevažajo vnetljive, gorljive in eksplozivne materiale.

(5) Pri načrtovanju novih posegov v prostor je poleg visokonapetostnih prenosnih daljnovodov potrebno upoštevati tudi koridorje obstoječih in predvidenih 20 kV daljnovodov s pripadajočimi transformatorskimi postajami (TP) 20/0,4 kV, in sicer kot omejitvene faktorje pri umestitvi novih objektov.

(6) Pri načrtovanju je potrebno upoštevati REDOS 2035 – Razvoj elektrodistribucijskega omrežja javnega podjetja Elektro Celje, d.d.: Zgornje Savinjska in Šaleška dolina, št. študije 1852/3, izdelana 2008 ter zakonodajo s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov.

(7) Pri načrtovanju in gradnji objektov na območjih, za katera bodo izdelani občinski podrobni prostorski načrti, je potrebno upoštevati veljavne tipizacije distribucijskih podjetij, tehnične predpise in standarde ter pridobiti upravno dokumentacijo. Za navedena območja je nosilec urejanja prostora tudi Elektro Celje, d.d.

(8) Planiranje in izgradnja novih TP s pripadajočim SN in NN omrežjem bo odvisna od predvidenih obremenitev na posameznih področjih. Nove TP bo možno graditi kot samostojne objekte in v sklopu drugih objektov ali v njihovi neposredni bližini. Za potrebe območij, na katerih bo potrebna večja priključna moč, je potrebno pridobiti raziskavo o možnosti napajanja z električno energijo.

(9) V I. območje, kjer velja I. stopnja varstva pred sevanjem, sodijo strnjena naselja in vse ostale oblike strnjene grajene strukture (vasi, zaselki in nova jedra), kjer gre za obstoječa ali predvidena stanovanja, okrepčevalnice, turistične objekte, namenjene bivanju in rekreaciji, objekte vzgojno-varstvenega in izobraževalnega programa ter programa osnovnega zdravstva, igrišča in javne parke, javne zelene in rekreacijske površine, trgovsko-poslovno-stanovanjsko območje, ki je hkrati namenjeno bivanju in obrtnim ter podobnim proizvodnim dejavnostim, javno središče, kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti.

(10) V I. območje sodijo tudi območja izven naselij, namenjena kmetijski dejavnosti, ki so hkrati namenjena bivanju.

(11) V II. območje, kjer velja II. stopnja varstva pred sevanjem sodi območje poslovnih dejavnosti v Trnavi, kjer gre za območja brez stanovanj, ki je namenjeno industrijski ali obrtni ali drugi podobni proizvodni dejavnosti, transportni, skladiščni dejavnosti in podobno.

C) Plinovodni sistem

(1) Skozi Občino Braslovče potekajo naslednji obstoječi prenosni plinovodi, ki so v upravljanju družbe Plinovodi, d.o.o., kot operaterja prenosnega sistema zemeljskega plina, in za katere veljajo omejitve v pripadajočem varovalnem (2 x 65 m) oziroma varstvenem pasu:

– M2/1, Rogatec–Vodice, premer 800 mm, tlak 70 bar

– M2, MMRP Rogatec–RMRP Vodice, premer 400 mm, tlak 50 bar

– R25C, od M2 v km 55+769–MRP Prebold, premer 100 mm, tlak 70 bar

– R25D, od M2 v km 56+000 Šentrupert–Šoštanj, premer 400 mm, tlak 70 bar.

(2) Preko občine poteka tudi trasa načrtovanega prenosnega plinovoda M9 Kidričevo–Vodice.

(3) Pri načrtovanju novih posegov v prostor na območju obstoječih in predvidenih plinovodnih koridorjev je potrebno upoštevati področno zakonodajo, predvsem pa omejitve v pripadajočem varovalnem pasu prenosnega sistema zemeljskega plina (2 x 65 m) in posebne pogoje v varnostnem pasu (2 x 5 m) ter pridobiti soglasja pristojnega operaterja prenosnega sistema zemeljskega plina.

D) Javna razsvetljava

(1) Javna razsvetljava se prvenstveno ureja v območju strnjenih naselij ter ob njihovih robovih.

(2) V bodoče je potrebno javno razsvetljavo razširiti na celotno območje pešpoti in kolesarskih poti, pri čemer pa mora biti prilagojena merilu uporabnikov in naj bo predvsem talna. Zaradi zmanjšanja negativnih učinkov svetlobnega onesnaževanja in s tem možnosti poslabšanja ugodnega stanja živalskih vrst (npr. nočni metulji, netopirji) naj se osvetljevanje ob pešpoteh in kolesarskih poteh izven strnjenih naselij na območju, ki ima na podlagi predpisov s področja varstva narave poseben status, ne izvaja.

A) Oskrba z vodo

(1) Razpoložljivih kapacitet pitne vode na območju Občine Braslovče je trenutno dovolj. Občina tako zagotavlja stalno in kakovostno oskrbo s pitno vodo, pri svojem razvoju ščiti vse vodne vire, prenavlja obstoječe in gradi novo vodovodno omrežje, prvenstveno na območju strnjenih naselij. Za zagotavljanje nemotene oskrbe s pitno vodo se izvede obnova obstoječega vodovodnega omrežja v smislu večanja profilov cevovodov ter zamenjave dotrajanih materialov ter izgradi javni vodovod na območjih, kjer še ni zgrajen (Podvrh in Dobrovlje).

(2) Za kakovostno zadovoljevanje potreb po pitni vodi se varuje vse obstoječe in potencialno pomembne vodne vire. Kot vir tehnološke, požarne oziroma druge vode, ki ni namenjena pitju, se uporabi vire kot so padavinska voda, prečiščena odpadna voda in podobno.

(3) Za posamezna območja nove poselitve, predvsem za večja strnjena območja, kamor se usmerja nova gradnja, je potrebna povečava obstoječega ali izgradnja novega primarnega in sekundarnega vodovodnega razvodnega omrežja, ki mora zagotavljati tudi minimalno požarno varnost z vgradnjo nadzemnih hidrantov.

(4) Ohranjajo se obstoječi in predvideni novi koridorji vodovodnega omrežja.

(5) Na vodovarstvena območja se usmerja dejavnosti, ki ne ogrožajo kvalitete vodnih virov. Izrabo kmetijskih zemljišč na območju vodnih virov se prilagodi varstvenim režimom, izraba pa se izvaja skladno z gnojilnimi načrti.

B) Odvajanje in čiščenje odpadne in padavinske vode

(1) Odvajanje in čiščenje odpadnih voda v Občini Braslovče je potrebno izvajati po ustrezni idejni zasnovi odvajanja in čiščenja odpadnih voda in v skladu v skladu s sprejetim Operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode na območju Občine Braslovče (št. projekta 038/2013, ZaVita d.o.o.).

(2) Kanalizacijsko omrežje se razvija prvenstveno v vzhodnem delu občine, prioritetno na območju strnjenih naselij.

(3) Novi objekti se morajo priključiti na obstoječe kanalizacijsko omrežje, kjer le-to ni izgrajeno ali pa je neustrezno, se območja novih pozidav ustrezno opremi s kanalizacijskim omrežjem. Slednje prvenstveno velja za vsa večja območja strnjenih naselij v vzhodnem delu občine ter njihove širitve.

(4) Na območju razpršene poselitve oziroma izven območij strnjenih naselij se uredi individualno čiščenje odpadne vode. Do izgradnje kanalizacije in kjer ni planirana izgradnja javne kanalizacije, se komunalne odpadne vode odvajajo ločeno od ostalih vod v nepropustne greznice na izpraznjevanje ali v male komunalne čistilne naprave.

(5) Umeščanje in izgradnja cevovodov za odpadno vodo in objekte čistilnih naprav se v prostoru načrtuje tako, da se na območju naravnih vrednot in območjih biotske raznovrstnosti zagotavlja ohranjanje njihovih lastnosti.

(6) Odvajanje padavinskih voda je potrebno predvideti v skladu zakonom, ki ureja upravljanje z vodami ter vodnimi in priobalnimi zemljišči, in sicer na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, morebitni suhi zadrževalniki …). Za varstvo pred škodljivim delovanjem padavinskih voda v ureditvenih območjih naselij skrbi lokalna skupnost. Padavinske vode je treba, če ne obstaja možnost priključitve na javno kanalizacijo, prioritetno ponikati, pri tem morajo ponikalnice biti locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin znotraj gradbenih parcel. Če ponikanje ni možno je treba padavinske vode speljati v bližnji vodotok, če tega ni, pa razpršeno po terenu, pri tem mora ureditev odvajanja biti načrtovana tako, da bodo padavinske vode speljane izven plazovitega in erozijsko ogroženega območja.

C) Ravnanje z odpadki

(1) Na območju Občine Braslovče se zagotovi prostor za postavitev zbirnega centra kosovnih odpadkov. V občini ni predvidena izgradnja objektov, ki bi bili namenjeni odlaganju odpadkov, koristi se deponija odpadkov v Celju.

(2) V vseh strnjenih naseljih v občini se predvidi prostor za postavitev zbiralnic ločenih frakcij.

(3) V okviru ravnanja z odpadki se zagotavlja ponovno uporabo in zmanjšanje količin odpadkov ter nevarnostnega potenciala na izvoru, varno končno odlaganje in odpravljanje neurejenih odlagališč in drugih starih bremen.

(4) Obstoječa, neustrezno urejena odlagališča odpadkov ali t.i. »črna oziroma divja odlagališča«, ki so lahko potencialni vir onesnaženja ali motenj v prostoru, se prioritetno sanira. Prednost pri sanaciji nelegalnih odlagališč odpadkov naj imajo nelegalna odlagališča odpadkov (s prisotnostjo nevarnih odpadkov) na območjih kraških jam, poplavnih območjih in v bližini vodotokov.

(5) Pri skupnem ogrevanju bivališč se lahko koristi tudi izraba biomase.

(1) Gospodarska javna infrastruktura in grajeno javno dobro lokalnega pomena se na območju, ki ima na podlagi predpisov s področja varstva narave poseben status, načrtuje ob upoštevanju pogojev in varstvenih usmeritve za ohranjanje naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti.

(2) Pri načrtovanju gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra lokalnega pomena na ekološko pomembnih območjih je potrebno upoštevati naslednje:

– v primeru obstoja alternativnih možnosti se prostorske ureditve ne načrtujejo, če se zaradi njihove izvedbe lahko bistveno poslabša ugodno stanje habitatnih tipov ali vrst, zaradi katerih je ekološko pomembno območje opredeljeno, v drugih primerih pa se načrtujejo tako, da je njihov neugoden vpliv čim manjši,

– posege in dejavnosti se načrtuje tako, da se v čim večji možni meri ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih ali živalskih vrst, njihova kvaliteta ter povezanost habitatov populacij in omogoča ponovno povezanost, če bi bila le-ta z načrtovanim posegom ali dejavnostjo prekinjena,

– posege in dejavnosti se načrtuje izven najbolj občutljivih in biotsko najvrednejših delov ekološko pomembnih območij.

(3) Pri načrtovanju gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra lokalnega pomena na območjih Natura 2000 je potrebno upoštevati naslednje:

– v čim večji možni meri se ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih ali živalskih vrst,

– v čim večji možni meri se ohranja ustrezne lastnosti abiotskih in biotskih sestavin habitatnih tipov, njihove specifične strukture ter naravne procese ali ustrezno rabo,

– v čim večji možni meri se ohranja ali izboljšuje kakovost habitata rastlinskih in živalskih vrst, zlasti tistih delov habitata, ki so bistveni za najpomembnejše življenjske faze kot so zlasti mesta za razmnoževanje, skupinsko prenočevanje, prezimovanje, selitev in prehranjevanje živali,

– v čim večji možni meri se ohranja povezanost habitatov populacij rastlinskih in živalskih vrst in omogoča ponovno povezanost, če je le-ta prekinjena,

– pri izvajanju posegov in dejavnosti se izvedejo vsi možni tehnični in drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in živali ter njihove habitate čim manjši,

– čas izvajanja posegov, opravljanja dejavnosti ter drugih ravnanj se kar najbolj prilagodi življenjskim ciklom živali in rastlin tako: da se živalim prilagodi tako, da poseganje oziroma opravljanje dejavnosti ne, ali v čim manjši možni meri, sovpada z obdobji, ko potrebujejo mir oziroma se ne morejo umakniti, zlasti v času razmnoževalnih aktivnosti, vzrejanja mladičev, razvoja negibljivih ali slabo gibljivih razvojnih oblik ter prezimovanja in da se rastlinam prilagodi tako, da se omogoči semenenje, naravno zasajevanje ali druge oblike razmnoževanja,

– posegov in dejavnosti naj se ne načrtuje in izvaja na pomembnejših delih življenjskih prostorov rastlinskih in živalskih vrst, zaradi katerih je določeno potencialno posebno varstveno območje (npr. gnezdišča, drstišča, selitvene poti), razen tistih dejavnosti, ki pomembno prispevajo k doseganju ciljev varovanega območja.

(4) Pri načrtovanju gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra lokalnega pomena na območjih in objektih varovanih po predpisih s področja varstva kulturne dediščine je potrebno upoštevati naslednje:

– pri načrtovanju infrastrukture je potrebno zagotoviti, da je le-ta v prostor umeščena tako, da ne prizadene varovanih vrednot in materialne substance dediščine ter da se hkrati zagotovi tudi njena prostorska integriteta (locirati večje objekte infrastrukture izven pomembnejših prostorskih vizur),

– v največji možni meri je treba varovati dediščino na mestu samem, kar pomeni, da se večji infrastrukturni posegi (če je le možno) dediščini načeloma izogibajo,

– komunalni in drugi infrastrukturni vodi se praviloma izvedejo podzemno (razen, če gre za poseg na arheološko najdišče in če se s predhodnimi raziskavami izkaže, da poseg ni možen),

– pri lociranju baznih postaj na območjih in objektih kulturne dediščine je potrebno dosledno upoštevati določila (4) odstavka 44. člena,

– posegi v prostor se načrtujejo tako, da se zagotavlja integriteta večjih odprtih površin (varovanje vplivnih območij pred posegi, ki zmanjšujejo njihovo zgodovinsko in prostorsko pričevalnost),

– zahtevni infrastrukturni vodi naj se načrtujejo s celovitimi prostorskimi dokumenti (občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti),

– antenske naprave na objektih in območjih nepremične kulturne dediščine ne smejo spreminjati ali razvrednotiti njihovega pomena in videza,

– objekte in naprave je načeloma dopustno načrtovati tudi v primerih, ki izkoriščajo obstoječe vodne pregrade za druge namene in so skladni z zahtevami varstva kulturne dediščine,

– v poselitvenih območjih ter območjih varstva kulturne dediščine se energetske sisteme za distribucijo praviloma načrtuje v podzemnih vodih, v kolikor trasa ne poteka preko arheološke dediščine,

– prostor stoječe električne omarice v varovanih območjih niso sprejemljive,

– vodotoke je treba urejati tako, da to ne bo izključevalo možnosti izkoriščanja vode za pogon obnovljenih tehniških kulturnih spomenikov (npr. žag in mlinov),

– pri načrtovanju infrastrukture se je treba izogibati območjem registriranih arheoloških najdišč in s tem zagotavljati ustrezno varstvo arheoloških ostalin. Izhodiščno načelo pri rabi prostora v varovanih območjih arheoloških najdišč je ohranjanje podzemnih struktur v neokrnjeni obliki,

– izjemoma so dovoljeni posegi v najdišča, ki so bila kot stavbna zemljišča že določena v do sedaj veljavnem SPRO, PRO, SD-PRO US, in v prostor robnih delov najdišč ob izpolnitvi naslednjih pogojev: če ni možno najti drugih rešitev in če se na podlagi rezultatov predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče mogoče sprostiti za gradnjo,

– obseg in čas izvedbe predhodnih arheoloških raziskav se določi v okviru postopka priprave podrobnega izvedbenega prostorskega akta.

(1) Po registru prostorski enot (RPE) se v Občini Braslovče nahaja 22 celotnih območij naselij ter 1 naselje, ki leži delno v Občini Braslovče, v večjem delu pa v Občini Prebold, in sicer: Braslovče, Dobrovlje, Glinje, Gomilsko, Grajska vas, Kamenče, Letuš, Male Braslovče, Orla vas, Parižlje, Podgorje pri Letušu, Podvrh, Poljče, Preserje, Rakovlje, Spodnje Gorče, Šentrupert, Šmatevž, Topovlje, Trnava, Zakl, Zgornje Gorče, Kaplja vas (del).

(2) Na območju občine so v OPN določena okvirna območja naselij (tabela 1):

tabela 1

naselje po RPE	naselje kot prostorska enota iz PRO in SD-PRO	naselje po OPN	območje naselja po OPN
Braslovče	PE13 – Braslovče in Rakovlje	Braslovče	okvirno območje naselja	okvirno območje naselja Braslovče – ON1
Dobrovlje	/	/	/	/
Glinje	PE12 – Glinje	Glinje	okvirno območje naselja	okvirno območje naselja Glinje – ON2
Gomilsko	PE19 – Gomilsko	Gomilsko	okvirno območje naselja	okvirno območje naselja Gomilsko – ON3
Grajska vas	PE25 – Grajska vas	Grajska vas	okvirno območje naselja	okvirno območje naselja Grajska vas – ON4
Kamenče	PE14 – Kamenče	Kamenče	okvirno območje naselja	okvirno območje naselja Kamenče – ON5
Letuš	PE2 – Letuš	Letuš	okvirno območje naselja	okvirno območje naselja Letuš – ON6
	PE1 – Vikend naselje Letuš – levi breg	Letuš – vikend naselje levi breg	okvirno območje naselja	okvirno območje naselja Letuš – vikend naselje levi breg – ON7
	PE7 – Vikend naselje Letuš – desni breg	Letuš – vikend naselje desni breg	okvirno območje naselja	okvirno območje naselja Letuš – vikend naselje desni breg – ON8
Male Braslovče	PE6 – Male Braslovče	Male Braslovče	okvirno območje naselja	okvirno območje naselja Male Braslovče – ON9
Orla vas	PE17 – Orla vas	Orla vas	okvirno območje naselja	okvirno območje naselja Orla vas – ON10
Parižlje	PE18 – Parižlje	Parižlje	okvirno območje naselja	okvirno območje naselja Parižlje – ON11
Podgorje pri Letušu	/	Podgorje pri Letušu	okvirno območje naselja	okvirno območje naselja Podgorje pri Letušu – ON12
Podvrh (in delno Zgornje Gorče)	PE5 – Vrtoglav	Vrtoglav	okvirno območje naselja	okvirno območje naselja Vrtoglav – ON13
Poljče	PE15 – Poljče	Poljče	okvirno območje naselja	okvirno območje naselja Poljče – ON14
Preserje	PE4 – Preserje	Preserje	okvirno območje naselja	okvirno območje naselja Preserje – ON15
Rakovlje (in delno Spodnje Gorče)	PE13 – Braslovče in Rakovlje	Rakovlje	okvirno območje naselja	okvirno območje naselja Rakovlje – ON16
Spodnje Gorče	PE10 – Spodnje Gorče	Spodnje Gorče	okvirno območje naselja	okvirno območje naselja Spodnje Gorče – ON17
Šentrupert	PE22 – Šentrupert	Šentrupert	okvirno območje naselja	okvirno območje naselja Šentrupert – ON18
Šmatevž	PE20 – Šmatevž	Šmatevž	okvirno območje naselja	okvirno območje naselja Šmatevž – ON19
Topovlje	PE16 – Topovlje	Topovlje	okvirno območje naselja	okvirno območje naselja Topovlje – ON20
Trnava	PE21 – Trnava	Trnava	okvirno območje naselja	okvirno območje naselja Trnava – ON21
Trnava	PE23 – Gospodarska cona Trnava – zahod	Trnava	okvirno območje naselja	okvirno območje naselja Trnava – ON21
Zakl	PE11 – Zakl	Zakl	okvirno območje naselja	okvirno območje naselja Zakl – ON22
Zgornje Gorče	PE3 – Zgornje Gorče	Zgornje Gorče	okvirno območje naselja	okvirno območje naselja Zgornje Gorče – ON23
Kaplja vas (del)	/	/	/	/

(1) Izven strnjenih naselij je poselitev prepoznana kot avtohtona oblika razpršene poselitve, ki se razlikuje med zahodnim, osrednjim in vzhodnim delom občine. Na zahodnem hribovitem delu občine, v širšem območju naselij Dobrovlje in Podgorje pri Letušu, se razpršena poselitev pojavlja pretežno v obliki kmetij v celkih. V osredjem delu občine, v gričevnatem območju oziroma na prehodu iz ravninskega dna v hribovit svet, v širšem območju naselij Podvrh, Letuš in Grajska vas, se razpršena poselitev pojavlja v obliki razloženih kmetij in drugih objektov. Kot posamezne kmetije se razpršena poselitev pojavlja v preostalem delu občine, predvsem v njenem vzhodnem delu, na uravnanem dnu Savinjske doline. Za večino območij disperzne poselitve so v veljavnem prostorskem aktu občine že določena stavbna zemljišča. Ta so določena tudi za disperzno poselitev v Podvrhu in Letušu, na kateri se nahaja tudi stanovanjska gradnja. Zato se ta opredeli kot pretežno stanovanjska gradnja v okviru razpršene poselitve.

(2) Kot območje razpršene poselitve se v Občini Braslovče nahaja tudi območje počitniških hiš v jugo-zahodnem delu naselja Grajska vas, ki meji na naselje Miklavžu pri Taboru v sosednji Občini Tabor oziroma se povezuje z območjem zidanic, ki se uporabljajo kot počitniške hiše; to skupno medobčinsko območje se razvija kot zaključeno območje, v katerem je predvidena gradnja počitniških hiš.

(1) Usmeritve za razvoj poselitve so določene glede razvoja naselij, razvoja dejavnosti po naseljih, sanacije in prenove razpršene gradnje in ohranjanja poselitve na teh območjih ter glede urbanističnega oblikovanja naselij za:

– okvirna območja naselij in

– okvirna območja razpršene poselitve.

(2) Naselja se razvijajo v naslednjem omrežju:

– naselje Braslovče z Rakovljami prevzema v omrežju naselij v okviru občine »prvo stopnjo«, v povezavi z omrežjem naselij v hierarhiji na državni ravni pa v skladu s SPRS prevzema stopnjo »lokalnega središča«;

– v omrežju naselij v okviru občine prevzemajo »drugo stopnjo« naselja Letuš, Parižlje in Gomilsko; v teh naseljih se zagotavljajo površine za razvoj stanovanjske gradnje, nemoteče obrtne dejavnosti v sklopu obstoječe grajene strukture, oskrbe in centralnih dejavnosti,

– v omrežju naselij v okviru občine prevzemajo »tretjo stopnjo« naselja Trnava s Šentrupertom, Šmatevž in Grajska vas; v teh naseljih se zagotavljajo površine za razvoj stanovanjske gradnje, nemoteče obrtne dejavnosti v sklopu obstoječe grajene strukture ter v manjšem obsegu za razvoj oskrbe in centralnih dejavnosti,

– v vseh ostalih strnjenih naseljih, ki sicer nimajo določene stopnje v omrežju naselij občine, se zagotavljajo površine za razvoj kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi (prvenstveno v naseljih Zgornje Gorče, Poljče, Zakl) in stanovanja, lahko pa tudi nemoteči obrtni dejavnosti v sklopu obstoječe grajene strukture.

(3) Doseganje hierarhičnega razvoja naselij skladno s predhodnim odstavkom se uresničuje tako, da se komunalna, prometna, energetska, telekomunikacijska in vsa ostala infrastruktura prvenstveno zagotavlja naseljem, ki so po rangu najvišje. Enako se z javnim potniškim prometom postopoma opremlja naselja v občini tako, da se prvenstveno zagotavlja dostopnost naselij po višjem rangu. Podobno velja za opremljanje z dejavnostmi oskrbe in storitve ter s površinami za stanovanjsko gradnjo, ki se v največjem obsegu načrtujejo v naselju z najvišjo stopnjo (Braslovče z Rakovljami), v naseljih po nižjem rangu pa je obseg teh površin manjši.

(4) Pri načrtovanju območij za širitev naselij je potrebno upoštevati tudi:

– omejitvene faktorje, kot so naravnogeografske danosti in varstveni režimi na območju širitev,

– prepoznane kvalitete obstoječih naselij na robovih predvidenih širitev,

– varovane enote kulturne dediščine v naseljih,

– prednostno izrabo zemljišč, ki so z vidika ohranjanja in varstva kulturne dediščine in naravnih vrednot, ohranjanja biotske raznovrstnosti, varstva gozdov in kmetijskih zemljišč, varstva vodnih virov in podobo manj pomembna,

– ohranjanje kakovostnih pogledov na silhuete naselij, kar je povezano z določeno nezazidljivostjo površin oziroma gradbeno disciplino,

– ohranjene kakovostnih pogledov na dominante znotraj naselij, kar pomeni tako gradbeno disciplino, ki ne zakriva lokacij cerkva in njihovih zvonikov, včasih poudarjenim s habitusom dreves,

– ohranjanje roba naselij in njihova povezava z zaledjem (kozolci, sadovnjaki itd.),

– poselitev naj se izogne že znanim registriranim arheološkim najdiščem; v robne dele najdišč in v najdišča znotraj urbanih območij se lahko posega le, če ni možno najti druge rešitve in le na osnovi rezultatov predhodno opravljenih arheoloških raziskav,

– upoštevanje tradicionalne strukture ohranjenosti kakovostnih vaških jeder in njihove značilne podobe v prostoru (silhuete, robovi) kot dela kulturne krajine,

– vzpodbujanje notranjega razvoja zlasti s kakovostno prenovo delov naselja in posameznih objektov.

(5) Pri načrtovanju območij podeželskih naselij in vasi ter njihovih širitev je potrebno zagotavljati:

– upoštevanje tradicionalne strukture ohranjenosti kakovostnih vaških jeder in njihove značilne podobe v prostoru (silhuete, robovi) kot dela kulturne krajine,

– vzpodbujati notranji razvoj zlasti s kakovostno prenovo delov naselja in posameznih objektov.

(6) Razvoj naselij (notranji razvoj, prenova, širitve) je v Občini Braslovče naslednji:

A) Braslovče z Rakovljami:

V ožjem delu naselja Braslovče ima zaradi varstva naselbinske dediščine (trško jedro) notranji razvoj naselja prednost pred širitvijo. Notranji razvoj se zagotavlja s prenovo in obnovi starejših objektov ter boljšo izkoriščenostjo zemljišč znotraj naselja. Prenova trškega jedra vključuje tudi možnosti za razvoj centralnih dejavnosti ter družbeni in kulturni vidik. Bistvena je uporaba varstvenih principov načrtovanja, ohranjanje kvalitetne stavbne in urbane strukture, posodabljanje in obnova degradiranih stavb ter njihova ponovna raba. Trško jedro mora pri prenovi ohraniti vse bistvene značilnosti, zaradi katerih je struktura varovana kot primer naselbinske kulturne dediščine, pri čemer je potrebno upoštevati tudi njegovo vplivno območje. Zaradi kompleksnosti območja se le to ureja z OPPN, v katerem se podrobneje določijo usmeritve za njegovo prenovo in razvoj.

V Rakovljah se poleg centralnih dejavnosti v večjem obsegu umešča stanovanjska gradnja, ki ima v tem delu naselja velik prostorski potencial za notranji razvoj z izboljšanjem izkoriščenosti slabo izkoriščenih stavbnih zemljišč naselja. Prostih površin za novo, tudi organizirano stanovanjsko gradnjo je v Rakovljah dovolj, zato so v naselju možne le minimalne zaokrožitve na robu, ki omogočajo bolj optimalno izrabo že obstoječih stavbnih zemljišč. Večje širitve naselja Rakovlje bodo možne takrat, ko bodo proste površine v večji meri izkoriščene. Celoten južni del Rakovelj, na širšem območju osnovne šole, se nameni skupnemu razvoju območja za izobraževanje, varstvo ter šport za potrebe otrok in prebivalcev Braslovč z Rakovljami, pa tudi za potrebe prebivalcev celotne občine. V osrednjem delu, med Braslovčami in Rakovljami na širšem območju vodotoka, se ohranijo zelene površine, ki predstavljajo zeleno cenzuro in javne zelene površine naselja.

B) Letuš, Parižlje in Gomilsko

V Letušu se prioritetno zagotavlja zemljišča za gradnjo z notranjim razvojem na način boljše izkoriščenosti in kakovostnejšo rabo praznih in neprimerno izkoriščenih zemljišč ter s prenovo in obnovo degradiranih območij in objektov. Možne so manjše širitve naselja na njegovih robovih tako, da se oblikujejo zaključeni robovi naselja in izkoristiti obstoječa infrastruktura ter za potrebe razvoja obstoječih gospodarskih dejavnosti. Varuje se južni rob centralnega dela naselja Letuš, ki je dobro ohranjen, zato širitve v tem delu za potrebe gradnje novih stanovanjskih objektov niso možne. Naselje na levem bregu Savinje (nekdanje vikend območje) se notranje razvija s prenovo, saj je zaradi stihijske preobrazbe iz vikendov v stanovanjsko naselje najprej potrebno s celoviti sanacijo poskrbeti za obstoječa prostorska razmera in razrešiti številna druga vprašanja (infrastruktura, oblikovna podoba, faktorji izkoriščenosti, velikosti gradbenih parcel, težave z dostopi, odsotnost skupnih javnih površin naselja). Zaradi kompleksnosti območja in problematike se ta del naselja ureja z OPPN. Enake ugotovitve veljajo za del Letuša na desnem bregu, edina razlika je ta, da je v tem delu na voljo tudi dovolj dodatnih, novih prostih površin znotraj naselja.

Naselje Parižlje je veliki meri že popolnjeno, zato je notranji razvoj možen s prenovo in obnovo ter sanacijo degradiranih območij in objektov, pa tudi z vzpostavitvijo novih urbanističnih pravil (predvsem ureditve prometne infrastrukture) v južnem delu naselja, ki bi omogočila boljšo izkoriščenost prostora. V Parižljah so sicer možne tudi večje (organizirane) širitve naselja za stanovanjsko gradnjo, ki se skupno komunalno in oblikovno opremljajo oziroma načrtujejo in urejajo (obvezna izdelava OPPN za večje širitve). Širitev naselja Parižlje ni mogoča na spodnji terasi proti jugu (varstvo kvalitetnih še ohranjenih gozdnih sestavov in obvodne vegetacije) ter na zgornji terasi proti zahodu (varstvo kmetijskih zemljišč).

Gomilsko se prvenstveno notranje razvija s prenovo in obnovo, večje območje sanacije degradiranega območja se nahaja v severnem delu naselja ob Bolski, kjer je s kakovostnejšo rabo mogoče vzpostaviti večje površine za razvoj naselja.

C) Trnava s Šentrupertom, Šmatevž in Grajska vas

Trnava s Šentrupertom se v vzhodnem delu Trnave (centralne delavnosti s šolo in oskrbo ter proizvodne dejavnosti ob avtocesti) razvija z notranjim razvojem in sicer z boljšo izkoriščenostjo in kakovostnejšo rabo praznih in neprimerno izkoriščenih zemljišč ter s prenovo in obnovo degradiranih območij in objektov. V zahodnem delu (vas Trnava), kjer je na voljo manj prostih površin znotraj naselja, so možne njegove manjše širitve na robovih, vendar tako, da ne pride do stapljanja z naseljem Šentrupert (proti cerkvi). Tu se ohrani zeleni pas oziroma kmetijske površine med naseljema. Šentrupert ima prav tako že v večji meri izkoriščen obstoječ stavbni fond in površine znotraj naselja, zato so možne njegove širitve, vendar ne od cerkve proti zahodu proti Trnavi (ohranitve zelene cenzure) ter v celotnem zahodnem delu naselja (ohranitev izrazitega roba).

Šmatevž ima na voljo zadosten fond prostih površin za stanovanjsko gradnjo, ki pa so manj atraktivne zaradi neposredne bližine avtoceste. Zato se prioritetno spodbuja notranji razvoj naselja z boljšo izkoriščenostjo in obnovo ter prenovo degradiranih območij in objektov, večje širitve za stanovanjsko gradnjo pa zaradi vpliva avtoceste niso možne. V severnem delu Šentruperta se na degradiranem območju izvede celovita reurbanizacija in sanacija za potrebe kvalitetne stanovanjske gradnje.

Pri razvoju vzhodnega dela Grajske vasi, ki je zavarovana kot naselbinska dediščina, ima notranji razvoj prednost pred širitvijo; ta je sicer izjemoma mogoča na robovih naselja, pri čemer morajo biti upoštevane kulturnovarstvene usmeritve. Notranji razvoj vzhodnega dela Grajske vasi se zagotavlja s prenovo, obnovo in boljšo izkoriščenostjo, pri čemer se varuje značilnosti naselbinske dediščine. Vzhodni del naselja Grajska vas se prvenstveno notranje razvija z boljšo izrabo prostora, po zapolnitvi naselja, pa so možne tudi manjše širitve. V tem delu se zagotavljajo tudi večje površine za razvoj kmetij iz zahodnega dela Grajske vasi, kjer so te sicer prostorsko zelo omejene.

D) Druga naselja

Druga naselja se prvenstveno notranje razvija z boljšo izkoriščenostjo in kakovostnejšo izrabo praznih in neprimerno izkoriščenih zemljišč, s prenovo in obnovo objektov in območij, z manjšimi širitvami z izjemo Kamenč, kjer je možna večja širitev naselja na proste površine v centralnem delu, ki so komunalno in infrastrukturno ustrezno opremljene. V drugih naseljih ima notranji razvoj prednost pred širitvijo, ki se lahko v majhnem obsegu načrtuje takrat, ko v naselju ni več na voljo prostih površina ali v primeru, da se s širitvijo sanira nezaključen rob naselja, omogoči razvoj obstoječi (gospodarski, kmetijski, gozdarski, turistični, ipd.) dejavnosti ali podobno.

(1) Nova poselitev se usmerja v poselitvena območja tistih naselij, ki so bolj urbanizirana. Prednost imajo naselja, ki predstavljajo prvo (Braslovče z Rakovljami) in drugo stopnjo (Letuš, Parižlje in Gomilsko) v omrežju naselij, sledijo naselja s tretjo stopnjo (Trnava s Šentrupertom, Šmatevž in Grajska vas). Razvoj naselja Trnava se skupaj s Šentrupertom zaradi ugodne prometne lege načrtuje tako, da se v naselji umesti proizvodne oziroma gospodarske dejavnosti (proizvodna obrt, druge oblike podjetništva, parkirne površine za mirujoči tovorni promet in podobno).

(2) Medsebojno funkcijsko in prostorsko povezani naselji Braslovče z Rakovljami predstavljata območje intenzivnejšega razvoja. Naselji nosita vlogo najpomembnejšega središča v občini, v katerem se skrbi za zadosten stanovanjski fond, razvija centralne in storitvene dejavnosti, dejavnosti splošne oskrbe, družbene dejavnosti, v manjši meri tudi nemoteče obrtne dejavnosti v sklopu obstoječe grajene strukture ter zagotavlja delovna mesta. Jedro se krepi tudi z višanjem stopnje infrastrukturne opremljenosti ter javnim potniškim prometom. Z razvojem Braslovč z Rakovljami, ki postaneta tudi kulturno središče občine, se ustvarjajo možnosti in pogoji za kulturno ustvarjalnost, dostopnost kulturnih dobrin in ohranjanje kulturne raznolikosti in identitete.

(3) Pri razvoju Braslovč se upošteva omejitve varstva kulturne dediščine, ki se upošteva kot dejavnik kakovosti bivalnega okolja in kot prostorski potencial. Razvoj naselja Grajska vas, ki je poleg trškega jedra Braslovč prav tako zavarovano kot naselbinska dediščine, se omeji in usmeri zgolj na eno območje možne širitve, ki se ga umesti na način, da se, kolikor je mogoče, ohrani kulturna dediščina.

(4) Zaradi varstva pred poplavami se razvoj naselij ob toku reke Savinje (Letuš, Male Braslovče, Preserje, Parižlje, Topovlje, Orla vas) načrtuje skladno s predvidenimi protipoplavnimi ukrepi. Razvoj naselij ob toku reke Savinje (Letuš, Male Braslovče, Preserje, Parižlje, Topovlje, Orla vas), je omejen tudi z režimi ohranjanja naravnih vrednot (območje Nature 2000).

(5) Naselja v osrednjem delu občine (intenzivneje Zgornje Gorče, Poljče in Zakl, delno tudi Trnava in Grajska vas) se namenijo umeščanju kmetijskih gospodarstev in podpori kmetijski proizvodnji.

(6) Zaradi varstva podtalnice se razvoj naselja Podgorje pri Letušu v smislu intenzivnejšega kmetijstva omeji.

(7) V ostala strnjena naselja se usmerja bivanje, kmetijstvo, nemoteče gospodarske dejavnosti, turizem ter skupna infrastruktura in ureditve ter druge storitve, ki jih uporablja večje število uporabnikov (avtobusna postajališča, skupne parkirne površine, ekološki otoki ipd.).

(1) Na območju Občine Braslovče niso predvidena območja sanacije razpršene gradnje na način njene vključitve v naselje, na način opredelitve novega naselja ali na način opredelitve posebnega zaključenega območja poselitve.

(2) Za posamezne objekte razpršene gradnje v občini ni predvidena druga sanacija, razen komunalne sanacije.

A) Avtohtona razpršena poselitev zahodnega dela občine (v širšem območju naselij Dobrovlje in Podgorje pri Letušu)

(1) Na zahodnem hribovitem delu občine, v širšem območju naselij Dobrovlje in Podgorje pri Letušu, je poselitev izrazito disperzna, brez zgostitvenih jeder (vasi), prepoznana je kot avtohtona razpršena poselitev in se pretežno pojavlja v obliki kmetij v celkih.

(2) Za ta del občine se izdelajo taki prostorski ureditveni pogoji, ki ohranjajo značilnosti obstoječe grajene strukture. Avtohtoni poselitveni vzorec se ohranja in varuje z obnovo, prenovo in ponovno / spremenjeno rabo obstoječih zakonito zgrajenih objektov ali z novogradnjo, če gre za funkcionalno zaokrožitev komunalno opremljenega območja. Nova gradnja mora skladno z določili 1. odstavka točke 1.1.3 SPRS ustvarjati predvsem prepoznaven red v prostoru. Pri njenem urejanju se upošteva velikost in razporeditev stavb ter izoblikovanost. Poseljene površine in njihovo urejanje se opredeli glede na značilnosti obstoječe gradnje, predvsem pa na osnovi analize lokacije in lege, krajinskih značilnosti, strukture, členjenosti, funkcij stavbnih enot in stavbne tipologije. Nova gradnja naj dviguje kvaliteto kulturne krajine, bivalne pogoje in zaposlitvene možnosti.

(3) V zahodni del občine se prvenstveno umešča gradnja, ki neposredno služi kmetijski ali gozdarski dejavnosti ali predstavlja dopolnilno dejavnost obstoječih kmetij, izjemoma pa tudi gradnja, ki neposredno služi turistični dejavnosti.

(4) Poselitev naj se praviloma načrtuje v naravovarstveno manj občutljivih območjih (izven območij naravnih vrednot in najpomembnejših delov ekološko pomembnih območij oziroma območij Natura 2000). Zagotovitev nastanitvenih kapacitet (stanovanja, počitniški objekti) na območjih z naravnimi kakovostmi naj se prednostno zagotavlja v okviru obstoječega stavbnega fonda z možnostjo navezave na ohranjanje kvalitetne kulturne dediščine. Gradnja novih objektov naj se načrtuje tako, da se ne povzroča fragmentacije naravnih območij ter da se ohranja mejice, grmišča, posamezna in skupine dreves. Pri načrtovanju stavnih zemljišč naj se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti, zlasti še na posebnih in potencialnih posebnih varstvenih območjih, območjih ohranjanja habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo, ter habitatov ogroženih in zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst. V območjih koridorjev ogroženih vrst in v območjih, ki omogočajo gensko povezanost njihovih populacij (ekološko pomembna območja) se novo poselitev prostorsko strukturira tako, da se omogoči neovirane prehode.

B) Avtohtona razpršena poselitev osrednjega dela občine (v širšem območju naselij Podvrh, Letuš in Grajska vas)

(1) V osredjem delu občine, v gričevnatem območju oziroma na prehodu iz ravninskega dna v hribovit svet, v širšem območju naselij Podvrh, Letuš in Grajska vas, se razpršena poselitev pretežno pojavlja v obliki razloženih kmetij in drugih objektov, med njimi tudi območja pretežno stanovanjske rabe.

(2) V osrednjem delu občine se območje izven strnjenih naselij določi kot območje razpršene poselitve, ki je namenjeno gostitvi obstoječe grajene strukture skladno z njeno tipologijo, ki je lokalno prepoznavna. Na tem območju gre predvsem za funkcionalne zaokrožitve komunalno opremljenih območij ter dopolnilne gradnje objektov, ki pomenijo zaokrožitev in sanacijo posamičnih skupin objektov zunaj strnjenih naselij. Umeščanje nove grajene strukture mora biti skladno s prepoznanim vzorcem poselitve na lokalni ravni (slemenska gradnja, obcestna gradnja in podobno).

C) Avtohtona razpršena poselitev vzhodnega dela občine (Savinjska dolina)

V vzhodnem delu občine, na uravnanem dnu Savinjske doline, se razpršena poselitev pojavlja v avtohtoni obliki le izjemoma, največkrat gre za posamezne kmetije. Kot taka se tudi ohranja, zato se v ta del občine na območja avtohtone razpršene poselitve prvenstveno umešča gradnja, ki neposredno služi kmetijski dejavnosti ali predstavlja dopolnilno dejavnost obstoječih kmetij.

D) Razpršena poselitev počitniških hiš

Kot območje razpršene poselitve se v občini nahaja tudi območje počitniških hiš v skrajnem jugo-zahodnem delu območja naselja Grajska vas, na meji z naseljem Miklavžu pri Taboru, ki sega na območje sosednje Občine Tabor; razvija se kot zaključeno območje tako, da se usmeritve glede gradnje počitniških hiš uskladijo s sosednjo občino. Območje počitniških hiš se nahaja na območju, kjer je trend gradnje teh objektov že prisoten, pri čemer območje ustreza tudi določilom točke 1.1.6 SPRS in sicer gre za območje v ambientalno privlačnem naravnem okolju. Skladno z isto točko se območje načrtuje kot strnjeno, racionalno parcelirano območje, ki je skladno z regionalno in lokalno arhitekturno, naselbinsko in krajinsko tipiko in varstvenimi usmeritvami.

Urbanistično oblikovanje naselij mora biti skladno s strokovnimi podlagami iz 3. člena tega odloka.

Usmeritve so izdelane za razvojna območja za naslednje dejavnosti, ki so vezane na naravne vire:

– kmetijstvo,

– gozdarstvo,

– vode,

– turizem in rekreacija,

– mineralne surovine.

A) Kmetijstvo

(1) Pri primarni rabi prostora Občine Braslovče se njen obseg veča od trajnih rastlin na njivskih površinah, ki imajo delež 0,001 %, do gozda, ki pokriva okrog 45 % občine; večji obseg imajo še trajni ravniki in pašniki (z deležem 17 % oziroma površino 1.161 ha) ter njive in vrtovi (16 % oziroma 1.063 ha), veliko je tudi hmeljišč (6 % oziroma 423 ha). Delež dejanske rabe prostora sicer narašča v naslednjem vrstnem redu: trajne rastline na njivskih površinah, suha odprta zemljišča s posebnim rastlinskim pokrovom, plantaže gozdnega drevja, rastlinjaki, ostala zamočvirjena zemljišča, odprta zemljišča brez ali z nepomembnim rastlinskim pokrovom, ostali trajni nasadi, vinogradi, kmetijske površine porasle z gozdnim drevjem, intenzivni sadovnjaki, neobdelana kmetijska zemljišča, zemljišča v zaraščanju, drevesa in grmičevje, ekstenzivni sadovnjaki, vode, hmeljišča, pozidana in sorodna zemljišča, njive in vrtovi, trajni travniki in pašniki in gozd (vir: ministrstvo, pristojno za kmetijstvo).

(2) Območja najboljših kmetijskih zemljišč obsegajo 2.204 ha zemljišč, kar predstavlja 83 % vseh kmetijskih zemljišč v Občini Braslovče, druga kmetijska zemljišča obsegajo 442 ha oziroma 17 %; skupna površina vseh kmetijskih zemljišč v občini je 2.647 ha (vir: PRO, SD-PRO). Največji strnjeni kompleksi najboljših kmetijskih zemljišč se nahajajo v vzhodnem delu občine, na uravnanem dnu Spodnje Savinjske doline. Ključna dejavnost pri rabi naravnih virov tega dela občine je bilo do sedaj kmetijstvo, ki pa zaradi načina kmetovanja uporablja veliko pesticidov (hmeljarstvo).

(3) Kmetijstvo v Občini Braslovče predstavlja v dolini monokulturna proizvodnja hmelja, na hribovitem območju pa živinoreja in trajni nasadi. V zadnjih letih se vse več kmetij usmerja v ekološko kmetovanje in različne dopolnilne dejavnosti (turizem, gozdarstvo). Številni ribniki in umetne zajezitve na območju pa predstavljajo ugodno možnost za razvoj ribogojstva.Za večino kmetov na obravnavanem območju kmetovanje ni edina dejavnost. Sicer je v Občini Braslovče cca. 8,4 % kmetovalcev.

(4) Kmetijske dejavnosti se tudi nadalje prednostno usmerja na območja z visokim pridelovalnim potencialom tal za kmetijsko rabo in sicer v ravninsko dno Spodnje Savinjske doline, predvsem v širša območja okoli naselij Zgornje Gorče, Poljče, Zakl in Trnava, delno tudi Grajska vas. Na teh območjih se izvaja ukrepe za posodabljanje kmetijske proizvodnje oziroma agrarne operacije, pri čemer se upošteva obstoječo krajinsko strukturo, mrežo poti, prostorske smeri, naravne koridorje in logiko krajinskega vzorca. Ukrepi za urejanje kmetijskih zemljišč se prvenstveno izvajajo na najboljših kmetijskih zemljiščih, lahko pa tudi na drugih kmetijskih zemljiščih.

(5) Nadalje se kmetijske dejavnosti spodbuja tudi na območjih s slabšim pridelovalnim potencialom tal za kmetijsko rabo in sicer na območju Dobrovelj, delno na območju naselja Podvrh, saj se s tem omogoča ohranjanje kulturnih in simbolnih kakovosti krajine.

(6) Kljub dobremu pridelovalnemu potencialu tal za kmetijsko rabo v širšem območju naselja Podgorje pri Letušu, se kmetijska proizvodnja zaradi omejitev varstva podzemnih voda kot virov pitne vode v tem območju omeji in ustrezno tehnološko prilagodi oziroma preusmeri v gojenje drugih kmetijskih kultur.

(7) Kmetovanje se ustrezno prilagaja tudi na drugih varstvenih območjih in na območjih, ogroženih zaradi škodljivega delovanja voda, predvsem na poplavnem območju ob Savinji.

(8) Reorganizacijo kmetij na podeželju se spodbuja na območjih z visokim pridelovalnim potencialom tal za kmetijsko rabo, t.j. v ravninskem delu Spodnje Savinjske doline, in sicer tam, kjer je glede na pridelovalno usmeritev zagotovljena ustrezna koncentracija posesti, ob upoštevanju poselitvenega in krajinskega vzorca ter ranljivosti okolja.

(9) Pri usmerjanju kmetijske proizvodnje v ravninski del Spodnje Savinjske doline se ohranja in veča delež naravnih prvin, predvsem vegetacijske in vodne prvine. Prav tako se upošteva, da nove agrarne operacije ne povzročajo krajinskega in ekosistemskega osiromašenja, ob izvajanju ukrepov za izboljšanje kmetijskih zemljišč pa je potrebno preprečevati tudi pretirano fragmentacijo in nastajanje erozijskih procesov, upoštevati naravne lastnosti tal in njihov potencial za kmetijsko proizvodnjo.

(10) Pri umeščanju nove poselitve, objektov gospodarske javne infrastrukture ter gospodarskih con se zagotavlja dovolj velik odmik od območij z visokim in dobrim pridelovalnim potencialom ali pa ustrezne vegetacijske pasove zaradi potencialne nevarnosti onesnaženja tal in s tem zmanjšanja pridelovalnega potenciala.

(11) Izvajanje kmetijskih dejavnosti naj se načrtuje in izvaja tako, da se zagotavlja varstvo zavarovanih območij narave, naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Vzpodbuja naj se naravi prijazne oblike kmetovanja (ekološko kmetovanje, integrirana pridelava). Vzpodbuja naj se rabo zaraščajočih se kmetijskih površin na način, k zagotavlja ohranjanje naravnih vrednot in območja biotske raznovrstnosti, še posebej na habitatnih tipih travišč na ekološko pomembnih območjih in območjih Natura 2000. Na večjih kmetijskih površinah se ohranjajo ali ponovno vzpostavljajo omejki, živice, gozdni otoki ali vodna telesa. Melioracije se izvaja le na kmetijskih zemljiščih, kjer je zagotovljeno ohranjanje lastnosti naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti. V območjih ohranjanja narave, kjer je zaradi agrarnih operacij zmanjšana ali ogrožena biotska raznovrstnost, je treba načrtovati omilitvene ali izravnalne ukrepe. Ogrevanje zemljišč za pašo živine v odprti krajini na območjih ohranjanja narave se izvaja na način, da je mogoč prehod prostoživečih vrst.

B) Gozdarstvo

(1) Gozd pokriva 45 % površine Občine Braslovče oziroma skoraj 3.000 ha (vir: ministrstvo, pristojno za kmetijstvo). Najbolj gozdnata je zahodna polovica in sicer v območju naselij Dobrovlje, Podgorje pri Letušu in Podvrh, nekaj strnjenih gozdov je še na skrajnem jugu občine, v območju naselja Grajska vas. Občina ima sicer prepoznana dva velika kompleksa krajine, ki sta razmeroma enotna in lahko ločljiva, kmetijske in primestne krajine in gozdnate krajine.

(2) Ocenjeno je, da je delež gozdnih površin v področju gozdnate krajine ustrezen, torej ga ni smisla povečevati. Glede na ugotovljeno stanje je smotrno obstoječe gozdove bolj negovati in s tem bolje izkoristiti njihov rastiščni potencial (tako količinsko, kot predvsem kakovostno).

(3) Povsem drugačen pa je položaj v kmetijsko-primestni krajini. Tu je gozd v manjšini, predstavlja pa pomembno popestritev prostora. V gozdovih so izredno poudarjene splošnokoristne funkcije, zato je potrebno v okviru prostorskega načrtovanja težiti k njihovi ohranitvi, oblikovanju in zasnovi novih površin, pa tudi zgolj posameznih dreves sredi kmetijske krajine. Te površine samo krajino bistveno popestrijo. Tako je potrebno več pozornosti pri načrtovanju in izvajanju posegov v gozdu posvečati na ravninskem delu vzhodnega dela Občine Braslovče. V predelu kmetijsko-primestne krajine je namreč delež gozdov izredno majhen, po drugi strani pa so to pogosto površine, ki so zaradi vplivov kmetijstva in urbanizacije še dodatno degradirane. Pri gospodarjenju je potrebno upoštevati večnamenskost teh površin ter ohranjati zaprt, stabilen gozdni rob. Vse posege je potrebno dodatno podrobno presoditi.

(4) Cilji, ki so pomembni za gozd in gozdarstvo z vidika same dejavnosti, so:

– ohranitev sklenjenih območij gozda in ohranitev gozdov na produktivnih rastiščih – strnjenost gozdnih kompleksov je zaradi narave gozda pomembna za vrsto drugih funkcij, ne le lesnoproizvodnih (načrtna skrb za ohranjanje biotske pestrosti, naravni gozdovi);

– varstvo gozdov na strmih in labilnih zemljiščih;

– upravljanje z naravnimi viri;

– skrb za kvaliteto naravnih virov;

– ohraniti gozd kot identiteto slovenskega prostora (naravna krajina) v celotnem območju Občine Braslovče.

(5) Cilji, ki so pomembni za gozd in gozdarstvo z vidika drugih prostorskih dejavnosti, opredeljujejo, kaj naj bi gozd zagotavljal:

– zagotavljanje krajinsko-ekološke pestrosti posebej v območjih z manjšim deležem gozda (v ravninskih in obvodnih krajinah, poplavnih gozdovih, manjših gozdnih ekosistemih);

– zagotavljanje večnamenske vloge gozdov v primestni in mestni krajini (vključene tudi krajine ob večjih naseljih);

– povečevanje vloge gozdov pri varstvu vodnih virov;

– možnost razvoja drugih dejavnosti oziroma prostor, v katerem gozd soustvarja celoto (npr. poselitev je bivanje in rekreacija v gozdnem okolju, proizvodnja je skrb za naravni vir ter pridobivanje in predelava lesa, gozdnih sadežev) in zagotavljanje javnosti (javne funkcije) gozda;

– pomen gozda za urbano in kulturno krajino (identiteta, oblikovna struktura prostora, kvaliteta bivanja).

(6) Glavni cilji v okviru prostorskega razvoja so tako:

– ohranitev sklenjenih območij gozda na produktivnih rastiščih;

– varstvo gozdov na strmih in labilnih zemljiščih;

– zagotavljanje krajinsko-ekološke pestrosti v ravninskih in obvodnih krajinah;

– zagotavljanje večnamenske vloge gozdov v primestni krajini;

– povečevanje vloge gozdov pri varstvu vodnih virov.

(7) Za lesno proizvodnjo se nameni gozdove, ki imajo dovolj veliko lesno zalogo, razen varovalnih gozdov.

(8) Pri načrtovanju poselitve je potrebno vsak poseg, ki se nahaja v gozdu ali na gozdnem robu v pasu ene sestojne višine odraslega gozdnega sestoja, posebej presoditi z vidika gozdarstva. V presojo je potrebno zajeti tudi vse funkcionalne ureditve ob graditvi objektov (planiranje prostora, zasipanje površin ...), saj imajo lahko negativne posledice na gozd. Izdelovalec presoj je zavod, pristojen za gozdove.

(9) Zaradi nevarnosti kasnejših negativnih vplivov na novo načrtovane dele naselja ali celotna naselja je potrebno posebej podrobno presoditi vse načrtovane odmike od gozdnega roba in prometnic, ki so uporabljane za transport in spravilo lesa. V primeru, da se novi objekti nahajajo na gozdnem robu ali da je s funkcionalnimi rešitvami prostora omejen dostop do gozda, je takšen objekt uvrščen med posege, ki vplivajo na gozd in gospodarjenje z gozdom, tako da je zanj potrebno pridobiti soglasje gozdarske službe.

(10) V gozdovih so dovoljena vsa dela, ki so potrebna z gospodarjenje z gozdov in gozdnim prostorom. Za posege, predpisane z gozdnogospodarskim in gozdnogojitvenim načrtom ni potrebno posebnega soglasja zavoda, pristojnega za gozdove. Za vse preostale posege pa je na podlagi določil zakona potrebno pridobiti soglasje zavoda, pristojnega za gozdove (med njimi tudi za gradnjo enostavnih objektov, za katere ni potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja, kot tudi za dela, ki so v zvezi z objekti in s pripadajočimi zemljišči, v kolikor ležijo takšni objekti v območju gozdov ali na gozdnem rob).

(11) Za območja prepletanja gozdarske in kmetijske dejavnosti se določi enote, v katerih se opredeli delež gozda, ki ga je dovoljeno izkrčiti v kmetijske namene. Ta območja so opredeljena kot območja mešanih rab, za katera je dovoljena mešana raba kmetijstva in gozdarstva. Največji možni delež gozda, ki ga je dovoljeno izkrčiti v kmetijske namene, je v teh območjih 15 %, in sicer na podlagi presoje zavoda, pristojnega za gozdove. Krčitve gozdov so možne v primeru, da namenska raba na zemljiški parcel ni gozd ali da je zemljiška parcela v območju mešanih rab, kjer je dovoljena kmetijska in gozdarska raba površine. V obeh primerih je potrebno k krčitvi gozdne površine v kmetijske namene pridobiti soglasje zavoda, pristojnega za gozdove.

(12) Kot posebna območja se določijo površine varovalnih gozdov. Načeloma se te površine ne smejo krčiti, vsi preostali posegi pa se izvajajo v skladu z zakonskimi določili.

(13) Načrtovanje prostorskih ureditev na območjih gozdov (npr. gozdne prometnice, protipožarne preseke) mora zagotavljati varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti zlasti na ekološko pomembnih območjih in posebnih varstvenih območjih. Ohranja naj se sklenjenost gozdnih površin in stabilnost gozdnih ekosistemov s poudarkom na ohranjanju habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo (ekološko pomembna območja in posebna varstvena območja). Ohranjajo se gozdne površine na območjih, ki so zaradi določenih značilnosti (strmina, lega, erozija) manj primerna za druge rabe. V območjih koridorjev ogroženih vrst in v območjih, ki omogočajo gensko povezanost njihovih populacij, se ohranja gozdove (in druge oblike naravnih prvin) v čim bolj naravnem stanju.

(14) Gozdove v naseljih (poudarek na naseljih Braslovče z Rakovljami), ki imajo pomembno ekološko izravnalno in krajinsko vlogo, se ohrani in vključi v zelene sisteme naselij s primernimi oblikami rekreacijske rabe. V bližini naselij se gozd lahko nameni za poselitev, kadar se s tem bistveno ne posega v ekološko ravnovesje.

C) Vode

(1) Večji vodni elementi v Občini Braslovče so Savinja, ki poteka po celotni vzhodni meji občine, ter tri jezera – Braslovško, Žovneško in Presersko. Poleg Savinje, ki je vodotok 1. reda, skozi Občino Braslovče teče več vodotokov 2. reda, mdr. Bolska s pritoki (Konjščica, Selščica), Trnavca s pritoki (Trebnik in Radigaj, Trbolca, Jelovnik), Struga in Lagvaj. Jezera so vodna zemljišča 2. reda.

(2) Savinja je v celotnem toku na območju Občine Braslovče zavarovana s številnimi varstvenimi režimi, med drugim kot območje Nature 2000, kot območje naravne vrednote, v širši okolici se nahajajo tudi območja varovalnih gozdov. Poleg tega je širše območje Savinje opredeljeno kot poplavno območje. S tega vidika se nadaljnji prostorski razvoj občine ob toku Savinje uskladi s predvidenimi območji protipoplavnih ukrepov tako, da se vsa grajena struktura dolgoročno usmeri izven območij, ki so potrebna za zagotavljanje protipoplavne zaščite. Tudi sicer ohranjanje območja Savinje, gospodarjenje v tem delu občine in podobno sledi posameznim režimom varovanja.

(3) Večji razvoj se predvidi ob površinah jezer, vendar selektivno:

– območje ob Preserskem jezeru se nameni za razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti (npr. kamp, športna igrišča, območja za prostočasne dejavnosti oziroma rekreacijske aktivnosti in oddih, vse v povezavi z že obstoječim »ribiškim turizmom«),

– širše območje dvorca Žovnek z Žovneškim jezerom se izkoristi kot potencial za razvoj turistične dejavnosti, s tem se območje revitalizira in na tak način pripomore k ohranjanju narave in kvalitetnega ambienta; izhodišče za Žovneško jezero je sonaravni turizem,

– Braslovško jezero zaradi izredno dobro ohranjenega naravnega okolja ne dopušča večjih posegov v prostor, zato se na tem območju vzpostavi turistično gostinska ponudba na manjšem, skupnem območju, samo jezero z okolico pa se nameni rekreativnim vsebinam in manj intenzivnemu turizmu.

(4) Vodna infrastruktura se načrtuje tako, da se omogoča delovanje naravnih procesov na vodah in ob njih. Urejanje vodotokov naj bo vsestransko pretehtano in naj upošteva naravno dinamiko porečja ter naj se izvaja s sonaravnimi ukrepi, ki zagotavljajo ohranjanje ali vzpostavitev naravne rečne dinamike. V primerih regulacij naj se pretehta možnosti sanacije z zadrževanjem visokih voda na poplavnih površinah ob vodotoku.

(5) Preprečuje se onesnaženje voda z ustreznimi prostorskimi in tehničnimi rešitvami, onesnažene vodotoke oziroma njihove dele naj se ustrezno sanira.

(6) Odvzem vode iz vodotoka se izvaja le ob zagotavljanju ekološko sprejemljivega pretoka v strugi ob upoštevanju že obstoječih odvzemov vode iz pretoka in pretoka, ki bo omogočal naravno hidrodinamiko vodotokov ter ohranjanje lastnosti, zaradi katerih so vodotoki opredeljeni kot naravne vrednote. Za odvzem vode je potrebno pridobiti dovoljenje pristojnega organa.

D) Turizem in rekreacija

(1) Območje Občine Braslovče predstavlja zelo dobre prostorske razvojne možnosti za razvoj turizma. Turizem je tudi najbolj primerna gospodarska panoga, ki lahko nadomesti izpad delovnih mest v industriji in kmetijstvu. Na eni strani ga je možno razvijati kot dopolnilno dejavnost kmetijstvu, na drugi pa kot samostojno dejavnost.

(2) Najboljše prostorske razvojne možnosti nudijo območja ob vodnih površinah Žovneškega jezera in Preserskih jezer ter ob reki Savinji. Zaradi zadostnega števila in velikosti teh območij se razvija diverzifikacija turistične ponudbe. Območje Žovneškega jezera ima zelo veliko odprtega prostora, ki se lahko nameni za oblikovanje različnih športnih dejavnosti. Na območju Preserskega jezera so že vzpostavljeni pogoji za ribiški turizem, ki ga je možno z dodatno ponudbo še nadgrajevati. Reka Savinja z ožjim območjem je do sedaj predstavljala predvsem prostor za umeščanje počitniških objektov. Zaradi poplav je potrebno ta prostor dolgoročno ohraniti čim bolj neposeljen, nameni pa se lahko za razne oblike prostočasnih dejavnosti in sicer na način, da ne povečuje poplavne ogroženosti območja.

(3) Braslovško jezero zaradi izredno dobro ohranjenega naravnega okolja ne dopušča večjih posegov v prostor, zato se na tem območju obstoječa turistična ponudba zgolj obnovi oziroma vzpostavi nova ponudba na manjšem, skupnem območju, zaradi ohranjenih izrednih ambientalnih kvalitet pa se nameni manj intenzivnemu turizmu, jezero z okolico pa rekreativni dejavnosti.

(4) Turizem se z namenom ohranjanja poselitve usmerja tudi na območje Dobrovelj. Oblika turizma na tem območju mora ustrezati vzdržnemu in sonaravnemu razvoju (kmečki turizem, pohodništvo in podobno).

(5) Turistično ponudbo občine lahko dopolnjujejo tudi posamezne manjše ureditve turističnih območij v občini, ki temeljijo na sonaravnem turizmu, npr. območja za konjeniški šport, šotorišča ali manjši kampi, planinske koče, gostišča ipd.

(1) Na območju Občine Braslovče ni pridobivalnega prostora za katerega bi država podelila rudarsko pravico za izkoriščanje mineralnih surovin.

(2) Raziskovanje mineralnih surovin je dopustno na celotnem območju občine.

(3) V primeru izkazanega interesa za izkoriščanje mineralnih surovin na novih območjih bo občina pretehtala ali je smotrno določeno območje z osnovno namensko rabo prostora opredeliti kot območje mineralnih surovin. Za namen izkoriščanja mineralnih surovin je potrebno sprejeti občinski podrobni prostorski načrt (OPPN).

(4) Za obstoječe nelegalne kope je predvidena (samo)sanacija, brez možnosti nadaljnjega izkoriščanja mineralnih surovin.

A) Območje avtohtone oblike razpršene poselitve samotnih kmetij v celkih zahodnega dela občine

Območje avtohtone oblike razpršene poselitve samotnih kmetij v celkih, ki se nahaja v zahodnem delu občine v širšem območju naselij Dobrovlje in Podgorje pri Letušu, se razvija tako, da se ohranja prepoznan kvaliteten poselitveni vzorec. Za območje je potrebno še posebej natančno določiti bolj varovalne in konservatorske prostorske izvedbene pogoje, ki pa morajo omogočati ohranjanje poselitve na demografsko ogroženem delu občine in ohranjanje kulturne krajine, ki ji sicer grozi zaraščanje. Poleg tega se pri razvoju poselitve tega dela občine upoštevajo tudi določila razdelka A) v 26. členu tega odloka.

B) Ohranjanje urbanistične prepoznavnosti naselij

Ohranja se kvalitetna urbanistična prepoznavnost naselij, ki je kot taka prepoznana v strokovnih iz točke a) (1) odstavka 3. člena tega odloka. Poleg tega se ohranjajo bistvene značilnosti Savinjsko-Kozjanske arhitekturne regije, kot so značilni detajli, oblike in vrste kritin, podolgovati tlorisi in podobno, kot je za posamezna naselja prepoznano v navedenih strokovnih podlagah.

V trškem jedru Braslovč se ohranja homogenost trga, zgodovinski značaj, vse materialne, kulturne in zgodovinske sestavine, naselbinska zasnova (historične gradbene linije, t.j. trška pozidava), parcelacija, primarna komunikacijska mreža, odnose med posameznimi stavbami ter odprtim prostorov, vedute, še posebej iz smeri Spodnje Savinjske doline, prostorsko pomembnejše naravne prvine (drevesa ipd.), robove, podoba naselja v prostoru (gabariti, oblike strešin, kritina) in podobno.

V Rakovljah se varuje morfologija umestitve posameznih objektov z večjim deležem zelenih površin. Varujejo se vedute na spomenike. V osrednjem delu se varujejo zelene površine v širšem območju vodotoka kot zelena cenzura naselja.

V Letušu se v jedru ohranja gručasta zasnova naselja, drugod se varuje morfologija umestitve posameznih objektov z večjim deležem zelenih površin. Južni rob naselja se varuje kot zaključen rob poselitve. Varujejo se vedute na cerkev.

V Parižljah se varuje morfologija umestitve posameznih objektov z večjim deležem zelenih površin.

V Gomilskem se varuje obcestna zasnova in nizanje stanovanjskih objektov z dvorišči ter v ozadju kmetijskimi objekti oziroma organizacija kmetijskih gospodarstev v smeri pravokotno na prometnico. Južni rob naselja se varuje kot zaključen rob poselitve. Varujejo se vedute na cerkev.

V Šentrupertu se varuje obcestna zasnova ter zahodni rob naselja kot zaključen rob poselitve. Med Trnavo in Šentrupertom se varuje prekinitev, da ne pride do stapljanja med naseljema.

V Grajski vasi se varuje zgodovinski značaj naselja, naselbinska zasnova parcelacija, komunikacije, razporeditve odprtih prostorov), odnose med stavbami in odprtim prostorom, prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, potok), lego v prostoru, naravne in druge meje rasti ter robove naselja, podobo naselja v prostoru (gabariti, oblike strešin, kritino), odnose med naseljem in okolico (vedute), stavbno tkivo in podobno.

V severnem delu Šmatevža se izvede celovita reurbanizacija degradiranega območja za potrebe kvalitetne stanovanjske gradnje, upoštevajoč bližino in značaj objektov kulturne dediščine.

C) Območja ohranjanja narave

(1) Zavarovana območja, naravne vrednote, ekološko pomembna območja in posebna varstvena območja so nadalje posebna območja, kjer se ohranjajo prepoznavne kvalitete in vrednote prostora. Kakršnihkoli posegov in dejavnosti na zavarovanih območjih narave, območjih naravnih vrednot, ekološko pomembnih območjih in posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000), ki bi lahko pomenili trajno spremembo njihovih lastnosti, naj se ne načrtuje ali izvaja.

(2) Pri podrobnejšem načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo zavarovanih območij, naravnih vrednot ter ohranjanje biotske raznovrstnosti.

Na zavarovanem območju narave (naravni spomenik) se z namenom trajne ohranitve lastnosti in zagotavljanja njihovega varstva upošteva prepovedi, usmeritve in priporočila, ki so podani v aktu o zavarovanju.

(1) Na območju Občine Braslovče se nahaja večje število naravnih vrednot, tu se nahaja tudi večje število naravnih vrednot – jam.

(2) Z naravnimi vrednotami je treba ravnati tako, da se ne ogrozi njihov obstoj. Posegi in dejavnosti se izvajajo na naravni vrednoti, če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti za izvedbo posega ali opravljanje dejavnosti.

(3) Če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti, se posegi in dejavnosti:

– na površinski in podzemeljski geomorfološki ter hidrološki naravni vrednoti izvajajo v obsegu in na način, da se ne uničijo, poškodujejo ali bistveno spremenijo lastnosti, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto, oziroma v obsegu in na način, da se v čim manjši možni meri spremenijo druge fizične, fizikalne, kemijske, vidne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote,

– na drevesni naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne zmanjša vitalnost, in ne poslabša zdravstveno stanje drevesa ter, da se ne poslabšajo življenjske razmere na rastišču,

– na botanični in zoološki naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne poslabšajo življenjske razmere rastlin in živali, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto, do takšne mere, da jim je onemogočeno dolgoročno preživetje,

– na ekosistemski naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne spremenijo kvalitete ekosistema ter naravni procesi v njem do takšne mere, da se poruši naravno ravnovesje.

(4) V primeru najdbe mineralov ali fosilov se mora najditelj ravnati skladno z zakonodajo. Vsak, ki odkrije del narave, za katerega domneva, da ima lastnosti jame ali del jame, je dolžan o tem obvestiti Inštitut za raziskovanje krasa Znanstveno raziskovalnega centra SAZU. Če investitor oziroma izvajalec odkrije potencialno naravno vrednoto, naj o najdbi čim prej obvesti pristojno območno enoto zavoda, pristojnega za ohranjanje narave.

(1) Habitatni tipi se ohranjajo v ugodnem stanju tako, da se posegi in dejavnosti na območjih habitatnih tipov načrtujejo in izvajajo tako, da je njihov neugoden vpliv čim manjši.

(2) Posegi in dejavnosti na območjih iz prejšnjega odstavka se načrtujejo na način in v obsegu:

– da se v kar največji možni meri ohranja ali veča naravna razširjenost habitatnih tipov in območij, ki jih posamezni habitatni tip znotraj te razširjenosti pokriva,

– da se v kar največji možni meri ohranjajo specifična struktura habitatnega tipa in naravni procesi ali ustrezna raba v skladu z varstvenimi cilji skladno z zakonodajo in

– da se ohranja ugodno stanje za te habitatne tipe značilnih rastlinskih in živalskih vrst v skladu z varstvenimi cilji iz predpisov, ki urejajo varstvo zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst.

(3) Pred odločitvijo o prostorskih ureditvah in rešitvah, ki se nanašajo na območja s predvidenimi spremembami rabe prostora oziroma razmestitvijo dejavnosti v prostoru, je treba ugotoviti prisotnost habitatnih tipov in njihovo stanje ohranjenosti skladno z zakonodajo.

(1) Na ekološko pomembnih območjih se v primeru obstoja alternativnih možnosti prostorske ureditve ne načrtujejo, če se zaradi njihove izvedbe lahko bistveno poslabša ugodno stanje habitatnih tipov ali vrst, zaradi katerih je ekološko pomembno območje opredeljeno, v drugih primerih pa se načrtujejo tako, da je njihov neugoden vpliv čim manjši.

(2) Na ekološko pomembnih območjih naj se posege in dejavnosti načrtuje tako, da se v čim večji možni meri ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih ali živalskih vrst, njihova kvaliteta ter povezanost habitatov populacij in omogoča ponovno povezanost, če bi bila ta z načrtovanim posegom ali dejavnostjo prekinjena.

(3) Posege in dejavnosti se načrtuje izven najbolj občutljivih in biotsko najvrednejših delov ekološko pomembnih območij.

(1) Na posebnih varstvenih območjih se posege in dejavnosti načrtuje tako, da se v čim večji možni meri:

– ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih ali živalskih vrst;

– ohranja ustrezne lastnosti abiotskih in biotskih sestavin habitatnih tipov, njihove specifične strukture ter naravne procese ali ustrezno rabo;

– ohranja ali izboljšuje kakovost habitata rastlinskih in živalskih vrst, zlasti tistih delov habitata, ki so bistveni za najpomembnejše življenjske faze kot so zlasti mesta za razmnoževanje, skupinsko prenočevanje, prezimovanje, selitev in prehranjevanje živali;

– ohranja povezanost habitatov populacij rastlinskih in živalskih vrst in omogoča ponovno povezanost, če je ta prekinjena.

(2) Pri izvajanju posegov in dejavnosti, ki so načrtovani v skladu s prejšnjim odstavkom, se izvedejo vsi možni tehnični in drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in živali ter njihove habitate čim manjši.

(3) Čas izvajanja posegov, opravljanja dejavnosti ter drugih ravnanj se kar najbolj prilagodi življenjskim ciklom živali in rastlin tako, da se:

– živalim prilagodi tako, da poseganje oziroma opravljanje dejavnosti ne, ali v čim manjši možni meri, sovpada z obdobji, ko potrebujejo mir oziroma se ne morejo umakniti, zlasti v času razmnoževalnih aktivnosti, vzrejanja mladičev, razvoja negibljivih ali slabo gibljivih razvojnih oblik ter prezimovanja,

– rastlinam prilagodi tako, da se omogoči semenenje, naravno zasajevanje ali druge oblike razmnoževanja.

(4) Na Natura območja se ne vnaša živali in rastlin tujerodnih vrst ter gensko spremenjenih organizmov.

(5) Posegov in dejavnosti naj se ne načrtuje in izvaja na pomembnejših delih življenjskih prostorov rastlinskih in živalskih vrst, zaradi katerih je določeno potencialno posebno varstveno območje (npr. gnezdišča, drstišča, selitvene poti), razen tistih dejavnosti, ki pomembno prispevajo k doseganju ciljev varovanega območja.

(1) Z namenom ohranjanja biotske raznovrstnosti se ohranjaj in ponovno vzpostavljajo značilne prvine krajine, ki so pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Na območju Občine Braslovče se kot taki značilni elementi krajine pojavljajo: visokodebelni travniški sadovnjaki, posamezna drevesa in manjše skupine dreves v odprti krajini, živice, omejki, obrežna vegetacija ob potokih in rekah.

D) Območja kulturne dediščine

(1) Območja in enote kulturne dediščine in vplivna območja spomenikovso nadalje posebna območja, kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne kvalitete in vrednote prostora, pomembne z vidika krajinskih ter urbanističnih in arhitekturnih značilnosti. Objekti in območja kulturne dediščine se varujejo glede na njen pravni status (kulturni spomeniki, varstvena območja dediščine in registrirane enote kulturno dediščine).

(2) V Občini Braslovče se z načrtovanjem prostorskega razvoja zagotavlja celostno varstvo kulturne dediščine, ustrezno uporabo dediščine v skladu s sodobnimi potrebami in načinom življenja in ob tem obravnava dediščino, kot dejavnik vzdržnega prostorskega razvoja in hkrati kot razvojni dejavnik in prostorski potencial.

(3) Dediščina se varuje glede na tip (arheološka, memorialna, naselbinska, profana stavbna, sakralna stavbna, sakralno profana stavbna dediščina, vrtnoarhitekturna dediščina) in glede na status (kulturni spomenik državnega ali lokalnega potema in preostala dediščina). Pri načrtovanih posegih se na podlagi veljavne področne zakonodaje upošteva varstvene režime za registrirano kulturno dediščino in njena vplivna območja. Varstvene režime in usmeritve, ki veljajo za posamezno enoto kulturne dediščine se upošteva pri pripravi enot urejanja prostora, opredeljevanju namenske rabe in prostorskih izvedbenih pogojev.

(4) Varstvo dediščine na večjih območjih dediščine se zagotavlja v sklopu celovitega varstva dediščine skozi sistem podrobnejšega prostorskega načrtovanja in v sodelovanju z dejavniki, ki s prostorom gospodarijo – kmetijstvo, gozdarstvo, poselitev, urejanje infrastrukture.

(5) Kulturna dediščina se varuje, ohranja in predstavlja na kraju samem. V izjemnih primerih, če ni nobene druge možnosti več, se lahko varstvo stavbne dediščine zagotavlja v tako imenovanem muzeju na prostem.

(6) Pri varovanju arheološke dediščine se zagotavlja varovanje najpomembnejših arheoloških najdišč v obliki rezervatov oziroma prostorsko urejenih območij. Novi posegi v prostor se arheološkim najdiščem izogibajo. v robne dele najdišč in v najdišča znotraj poselitvenih območij se lahko posega le, če ni možno najti drugih rešitev in le na osnovi rezultatov predhodnih arheoloških raziskav.

(7) Na območju stavbne dediščine ali v njihovi bližnji okolici se ne umeščajo in izvajajo dejavnosti s področja obrambe, prav tako se na ta območja ne umeščajo dejavnosti, ki bi predstavljale potencialne cilje napada v primeru oboroženega spopada.

(8) Pri načrtovanju posegov v prostor se v celoti upoštevajo izhodišča in varstveni režimi, ki veljajo za ta območja Na objektih in območjih kulturne dediščine velja, da niso sprejemljive ureditve ali posegi, ki bi utegnili spremeniti lastnosti, vsebino in obliko ter s tem zmanjšali vrednost prepoznanih kvalitet prostora. Prostorske ureditve morajo upoštevati javno korist varstva dediščine in biti prilagojene celostnemu ohranjanju kulturne dediščine. Različne dejavnosti in rabe, ki se pojavljajo v prostoru, se podrejajo omejitvam in prednostim varstva dediščine. Upoštevati je treba varstvena načela, ki zagotavljajo ohranitev kulturne funkcije dediščine v prostoru. Pri izvedbenem delu akta in pri pripravi podrobnejših prostorskih aktov je potrebno na območjih in objektih kulturne dediščine upoštevati režime in usmeritve, ki veljajo za te objekte in območja. Posegi in ravnanja, ki bi utegnili spreminjati ali degradirati lastnosti zaradi katerih je območje pridobilo status območja varovanega po predpisih s področja varstva kulturne dediščine, niso dopustni.

(9) Za potrebe prostorskega načrtovanja se poleg objekta dediščine varuje tudi določena okolica varovane dediščine oziroma njeno vplivno območje, t.j. območje, v katerem se presoja vpliv določenega posega na varovane lastnosti enote dediščine. Vplivno območje je določeno iz zgodovinskega, funkcionalnega in vizualnega vidika. V njem pristojna kulturnovarstvena služba postavlja pogoje, pod katerimi je določen poseg možen ter določa način delovanja obstoječim rabam s ciljem ohranitve ali zagotovitve prostorske integritete, pričevalnosti, dominantnosti, možnosti delovanja dediščine. Če tega ni mogoče zagotoviti, lahko služba ugotovi, da določen poseg ali raba v določenem vplivnem območju nista možna.

(10) Varovanje enot kulturne dediščine v vplivnih območjih smiselno dopolnjujejo tudi varstvene usmeritve za kulturno krajino, ki varujejo krajinsko zgradbo (naravne kot kulturne prvine), ekološke procese sonaravnega gospodarjenja v kulturni krajini, tipologijo krajinskih prvin ter način povezave s stavbno in naselbinsko dediščino.

(11) Pomembnejše in prostorsko izpostavljene kulturne spomenike varujemo optimalno v njihovem vplivnem območju, kar predpostavlja poleg fizične ohranitve tudi ohranitev skladne krajinske podobe v najširši okolici oziroma v vplivnem območju, ohranitev obstoječih funkcionalnih navezav in gospodarske osnove ter celovitosti. Drugo dediščino varujemo predvsem fizično, prostorsko pomembne in vedutno izpostavljene objekte pa tudi v njihovem vplivnem območju.

(12) Podatki o posameznih objektih in območjih kulturne dediščine ter zanj veljavni varstveni režimi so razvidni v registru nepremične kulturne dediščine in drugih uradnih evidencah.

(13) Pri načrtovanju v krajini je potrebno upoštevati:

– ohranjanje dediščinske kulturne krajine in drugih zvrsti dediščine ter drugih kakovostnih prostorskih struktur, ki ohranjajo in vzpostavljajo prepoznavnost krajine,

– strukturno urejenost prostora, način povezave z naselbinsko dediščino, ohranitev značilnega stika naselij in odprte krajine ter zgodovinski razvoj območja,

– ohranitev vidno privlačnih delov krajine, vedut oziroma kakovostnih pogledov na naselja ter s tem prostorsko oziroma vizualno integriteto dediščine,

– izdelane raziskave s področja krajinskih, arhitekturnih in etnoloških regij ter ustrezne predpise s področja varstva kulturne dediščine,

– varstvene režime za posamezna področja kulturne dediščine,

– pospeševati dejavnosti, ki pripomorejo k ohranitvi vrednot kulturnega in zgodovinskega okolja z dediščino ter omejevati ali preprečevati tiste, ki jih načenjajo,

– izogibati se izkoriščanju naravnih surovin v območjih in v vplivnem območju enot dediščine,

– na območju kulturne dediščine ali spomenikov ter njihovih vplivnih območij vzpodbujati dejavnosti, ki krepijo prepoznavnost območij kulturne dediščine,

– upoštevati kulturno pomembne pojavne oblike naravnih prvin (voda, relief, vegetacija),

– izogibati se gradnji večjih infrastrukturnih objektov v območju pomembnih prostorskih vedut,

– ohranjati oziroma revitalizirati (renaturirati) naravne krajinske prvine,

– poleg dediščine upoštevati tudi druge kakovostne starejše grajene ali kako drugače ustvarjene prostorske prvine zaradi materialnega, gospodarskega, kulturnega in socialnega pomena,

– ohranjati značilno naselbinsko, krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo.

(14) Na območjih in objektih varovanih po predpisih s področja varstva kulturne dediščine veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor določila glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine. V primeru neskladja ostalih določb tega odloka s pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine. Izjeme so dovoljene samo ob predhodni pridobitvi kulturnovarstvenih pogojev in soglasja.

E) Druga območja prepoznavnih kvalitet in vrednot prostora

Izjemnih krajin na območju Občine Braslovče ni, tudi krajinska območja s prepoznavnimi značilnostmi na nacionalni ravni, kot jih določa SPRS, niso prisotna. Identiteta arhitekturnih krajin je na celotnem območju občine komaj razpoznavna. So pa v občini prisotna območja varstva gozdov, predvsem v zahodnem delu, ki so kot taka zavarovana tudi zaradi svojega pomena v krajinski sliki. Poleg teh na celotnem vzhodnem robu občine teče reka Savinja, ki predstavlja zaradi relativno ohranjenega naravnega vodotoka ambientalno privlačen element. Kot tak se varuje in ohranja ter nameni sonaravni turistični ponudbi. Podobno so območja potencialnih kvalitet tudi površine jezer (Žovneško, Braslovško in Preserko jezero), ki jih je smiselno ohranjati v naravnem obstoječem stanju (Braslovško jezero), z možnostjo sonaravnega turizma (Žovneško jezero) ali nameniti posebnim oblikam turizma, ko je npr. ribiški turizem (Preserska jezera).

V Občini Braslovče se nahajajo naslednja območja z omejitvami za razvoj:

– vodovarstvena,

– poplavna,

– erozijska,

– plazljiva in plazovita območja.

A) Vodovarstvena območja

Po podatkih Atlasa okolja se v Občini Braslovče nahajata dve vodovarstveni območji, in sicer severo-zahodno od Letuša in na skrajnem vzhodnem robu občine pri Malih Braslovčah, ki sta zavarovani na državnem nivoju.

B) Poplavna območja

(1) Na območju Občine Braslovče se na nižinskih območjih o vodotokih nahajajo poplavna območja. Za poplavna območja se določijo vodna, priobalna in druga zemljišča, kjer se voda zaradi naravnih dejavnikov občasno prelije izven vodnega zemljišča. Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. V poplavnih območjih se ne načrtuje prostorskih ureditev oziroma dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo.

(2) Poplavno ogrožena so (vir: Atlas okolja) območja ob Savinji pretežno po celotnem vzhodnem robu občine, ob skoraj celotnem Trebniku v osrednjem delu občine, prav tako ob skoraj celotni Trnavci v osrednjem in južnem delu občine,ob celotnem toku Bolske v južnem delu občine, delno ob Konjščici, prav tako v skrajnem južnem delu občine in ponekod tudi ob manjših pritokih navedenih vodotokov (npr. Radigaj, Trbolca, Jelovnik, Struga) ter lokalno ob posameznih manjših vodotokih. Do izvedbe protipoplavnih ukrepov ob Savinji je zaradi poplav prav na vzhodnem območju občine največ urbaniziranih površin ogroženih zaradi visokih voda; največji konflikt nastaja na desnem bregu Savinje v Letušu, v večjem delu Malih Braslovč in ob Preserskih jezerih. Poplavnost Trebnika z Radigajem vpliva na prostorski razvoj Rakovelj. Velike površine poplavnih območij v južni polovici občine skoraj v celoti vplivajo na razvoj naselij Poljče in Zakl, omejujejo širitev Gomilskega na severu ter naselij Trnava in Šentrupert na zahodu, možen vpliv imajo tudi na razvoj Grajske vasi in posameznih manjših zgostitev poselitve.

(3) Posegi za protipoplavno varnost se načrtujejo in izvajajo na način, da se ohranja lastnosti naravnih vrednot in biotska raznovrstnost. Načrtovanje prostorskih ureditev in dejavnosti na območju voda in obvodnih zemljiščih naj zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti, predvsem ohranjaje habitatov tistih živalskih vrst in habitatnih tipov, zaradi katerih je določeno ekološko pomembno območje in posebno varstveno območje (Natura 2000). Obsega poplavnih območij ali režimov naj se ne spreminja, kadar pa je to potrebno, se zagotovi ustrezno nadomestitev teh površin.

(4) Poplavna območja in razredi poplavne nevarnosti so določeni v skladu s predpisi o vodah, na osnovi izdelanih in potrjenih strokovnih podlag. Poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti za obstoječe stanje so sestavni del prikaza stanja prostora. Na območjih, kjer razredi poplavne nevarnosti še niso določeni, je sestavni del prikaza stanja prostora opozorilna karta poplav.

(5) Po izvedbi omilitvenih ukrepov se v prikazu stanja prostora prikaže nova poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti za obstoječe / novo stanje.

(6) Za posege v ostala poplavna območja, ki so kot taka določena na podlagi opozorilne karte poplav in za katera razredi poplavne nevarnosti še niso bili določeni, velja naslednje: dopustne so samo rekonstrukcije, odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje obstoječih legalno zgrajenih objektov, če ne povečujejo poplavne ogroženosti in ne vplivajo na vodni režim in stanje voda.

C) Erozijska, plazljiva in plazovita območja

(1) V Občini Braslovče se nahaja več erozijskih območij (vir: Atlas okolja), v katerih so predvideni običajni in zahtevni zaščitni ukrepi. Erozijska območja s predvidenimi običajnimi zaščitnimi ukrepi se nahajajo na skrajni zahodni in severo-vzhodni meji občine ter v osrednjem delu občine, v večjem delu naselja Podvrh. Območja zahtevnih zaščitnih ukrepov se nahajajo na skrajni severni meji občine in v osrednjem delu občine, na območju naselij Braslovče, Rakovlje, Spodnje Gorče in Kamenče.

(2) Prav tako se v občini nahaja več območij manjših evidentiranih plazov, ki najpogosteje ogrožajo prometno infrastrukturo, v redkejših posameznih primerih pa tudi druge nepremičnine (stanovanjske objekte).

(3) Na erozijskih in plazljivih območjih je potrebno omogočiti varne življenjske razmere s sanacijo žarišč naravnih procesov in z omejevanjem razvoja, sorazmerno s stopnjo nevarnosti naravnih procesov, ki lahko ogrožajo človekovo življenje ali njegove materialne dobrine oziroma sorazmerno glede na izrazitost in pogostost naravnih procesov. Na erozijskih območjih je v primeru kakršnihkoli posegov potrebno pridobiti geološko mnenje; način posega mora v celoti upoštevati usmeritve geološkega mnenja.

(4) Območja, kjer ni bivališč ali ekonomsko učinkovitih gospodarskih dejavnosti, se prepuščajo naravni dinamiki.

(5) V erozijskih in plazljivih območjih se ne načrtuje prostorskih ureditev oziroma dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo.

(6) Pri plazovih lahko v Občini Braslovče izključimo nevarnost snežnih plazov.

D) Območja za delovanje ob nesrečah

(1) Za primer naravnih in drugih nesreč se v občini zagotovijo površine za pokop večjega števila ljudi kot širitev obstoječih pokopališč v Braslovčah in Gomilskem.

(2) Površine za pokop večjega števila živali v primeru nesreč se zagotovijo jugo-zahodno od Dvorca Žovnek, in sicer na kmetijskih zemljiščih na južnem delu parcele št. 15/16, k.o. Podvrh (zahodno od parcele št. 13/5).

(3) Površine za deponijo ob naravnih nesrečah se zagotovijo na območju sosednje občine Polzela, kjer deluje Regijski center za zbiranje, sortiranje in predelavo gradbenih odpadkov (kamnolom Andraž pri Polzeli).

(4) Površine za evakuacijo so določene ob vseh šolah, skladno z njihovimi požarnimi načrti.

E) Potresna območja

(1) Po podatkih Agencije RS za okolje se območje Občine Braslovče na severnem delu nahaja v področju VII. stopnje intenzitete EMS, v južnem delu občine pa v področju VIII. stopnje (ARSO, Intenziteta (EMS-98) za uporabo v sistemu zaščite in reševanja, 2011).

(2) Po podatkih Agencije RS za okolje za območje Občine Braslovče v celoti velja projektni pospešek tal v (g): 0,15 (ARSO, Karta potresne nevarnosti, Projektni pospešek tal, 2016). Za nadaljnje projektiranje se uporablja naveden podatek iz karte projektnega pospeška tal in Evrokod 8.

(3) Po podatkih strokovnih podlag iz 3. člena izhaja, da se Občina Braslovče nahaja na območju VII. stopnje po MSK lestvici.

Območja in objekti za potrebe obrambe na območju Občine Braslovče niso načrtovani.

A) Območja naselij

(1) Stavbna zemljišča za območja naselij se določijo za njihova celotna območja tako, da se prevzamejo obstoječa stavbna zemljišča iz veljavnega prostorskega akta občine in določijo območja za širitve naselij v primeru izkazane potrebe ali njihovo zmanjšanje v primeru, da zaradi varstvenih režimov nezazidana stavbna zemljišča niso zazidljiva.

(2) Namenska raba na območju stavbnih zemljišč strnjenega dela občinskega središča Braslovče z Rakovljami se določi tako, da je namenjena pretežno bivanju s spremljajočimi dejavnostmi in sicer na vseh območjih pretežno stanovanjske gradnje. V trškem jedru, ki predstavlja osrednje območje in je namenjeno centralnim dejavnostim, se določi namenska raba kot osrednja območja centralnih dejavnosti. Vanj se umeščajo trgovske, oskrbne, storitvene, upravne, socialne, zdravstvene, vzgojne, izobraževalne, kulturne, verske in podobne dejavnosti ter bivanje. V širšem območju šole s športnimi igrišči v južnem delu Rakovelj se namenska raba določi kot druga območja centralnih dejavnosti. Vanj se umeščajo vzgojne, izobraževalne, športno rekreacijske in podobne dejavnosti. Kot območja prometne infrastrukture se določijo površine cest, če so evidentirane v zemljiškem katastru.

(3) Namenska raba na območju stavbnih zemljišč naselij, v katerih prevladujejo kmetije ali za katera se predvideva intenzivnejši razvoj kmetijstva (npr. Zgornje Gorče, Poljče, Zakl, Hudimarje, Spodnje Gorče, Preserje, Podgorje pri Letušu, Topovlje, Orla vas, Trnava ipd.), se določi tako, da je omogočena gradnja kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanje. Za novejša, pretežno stanovanjska jedra poselitve, npr. (Letuš, Male Braslovče, Parižlje, Kamenče, Šmatevž, Gomilsko, Šentrupert, Grajska vas), se določi namenska raba tako, da se omogoči gradnja za bivanje brez ali s spremljajočimi dejavnostmi. Za morebitna druga območja dejavnosti v naseljih, kot npr. proizvodne dejavnosti, bencinske črpalke, intenzivna kmetijska proizvodnja ipd., se določi temu ustrezna podrobnejša namenska raba stavbnih zemljišč.

(4) Za večja območja gospodarske dejavnosti (npr. Trnava, Šentrupert) se določi namenska raba, ki omogoča gradnjo obrtnih, skladiščnih, prometnih, trgovskih, poslovnih in proizvodnih dejavnosti.

B) Območja avtohtone razpršene poselitve zahodnega dela občine

(1) Cilj razvoja poselitve na območju avtohtone razpršene poselitve zahodnega dela občine, v širšem območju naselij Dobrovlje in Podgorje pri Letušu, je ohranjanje prepoznanega avtohtonega poselitvenega vzorca, ki se pretežno pojavlja v obliki kmetij v celkih.

(2) Usmeritve za določitev stavbnih zemljišč v okviru avtohtone razpršene poselitve so:

– v veljavnem prostorskem aktu so za območje razpršene poselitve določena stavbna zemljišča, ki se kot taka prevzamejo v OPN,

– če stavbna zemljišča v veljavnem prostorskem aktu niso določena, se lahko v izvedbenem delu OPN določi namenska raba stavbnih zemljišč za območje, ki je prepoznano kot obstoječe območje razpršene poselitve,

– načrtovanje novih stavbnih zemljišč je možno zgolj v smislu razširitev obstoječih kmetij, če je dokazana potreba in razvojna sposobnost kmetije (kar se dokazuje z ustreznim kmetijskim mnenjem), nove površine pa so neposredno namenjene kmetijstvu, gozdarstvu, dopolnili dejavnosti kmetij ali turizmu; izjemoma se nove površine načrtujejo na drugih lokacijah, če tako zahteva narava načrtovane dejavnosti,

– zmanjšanje stavbnih zemljišč iz veljavnega prostorskega akta občine je možno tam, kjer ni stavb ali so le-te v stanju, ki ni več primerno za bivanje (ruševine), pa ni izkazan interes za gradnjo ali obnovo.

(3) Namenska raba na območju stavbnih zemljišč se določi kot »površine razpršene poselitve«.

C) Območja avtohtone razpršene poselitve osrednjega dela občine

(1) Cilj razvoja poselitve na območju avtohtone razpršene poselitve osrednjega dela občine, v širšem območju naselij Podvrh, Letuš in Grajska vas, je ohranjanje prepoznanega avtohtonega poselitvenega vzorca, ki se pretežno pojavlja v obliki razloženih kmetij in drugih objektov, med njimi tudi območij pretežno stanovanjske rabe.

(2) Usmeritve za določitev stavbnih zemljišč v okviru avtohtone razpršene poselitve so:

– v veljavnem prostorskem aktu so za območje razpršene poselitve določena stavbna zemljišča, ki se kot taka prevzamejo v OPN,

– če stavbna zemljišča v veljavnem prostorskem aktu niso določena, se lahko v izvedbenem delu OPN določi namenska raba stavbnih zemljišč za območje, ki je prepoznano kot obstoječe območje razpršene poselitve,

– načrtovanje novih stavbnih zemljišč je možno zgolj v smislu razširitev obstoječih stavbnih zemljišč; izjemoma se nove površine načrtujejo na drugih lokacijah, če tako zahteva narava načrtovane dejavnosti,

– zmanjšanje stavbnih zemljišč iz veljavnega prostorskega akta občine je možno tam, kjer ni stavb ali so le-te v stanju, ki ni več primerno za bivanje (ruševine), pa ni izkazan interes za gradnjo ali obnovo.

(3) Namenska raba na območju stavbnih zemljišč se določi kot »površine razpršene poselitve«, v okolici Letuša, kjer je še posebej izrazit trend disperzne stanovanjske gradnje pa kot »posebne površine razpršene poselitve – območja pretežno stanovanjske gradnje v okviru razpršene poselitve«.

D) Območja avtohtone razpršene poselitve vzhodnega dela občine

(1) Cilj razvoja poselitve na območju avtohtone razpršene poselitve vzhodnega dela občine, na uravnanem dnu Savinjske doline, je ohranjanje prepoznanega avtohtonega poselitvenega vzorca, ki se pojavlja v obliki posameznih kmetij.

(2) Usmeritve za določitev stavbnih zemljišč v okviru avtohtone razpršene poselitve so:

– v veljavnem prostorskem aktu so za območje razpršene poselitve določena stavbna zemljišča, ki se kot taka prevzamejo v OPN,

– če stavbna zemljišča v veljavnem prostorskem aktu niso določena, se lahko v izvedbenem delu OPN določi namenska raba stavbnih zemljišč za območje, ki je prepoznano kot obstoječe območje razpršene poselitve,

– načrtovanje novih stavbnih zemljišč je možno zgolj v smislu razširitev obstoječih kmetij, če je dokazana potreba in razvojna sposobnost kmetije (kar se dokazuje z ustreznim kmetijskim mnenjem), nove površine pa so neposredno namenjene kmetijstvu, gozdarstvu, dopolnili dejavnosti kmetij ali turizmu; izjemoma se nove površine načrtujejo na drugih lokacijah, če tako zahteva narava načrtovane dejavnosti,

– zmanjšanje stavbnih zemljišč iz veljavnega prostorskega akta občine je možno tam, kjer ni stavb ali so le-te v stanju, ki ni več primerno za bivanje (ruševine), pa ni izkazan interes za gradnjo ali obnovo.

(3) Namenska raba na območju stavbnih zemljišč se določi kot »površine razpršene poselitve«.

E) Razpršena poselitev počitniških hiš

Na območju Občine Braslovče se nahaja večje zaključeno območje počitniških hiš, ki predstavlja območje razpršene poselitve. Gre za območje v jugo-zahodnem delu občine, v območju naselja Grajska vas, ki meji na naselje Miklavžu pri Taboru v sosednji občini Tabor, kjer je že izkazan enak trend razvoja poselitve. Območje se načrtuje tako, da se postavijo enotni kriteriji za oblikovanje objektov in minimalno komunalno premo. Prevzamejo se obstoječa stavbna zemljišča iz do sedaj veljavnega SPRO, PRO, SD-PRO US. Nove površine za počitniške hiše se načrtujejo v minimalnih površinah, ki še omogočajo postavitev počitniških hiš in naj ne presegajo 500 m². To območje se preko občinske meje povezuje s sosednjo Občino Tabor, ki je v svojih prostorskih aktih že opredelila prostorsko enoto, v kateri je predvidena gradnja zidanic, ki se uporabljajo kot počitniške hiše, zato se merila za gradnjo poenotijo s sosednjo občino.

F) Ostala območja razpršene gradnje

Objekti, za katere v do sedaj veljavnem SPRO, PRO, SD-PRO US niso določena stavbna zemljišča in jim glede na kriterije za določitev stavbnih zemljišč na območju naselij ali na območjih razpršene poselitve stavbnih zemljišč ni mogoče določiti, predstavljajo t.i. ostala območja razpršene gradnje in se ne sanirajo. Zemljišča pod objekti razpršene gradnje se opredelijo kot zemljišča prevladujoče pretežne namenske rabe v neposredni bližini objektov, t.j. kot kmetijska ali kot gozdna zemljišča. V takih primerih se prikazuje zgolj zemljišče pod stavbo (fundus), ki je prevzet iz uradne evidence katastra stavb.

G) Druga območja stavbnih zemljišč

(1) Za površin cest, ki so avtoceste ali regionalne ceste ter pomembnejše lokalne ceste, se določi namenska raba kot »območja prometne infrastrukture« oziroma »površine cest«.

(2) Za cerkve, lovske domove, planinske koče in podobne objekte izven strnjenih naselij se določi namenska raba »površine razpršene poselitve«.

(3) Za nestanovanjska območja s specifično rabo izven strnjenih naselij (npr. bencinske črpalke, dvorec Žovnek, razvaline gradu Žovnek) se določi namenska raba »druga območja centralnih dejavnosti«, če gre za potrebe turizma pa kot »površine za turizem«.

(4) Za območja gospodarske dejavnosti in podobno se določi taka namenska raba, da omogoča razvoj teh dejavnosti, torej kot »gospodarske cone« in podobno.

Območja kmetijskih zemljišč in razdelitev na najboljša in druga kmetijska zemljišča se prevzame iz do sedaj veljavnega SPRO, PRO, SD-PRO US.

(1) Gozdna zemljišča se prevzame iz do sedaj veljavnega SPRO, PRO, SD-PRO US, meja namenske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč se uskladi glede na dejansko stanje (po evidenci dejanske rabe); območja, ki so po evidenci dejanske rabe kmetijska zemljišča, se opredelijo kot območja kmetijske namenske rabe.

(2) Za območja varovalnih gozdov se prevzame meja varovalnih gozdov skladno z uredbo, ki določa varovalne gozdove.

(1) Terminološki pomen »vodnih zemljišč« v tem členu se nanaša zgolj na usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč skladno z ZPNačrt.

(2) Za vodotoke 1. reda (Savinja) se določi osnovna namenska raba »površinske vode« in podrobnejša namenska raba »celinske vode«, in sicer tako, da se meja območja prevzame iz zemljiškega katastra.

(3) Za pomembnejše vodotoke 2. reda se določi namenska raba samo v primeru, da so ti vodotoki evidentirani v zemljiškem katastru; v tem primeru se določi osnovna namenska raba »površinske vode« in podrobnejša namenska raba »celinske vode«, in sicer tako, da se meja območja prevzame iz katastra.

(4) Za jezera (Žovneško, Braslovško, Preserska jezera) se določi osnovna namenska raba »površinske vode« in podrobnejša namenska raba »celinske vode«, in sicer tako, da se meja območja jezer prevzame iz veljavnega prostorskega akta občine.

(5) Ostale vodne površine, kjer je voda trajno ali občasno prisotna, se opredelijo po pretežni namenski rabi prostora in ne kot vodna zemljišča, pri čemer se pri načrtovanju v prostoru upošteva dejansko stanje na terenu in vodotoke ter stoječe celinske vode obravnava kot vodna zemljišča s pripadajočimi priobalnimi zemljišči in omejitvami, ki izhajajo iz zakonodaje s področja voda.

(1) Območja razpršene gradnje so objekti, za katere v do sedaj veljavnem SPRO, PRO, SD-PRO US stavbna zemljišča niso določena in jih tudi glede na merila za določitev stavbnih zemljišč na območju naselij in razpršene poselitve iz 32. člena tega odloka ni mogoče določiti.

(2) Območja razpršene gradnje kot zemljišče pod stavbo izven območij stavbnih zemljišč se določijo kot informacija o dejanskem stanju na podlagi uradne evidence registra stavb.

(1) Pri spremembah namenske rabe zemljišč se upoštevajo pogoji, usmeritve in priporočila za varstvo biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot, pogoji varstva okolja in naravnih dobrin ter z varstveni režimi in usmeritve za ohranjanje varovanih območij kulturne dediščine.

(2) Na območjih registriranih arheoloških najdišč sprememba namenske rabe glede na obstoječo dejansko rabo načeloma ni dopustna; izjemoma je sprememba namenske rabe dopustna v primeru, da se zazidljiva zemljišča povrnejo v prvotno rabo (npr. kmetijska, gozda zemljišča ali podobno). Uvajanje rab oziroma dejavnosti, ki negativno vplivajo na pričevalnost in značaj dediščine in varovane krajinske značilnosti, ni dopustno.

A) Območja strnjenih naselij

Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev za strnjena naselja so naslednje:

– dopustne namembnosti in vrste drugih posegov v prostor naj upoštevajo predvideno usmerjanje nove pretežno stanovanjske gradnje ter zmogljivosti, ki so povezane s kmetijstvom ter gozdarstvom in dodatno (turistično) ponudbo,

– lege objektov naj upoštevajo značilnosti obstoječega stanja,

– velikost objektov naj upošteva predvideno rabo prostora iz prve alineje,

– oblikovanje objektov naj upošteva značilnosti Savinjsko-Kozjanske arhitekturne regije,

– nova parcelacija naj upošteva značilnosti obstoječe parcelne strukture,

– objekti se morajo priključiti na vodovodno omrežje, javno kanalizacijsko omrežje oziroma – v kolikor to ni mogoče – na individualno čistilno napravo, energetsko omrežje – električno omrežje in javno prometno omrežje,

– pri načrtovanju se upoštevajo pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi nesrečami, obrambnih potreb ter pogoji glede varovanja zdravja ljudi ter pogoji glede posegov na vodna zemljišča in poplavne ogroženosti,

– pri oblikovanju prostorskih izvedbenih pogojev se smiselno upoštevajo strokovne podlage iz 3. člena tega odloka ter smernice nosilcev urejanja prostora, pri določanju prostorskih izvedbenih pogojev glede oblikovanja objektov pa še posebej smernice nosilca, pristojnega za varstvo kulturne dediščine, v kolikor gre za naselje, ki je zavarovano kot naselbinska dediščine (trško jedro Braslovč in Grajska vas).

B) Območja avtohtone razpršene poselitve

Prostorski izvedbeni pogoji za območje avtohtone razpršene poselitve morajo biti oblikovani tako, da se:

– varuje in ohranja avtohtona oblika poselitve,

– omogoči obstoj in razvoj kmetijskih gospodarstev,

– ohranja značaj prostorske organizacije kmetijskega gospodarstva,

– omogoči gradnja novih ali nadomestnih kmetij in prenova oziroma posodobitev funkcionalnih objektov ter jih usposablja za sodobno kmetovanje in skrbi za neoviran dostop do gospodarskih dvorišč ter transportne možnosti,

– omogoči dodatna turistična dejavnost na kmetijah (turistične kmetije z nastanitvijo in gostinsko ponudbo, sonaravni in ekološki turizem na kmetijah, ki ne zahteva večjih posegov v krajinsko podobo in podobno),

– omogoči obnova, prenova in ponovna ali spremenjena raba obstoječih zakonito zgrajenih objektov,

– omogoči novogradnja, ki predstavlja funkcionalno zaokrožitev obstoječega komunalno opremljenega območja, in je v funkciji kmetijstva ali spremljajočega bivanja, turizma, gozdarstva, gospodarskih dejavnosti, v osrednjem delu občine, na območju naselij Podvrh in Letuš, pa tudi zgolj v funkciji bivanja,

– poskrbi za primerno oddaljenost stanovanjskih hiš od kmetijskih objektov zaradi preprečevanja emisijskih vplivov,

– omogoči gradnja objektov za športno-rekreacijske namene v povezavi s turistično dejavnostjo, če naravne razmere omogočajo izvajanje dejavnosti oziroma če je prostorska ureditev prostorsko in oblikovno skladna z obstoječo rabo, tamkajšnjimi dominantami, topografskim položajem ter vedutami in če je možno zagotoviti priključke na prometni in energetski sistem, neoporečno pitno vodo z zadostnimi kapacitetami ter odvajanje in čiščenje odpadnih voda glede na potrebe izvajanja turistično-rekreacijske dejavnosti in njenega vpliva na okolje,

– nova gradnja prioritetno umešča znotraj obstoječih stavbnih zemljišč in sicer tako, da se z njo izboljšujejo pogoji za bivanje in opravljanje kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti,

– daje prednost prenovi in sanaciji, ki sta usmerjeni v modernizacijo kmetijstva in ustvarjanje pogojev za razvoj dopolnilnih dejavnosti,

– prenavlja, razvija, ohranja in posodablja obstoječ stavbni fond,

– novogradnje urbanistično in arhitekturno prilagajajo tradicionalni strukturi.

C) Območja razpršene poselitve počitniških hiš

Zaradi geografske zaključenosti območja počitniških hiš v jugo-zahodnem delu Grajske vasi, na meji z naseljem Miklavž pri Taboru v sosednji občini, ki sega na območje dveh občin (Tabor in Braslovče) in za katerega je predvidena oblikovna in komunalna sanacija, je smiselno poenotiti merila in pogoje za gradnjo v prostorskih aktih obeh občin. Ker je občina Tabor za mejno območje zidanic, ki se uporabljajo kot počitniške hiše, v svojih prostorskih aktih že določila merila in pogoje za gradnjo (poenotila pa jih je iz PRO Braslovče – prostorska enota PE 29, območje zidanic), se le-ti smiselno uporabijo kot usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev za območje gradnje počitniških hiš na območju.

D) Ostala območja razpršene gradnje

(1) Za ostala območja razpršene gradnje, za katera ni predvidena sanacija, se oblikujejo taki prostorski izvedbeni pogoji, ki omogočajo kvalitetno bivanje in nemoteno opravljanje dejavnosti v legalno zgrajenih objektih.

(2) Izrecno se prepove sprememba namembnosti objektov, ki služijo kmetijski in gozdarski dejavnosti, v objekte za občasno bivanje.

(3) Za obstoječe objekte, ki so bili zgrajeni za potrebe opravljanja kmetijske dejavnosti (npr. hmeljske sušilnice), pa se jim je spremenila namembnost in se uporabljajo za bivanje, se lahko predpiše sanacija in pogoji za sanacijo. V kolikor je vrnitev objektov v prvotno stanje, t.j. v rabo za potrebe kmetijske dejavnosti, zaradi že izvedenih posegov v objekt nemogoča, se lahko ohrani sedanja namembnost objektov.

(1) V izvedbenem delu OPN so za celotno območje Občine Braslovče po posameznih enotah urejanja prostora določena:

– območja namenske rabe prostora in sicer osnovne namenske rabe (v nadaljevanju: ONR) in/ali območja podrobnejše namenske rabe (v nadaljevanju: PNR-o) in/ali površine podrobnejše namenske rabe (v nadaljevanju: PNR-p), ki se lahko prikažejo tudi podrobneje (v nadaljevanju: PPNR)

– prostorski izvedbeni pogoji in dopustna izraba prostora ter

– območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljevanju: OPPN).

(2) Pri posegih v prostor je potrebno upoštevati določeno namensko rabo prostora, skupna določila glede prostorskih izvedbenih pogojev, ki veljajo za vse enote urejanja prostora, posebna določila glede prostorskih izvedbenih pogojev za posamezne enote urejanja prostora in vse omejitve, ki jih na posameznem območju določajo različni režimi, določeni s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambe in varovanja zdravja (varstvo kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstvo gozdov, ogrožena območja – poplavna, vodovarstvena, plazljiva, plazovita in erozijska območja) ali predpisi upravljavcev infrastrukture (varovalni pasovi gospodarske javne infrastrukture ipd.).

(1) Celotno območje Občine Braslovče je razdeljeno na enote urejanja prostora (v nadaljevanju: EUP), ki so označene z imenom EUP in njeno tekočo številko (Braslovče01) oziroma z okrajšavo, ki jo sestavlja skrajšana črkovna oznaka EUP in njena tekoča številka (BR01). Pri manjših enotah znotraj EUP (v nadaljevanju: PEUP) se uporablja še poddelilka (BR01/01).

(2) Način urejanja znotraj posamezne EUP je določen:

– s prostorskimi izvedbenimi pogoji tega odloka (oznaka načina urejanja: OPN),

– z izvedbenim prostorskim aktom, ki ni v nasprotju s tem odlokom in mu je podaljšana njegova veljavnost ter je naveden v 122. členu tega odloka oziroma z državnim prostorskim aktom (oznaka načina urejanja: veljaven OPPN / ZN / DPN) ali

– z izdelavo novega občinskega podrobnega prostorskega načrta (oznaka načina urejanja: predviden OPPN).

(3) V tabeli 2 so navedene EUP na območju Občine Braslovče (v primeru odstopanj med tabelo 2 in grafičnim delom OPN, se uporablja podatek grafičnega dela), njihov način urejanja in namenska raba (kratice za namensko rabo so pojasnjene v 41. členu tega odloka):

tabela 2

ime EUP	oznaka EUP	oznaka PEUP	način urejanja	oznaka OPPN	namenska raba
					ONR	PNR-o	PNR-p (PPNR)
Območje državnega prostorskega akta	DPA01-DPA114		veljaven DPN		GZ	G	G
					KZ	K1 K2	K1 K2
					VZ	V	VC
					SZ	A B I P S S	A BT IG PC SK SS
Braslovče	BR01		predviden OPPN	PA2	SZ	C	CU
		BR01/01	veljaven OPPN			K	PC
		BR01/01	veljaven OPPN		KZ	K1	K1
		BR01/03	veljaven OPPN
		BR01/04	veljaven OPPN
	BR02		OPN (61. člen)		SZ	S	SS
						P	PC
	BR03		OPN (61. člen)		SZ	S	SS
						P	PC
	BR04		predviden OPPN	PA3	SZ	S	SS
	BR05		predviden OPPN	PA9	SZ	S	SS
	BR06		veljaven OPPN	PA11	SZ	S	SS
	BR07		OPN (66. člen)		SZ	C	CD
	BR08		predviden OPPN		SZ	S	SS
	BR09		veljaven OPPN	PA11	SZ	S	SS
Braslovče – pokopališče	BP01		OPN (67. člen)		SZ	P	PO
Braslovče – pokopališče	BP02		OPN (68. člen)		SZ	Z	ZK
Braslovško jezero	BJ01		OPN (70. člen)		SZ	B	BT
Cerkev	CE01		OPN (112. člen)		SZ	C	CD
Dobrovlje – razpršena poselitev	DO01 – DO48		OPN (71. člen)		SZ	A	A
Glinje	GL01		OPN (72. člen)		SZ	S	SK
Gomilsko	GO01		OPN (61. člen)		SZ	S	SS
	GO02		predviden OPPN	PA20	SZ	S	SS
		GO02/01	veljaven OPPN
	GO03		OPN (68. člen)		SZ	Z	ZK
	GO04		veljaven OPPN		KZ	K1	K1
	GO05		veljaven OPPN		KZ	K1	K1
Grajska vas	GR01		OPN (61. člen)		SZ	S	SS
	GR02		predviden OPPN	PA29	SZ	S	SS
		GR02/01	veljaven OPPN
	GR03		OPN (76. člen)		SZ	I	IK
	GR05		OPN (77. člen)		SZ	S	SK
						Z	ZS
	GR06		predviden OPPN	PA12	SZ	B	BT
	GR08		OPN (66. člen)		SZ	C	CU
	GR09		predviden OPPN		SZ	B	BT
Grajska vas (počitniške hiše)	GR10-GR22		OPN (80. člen)		SZ	A	Av
Kamenče	KA01		OPN (72. člen)		SZ	S	SS
	KA02		OPN (72. člen)		SZ	S	SS
	KA03		OPN (72. člen)		SZ	S	SS
Klavarjevo	KL01		OPN (70. člen)		SZ	B	BT
					KZ	K1	K1
Letuš	LE01		OPN (61. člen)		SZ	S	SS
	LE02		OPN (61. člen)		SZ	S	SS
	LE05		OPN (61. člen)		SZ	S	SS
	LE06		OPN (81. člen)		SZ	C	CD
	LE08		veljaven OPPN		KZ	K1	K1
	LE09		veljaven OPPN		KZ	K1	K1
	LE12		OPN (83. člen)		SZ	C	CD
	LE13		OPN (66. člen)		SZ	C	CD
Letuš – vikend naselje levi breg	LL01		predviden OPPN	PA1	SZ	S	SS
		LL01/01	veljaven OPPN
		LL01/02	veljaven OPPN
		LL01/03	veljaven OPPN
		LL01/04	veljaven OPPN
		LL01/05	veljaven OPPN
		LL01/06	veljaven OPPN
		LL01/07	veljaven OPPN
Letuš – vikend naselje desni breg	LD01		predviden OPPN	PA6	SZ	S	SS
		LD01/01	veljaven OPPN
		LD01/02	veljaven OPPN
	LD02		predviden OPPN	PA6	SZ	S	SS
	LD03		predviden OPPN	PA6	SZ	S	SS
	LD04		predviden OPPN	PA6	SZ	S	SS
		LD04/01	veljaven OPPN
		LD04/02	veljaven OPPN
	LD05		predviden OPPN	PA6	SZ	S	SS
Lovski dom	LV01		OPN (70. člen)		SZ	B	BT
Male Braslovče	MB01		OPN (61. člen)		SZ	S	SS
	MB02		OPN (61. člen)		SZ	S	SS
	MB03		OPN (61. člen)		SZ	S	SS
	MB04		OPN (70. člen)		SZ	B	BT
	MB05		predviden OPPN	PA5	SZ	S	SS
		MB05/01	veljaven OPPN
		MB05/02	veljaven OPPN
		MB05/03	veljaven OPPN
		MB05/04	veljaven OPPN
		MB05/05	veljaven OPPN
	MB06		predviden OPPN	PA5	SZ	S	SS
Odprt prostor občine	OP01-OP78		OPN (87. člen)		VZ	V	VC
					KZ	K1	K1
						K2	K2
					GZ	G	G
					SZ	P	PC
						Z	ZP
Orla vas	OR01		OPN (72. člen)		SZ	S	SK
	OR02		OPN (72. člen)		SZ	S	SK
	OR03		OPN (72. člen)		SZ	S	SK
	OR04		OPN (72. člen)		SZ	S	SK
	OR05		OPN (72. člen)		SZ	S	SK
	OR06		OPN (72. člen)		SZ	S	SK
	OR07		OPN (72. člen)		SZ	S	SK
	OR08		OPN (67. člen)		SZ	P	PO
	OR09		OPN (72. člen)		SZ	S	SK
	OR10		OPN (72. člen)		SZ	S	SK
	OR11		OPN (72. člen)		SZ	S	SK
	OR12		OPN (72. člen)		SZ	S	SK
Parižlje	PŽ01		OPN (61. člen)		SZ	S	SS
	PŽ02		OPN (61. člen)		SZ	S	SS
	PŽ03		predviden OPPN	PA19	SZ	S	SS
		PŽ03/01	veljaven OPPN
		PŽ03/02	veljaven OPPN	PA18
		PŽ03/03	veljaven OPPN	PA17
		PŽ03/04	veljaven OPPN	PA19
		PŽ03/05	veljaven OPPN	PA19
		PŽ03/06	veljaven OPPN	PA19
	PŽ05		veljaven OPPN		KZ	K1	K1
	PŽ06		OPN (61. člen)		SZ	S	SS
	PŽ07		OPN (61. člen)		SZ	S	SS
Podgorje pri Letušu	PD01		OPN (72. člen)		SZ	S	SK
Poljče	PO01		OPN (72. člen)		SZ	S	SK
	PO02		OPN (72. člen)		SZ	S	SK
	PO03		OPN (72. člen)		SZ	S	SK
	PO04		OPN (72. člen)		SZ	S	SK
	PO05		OPN (72. člen)		SZ	S	SK
	PO06		OPN (72. člen)		SZ	S	SK
	PO07		OPN (72. člen)		SZ	S	SK
	PO08		veljaven OPPN		KZ	K1	K1
					SZ	S	SK
Preserje	PR01		OPN (72. člen)		SZ	S	SK
	PR02		OPN (72. člen)		SZ	S	SK
	PR03		OPN (72. člen)		SZ	S	SK
	PR04		OPN (72. člen)		SZ	S	SK
	PR05		OPN (72. člen)		SZ	S	SK
	PR06		OPN (72. člen)		SZ	S	SK
	PR07		OPN (72. člen)		SZ	S	SK
Preserska jezera	PJ01		predviden OPPN	PA7	SZ	B	BT
					VZ	V	VC
					KZ	K2	K2
					GZ	G	G
Pretežno stanovanjska gradnja v okviru razpršene poselitve	ST01 – ST33		OPN (91. člen)		SZ	A	As
Pšake	PŠ01		OPN (70. člen)		SZ	B	BT
Rakovlje	RA01		veljaven OPPN	PA15	SZ	C	CD
						S	SS
						P	PC
	RA02		veljaven OPPN	PA9	SZ	S	SS
						P	PC
	RA03		OPN (61. člen)		SZ	S	SS
	RA04		OPN (61. člen)		SZ	S	SS
	RA05		predviden OPPN	PA11	SZ	S	SS
	RA06		OPN (61. člen)		SZ	S	SS
						P	PC
	RA07		OPN (61. člen)		SZ	C	CU
						P	PC
	RA08		OPN (70. člen)		SZ	B	BT
	RA09		OPN (61. člen)		SZ	C	CU
	RA10		veljaven OPPN	PA10	SZ	S	SS
Savinjska dolina in Podvrh – razpršena poselitev	SD01 – SD127		OPN (95. člen)		SZ SZ	A S	A SK
Savinjska dolina in Podvrh – razpršena poselitev					SZ SZ	A S	A SK
Spodnje Gorče	SG01		OPN (72. člen)		SZ	S	SK
	SG02		OPN (72. člen)		SZ	S	SK
	SG03		OPN (72. člen)		SZ	S	SK
	SG04		OPN (61. člen)		SZ	S	SS
	SG05		OPN (61. člen)		SZ	S	SS
	SG06		OPN (61. člen)		SZ	S	SS
	SG07		OPN (66. člen)		SZ	C	CD
Šentrupert	ŠE01		OPN (61. člen)		SZ	S	SS
	ŠE02		OPN (96. člen)		SZ	C	CD
	ŠE03		OPN (67. člen)		SZ	P	PO
	ŠE04		OPN (81. člen)		SZ	C	CD
	ŠE05		veljaven OPPN	PA24	SZ	I	IG
	ŠE07		OPN (66. člen)		SZ	C	CD
Šmatevž	ŠM01		OPN (72. člen)		SZ	S	SK
	ŠM02		predviden OPPN	PA16	SZ	S	SS
	ŠM05		OPN (99. člen)		SZ	B	BT
	ŠM06		OPN (100. člen)		SZ	Z	ZS
	ŠM07		veljaven ZN		SZ	S	SS
	ŠM08		OPN (72. člen)		SZ	S	SS
	ŠM09		OPN (72. člen)		SZ	S	SK
	ŠM10		OPN (99. člen)		SZ	C	CD
Topovlje	TO01		OPN (72. člen)		SZ	S	SK
Trnava	TR01		OPN (72. člen)		SZ	S	SK
	TR02		OPN (72. člen)		SZ	S	SK
	TR03		OPN (72. člen)		SZ	S	SK
	TR04	TR04/01	veljaven OPPN	PA28	SZ	S	SK
		TR04/02	veljaven OPPN
		TR04/03	veljaven OPPN
	TR05		veljaven OPPN	PA26	SZ	C	CU
	TR06		veljaven OPPN	PA26	SZ	C	CU
	TR07		veljaven OPPN	PA26	SZ	C	CU
	TR08		predviden OPPN	PA26	SZ	I	IG
	TR09		veljaven OPPN		KZ	K1	K1
Varovalni gozdovi	VG01 – VG27		OPN (108. člen)		GZ	G	G
Vrtoglav	VR01		OPN (72. člen)		SZ	S	SK
	VR02		OPN (72. člen)		SZ	S	SK
	VR03		OPN (72. člen)		SZ	S	SK
	VR04		predviden OPPN	PA30	SZ	S	SK
	VR05		OPN (72. člen)		SZ	S	SK
Zakl	ZA01		OPN (72. člen)		SZ	S	SK
	ZA02		OPN (72. člen)		SZ	S	SK
	ZA03		veljaven OPPN		KZ	K1	K1
Zgornje Gorče	ZG01		OPN (72. člen)		SZ	S	SK
Žovnek	ŽO01		predviden OPPN	PA13	SZ	C	CD
						B	BT
	ŽO02		veljaven OPPN	PA14	SZ	B	BT
						Z	ZS
					VZ	V	VC
					KZ	K1	K1
	ŽO04		OPN (112. člen)		SZ	C	CD

(1) Za celotno območje Občine Braslovče so določena območja osnovne in podrobnejše namenske rabe prostora. Območja namenske rabe so določena glede na fizične lastnosti prostora, predvideno rabo in na podlago pretežne rabe prostora.

(2) Za celotno območje Občine Braslovče so določena naslednja območja osnovne in podrobnejše namenske rabe prostora:

I. območja stavbnih zemljišč (SZ):

1. območja stanovanj, ki so namenjena bivanju in spremljajočim dejavnostim (S):

– stanovanjske površine, ki so namenjene bivanju brez ali s spremljajočimi dejavnostmi (SS)

– površine podeželskega naselja, ki so namenjene površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju (SK)

2. območja centralnih dejavnosti, ki so namenjena oskrbnim, storitvenim in družbenim dejavnostim ter bivanju (C):

– osrednja območja centralnih dejavnosti, kot so območja historičnega ali novih jeder, kjer gre pretežno za prepletanje trgovskih, oskrbnih, storitvenih, upravnih, socialnih, zdravstvenih, vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih, verskih in podobnih dejavnosti ter bivanje (CU)

– druga območja centralnih dejavnosti, kjer prevladuje določena dejavnost, razen stanovanj (CD)

3. območja proizvodnih dejavnosti, ki so pretežno namenjena industrijskim, proizvodnim in spremljajočim storitvenim ter servisnim dejavnostim (I):

– gospodarske cone, ki so namenjene obrtnim, skladiščnim, prometnim, trgovskim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim (IG)

– površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo, ki so namenjene kmetijskim stavbam za intenzivno pridelavo rastlin ali rejo živali (IK)

4. posebna območja, ki so namenjena posebnim dejavnostim, kot so območja za turizem, nakupovalna središča in podobno (B):

– površine za turizem, ki so namenjene hotelom, bungalovom in drugim objektom za turistično ponudbo in nastanitev (BT)

5. območja zelenih površin, ki so namenjena preživljanju prostega časa, predvsem rekreaciji in športu na prostem in izboljšavi kakovosti bivanja (Z):

– površine za oddih, rekreacijo in šport, ki so namenjene oddihu, rekreaciji in športom na prostem (ZS)

– pokopališča, ki so namenjena površinam za pokop in spominu na umrle (ZK)

6. območja prometne infrastrukture, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja prometa (P):

– površine cest (PC)

– ostale prometne površine, ki so namenjene objektom transportne infrastrukture ter objektom in napravam za odvijanje prometa (PO)

7. območja energetske infrastrukture, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja energetike (E)

8. površine razpršene poselitve kot avtohtoni poselitveni vzorec v krajini, nizke gostote pozidave, s pojavi samotnih kmetij, zaselkov, razdrobljenih, razpršenih, raztresenih, razpostavljenih in razloženih naselij ter drugih oblik strnjenih manjših naselij (manjša gručasta naselja) (A), ki se lahko podrobneje delijo na

– posebne površine razpršene poselitve – območja počitniških hiš (Av)

– posebne površine razpršene poselitve – območja pretežno stanovanjske gradnje v okviru razpršene poselitve) (As)

9. razpršena gradnja kot zemljišče pod stavbo izven območij stavbnih zemljišč (informacija o dejanskem stanju) (RG)

II. območja kmetijskih zemljišč (KZ)

1. najboljša kmetijska zemljišča (K1)

2. druga kmetijska zemljišča (K2)

III. območja gozdnih zemljišč (GZ)

1. gozdna zemljišča kot zemljišča porasla z gozdnim drevjem, zemljišča namenjena gojenju in ekonomskemu izkoriščanju gozdov ter zemljišča v zaraščanju, ki so v skladu z zakonom, ki ureja varstvo, gojenje, izkoriščanje in rabo gozdov, določena kot gozd (G)

IV. območja voda (VZ)

1. območja površinskih voda, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti s področja rabe voda (V):

– celinske vode (VC).

(3) Stavbna zemljišča so zazidljiva le pod pogoji tega odloka in ob upoštevanju vseh omejitev, ki jih določajo varstveni režimi na (stavbnih) zemljiščih.

(1) Za objekte, ki so neskladna ali nedovoljena gradnja, veljajo enaki pogoji kot za novogradnjo, kar pomeni, da je izdaja gradbenega dovoljenja za te objekte možna le, če je dopustna pod pogoji tega odloka oziroma če je skladna s pogoji tega odloka, ki se nanašajo na gradnje novega objekta.

(2) V vseh EUP so za objekte, ki so neskladna ali nedovoljena gradnja, dopustne odstranitve in redna vzdrževalna dela z namenom preprečitve nevarnosti za ljudi in okolje.

(3) Ne glede na določbe tega odloka je za vse objekte, ki so neskladna ali nedovoljena ali podobna gradnja, dopustna legalizacija izvedenih gradenj na podlagi zakona, ki ureja pogoje za graditev objektov in sicer v rokih, kot jih določa ta zakon. Po preteku teh rokov se za objekte, ki so neskladna ali nedovoljena gradnja, uporabljajo določbe tega odloka kot je navedeno v prvem odstavku tega člena.

(1) V vseh EUP so pod pogoji tega odloka dovoljene naslednje vrste gradenj in izvedbe drugih del, razen če niso za posamezno EUP s tem odlokom izrecno prepovedane:

– gradnja novega objekta,

– rekonstrukcija legalno zgrajenih stavb; povečanje prostornine ob rekonstrukciji ni možno, če obstoječa stavba presega maksimalne prostorske izvedbene pogoje glede velikosti, ki so predpisani za nove stavbe v posamezni EUP – v tem primeru se rekonstrukcija izvaja v okviru obstoječih gabaritov obstoječe stavbe, razen če ni s tem odlokom izrecno drugače določeno v okviru razdelka 3.5. Posebna določila glede prostorskih izvedbenih pogojev za posamezno EUP

– odstranitev objekta,

– spremembe namembnosti legalno zgrajenih stavb ali delov stavb, pod pogojem, da je nova namembnost skladna z dopustno namembnostjo stavb v posamezni EUP razen naslednje izjeme: izven stavbnih zemljišč niso dopustne spremembe namembnosti pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov v objekte za občasno ali stalno bivanje,

– vzdrževanje,

– namestitve sončnih zbiralnikov ali sončnih celic, ki so investicijska vzdrževalna dela, so dopustne na strehah (predvsem večjih stavb) na območju celotne občine, razen na območjih in objektih varovanih po predpisih s področja varstva kulturne dediščine, kjer je tak poseg dopusten le na podlagi pridobljenega soglasja pristojnega organa.

(2) Ne glede na določila prejšnjega odstavka velja na območjih in objektih varovanih po predpisih s področja varstva kulturne dediščine naslednje:

– dopustno je vzdrževanje objektov,

– rekonstrukcije legalno zgrajenih stavb so dopustne pri čemer se prostornina stavbe ne sme povečati. Izjemoma se lahko poveča za toliko, kot je dopustno v zakonu, ki ureja pogoje za graditve objektov, če sprememba velikosti ne prizadene varovanih elementov stavbe in s tem soglaša pristojna strokovna javna služba,

– gradnje novih objektov, dozidave in nadzidave obstoječih objektov so na območjih varovanih po predpisih s področja varstva kulturne dediščine dopustne le izjemoma, kadar ni mogoče zagotoviti primernejše lokacije ali v primeru dozidave in nadzidave objekta ali drugega dopustnega posega, ni možno najti druge rešitve, pri čemer gradnja ali poseg ne sme spreminjati lastnosti zaradi katerih je območje ali objekt pridobilo status območja ali objekta varovanega po predpisih s področja varstva kulturne dediščine in je ta gradnja ali poseg skladen z varstvenimi režimi, ki veljajo za ta objekt ali območje,

– odstranitve objektov ali delov objekta, ki so kulturna dediščina, niso dopustne, razen pod pogoji, kot jih določajo predpisi o kulturni dediščini – v ta namen je treba predhodno pridobiti soglasje pristojnega organa. Novogradnja na mestu prej odstranjenega objekta ali dela objekta mora praviloma po lokaciji, velikosti, višini arhitekturnem oblikovanju in namembnosti biti enaka odstranjenemu objektu. Izjemoma lahko novogradnja ne upošteva urbanističnih, arhitekturnih in drugih elementov odstranjenega objekta, če to odstopanje potrdi pristojna strokovna javna služba s kulturnovarstvenim soglasjem,

– na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturni spomeniki, postavitev in gradnja naprav za proizvodnjo električne energije (mdr. tudi sončnih elektrarn ali sončnih zbiralnikov ali sončnih celic) ni sprejemljiva,

– na ostalih območjih, varovanih po predpisih s področja varstva kulturne dediščine vključno z vplivnimi območji dediščine, je postavitve naprav za proizvodnjo električne energije dopustna le izjemoma, po predhodni preveritvi umestitve, vendar je pred tem potrebno pridobiti kulturnovarstveno pogoje in soglasje pristojnega organa.

(3) Agrarne operacije, s katerimi se spreminja prostor, so dopustne le na kmetijskih zemljiščih skladno s predpisi, ki urejajo kmetijska zemljišča ter ob upoštevanju usmeritve za ohranjanje narave, kulturne dediščine in prepoznavnosti krajin ter načrtovanih infrastrukturnih koridorjev. Na območjih varovanih po predpisih s področja kulturne dediščine, kjer se varuje prostorski kontekst dediščine ali spomenika (vplivna območja), agrarne operacije, ki spreminjajo prostor (arondacije, komasacije, melioracije), niso dopustne. Odstopanja od tega člena so dopustna s soglasjem pristojnega organa, kot je to določeno tudi v (1) odstavku 115. člena tega odloka.

(4) V vseh EUP je dopustno raziskovanje mineralnih surovin.

(1) V vseh EUP morajo biti zagotovljeni naslednji odmiki od mej sosednjih zemljišč:

– odmiki zahtevnih in manj zahtevnih objektov od mej sosednjih zemljišč morajo znašati minimalno 4.00 m, razen če ni s tem odlokom drugače določeno v okviru razdelka 3.5. Posebna določila glede prostorskih izvedbenih pogojev,

– odmiki nezahtevnih in enostavnih objektov od mej sosednjih zemljišč morajo znašati minimalno 2.00 m, razen če ni v nadaljevanju določeno drugače,

– odmiki iz prve in druge alineje so lahko izjemoma manjši, če s tem pisno soglaša lastnik sosednjega zemljišča in so hkrati zagotovljeni svetlobnotehnični, požarnovarnostni, sanitarni in drugi pogoji ter da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru parcele, namenjene gradnji,

– pri posegih na legalno zgrajenih objektih, ki so postavljeni bližje mejam sosednjih zemljišč, kot so določeni v prvi in drugi alineji, se:

a) če se višina objektov ne poveča, se posegi lahko izvajajo v okviru obstoječih tlorisnih gabaritov, pri tem pisno soglasje lastnika sosednjega zemljišča ni potrebno, ali

b) če se višina objektov poveča in se posegi izvajajo v okviru obstoječih tlorisnih gabaritov, mora s spremembo višine pisno soglašati lastnik sosednjega zemljišča ali

c) posegi se lahko izvajajo tako, da se upoštevajo določbe glede predpisanih minimalnih odmikov in možnih odstopanj,

– določila tega odstavka ne veljajo za postavitev gospodarske javne infrastrukture ter (internih ali javnih) priključkov nanjo, kar pomeni, da se lahko gospodarska javna infrastruktura in priključki umeščajo do roba zemljiških parcel (minimalni odmiki od mej sosednjih zemljišč za postavitev gospodarske javne infrastrukture niso določeni), pri čemer se ob sami gradnji gospodarske javne infrastrukture in priključkov (izkopi ipd.) ne posega na sosednje zemljišče, razen, če se lastniki zemljišč, na katere vpliva gradnja, o tem pisno sporazumejo,

– ograje se lahko postavijo do meje zemljiških parcel, razen ograj ob javnih cestah, vendar tako, da se z ograjo ne posega v sosednje zemljišče (posegi v sosednje zemljišče brez pisnega soglasja lastnikov tega zemljišča niso dovoljeni niti v času oziroma za potrebe postavitve ograje); ograja, ki je medsosedska in označuje potek meje, se lahko gradi tudi na meji, vendar le, če se lastniki zemljišč, ki jih razmejuje, o tem pisno sporazumejo; ograja ob javnih cestah se lahko postavi le pod pogoji upravljavca ceste,

– oporni zidovi se lahko postavijo do meje zemljiških parcel, razen opornih zidov ob javnih cestah, vendar tako, da se z njimi ne posega v sosednje zemljišče (posegi v sosednje zemljišče brez pisnega soglasja lastnikov tega zemljišča niso dovoljeni niti v času gradnje opornega zidu); opori zidovi se lahko gradijo tudi na meji s sosednjim zemljiščem, vendar le, če se lastniki teh zemljišč o tem pisno sporazumejo; oporni zidovi ob javnih cestah se lahko postavijo le pod pogoji upravljavca ceste,

– za postavitev ograj in opornih zidov ob javnih cestah je potrebno pridobiti pogoje in pisno soglasje upravljavca ceste, ki določi ustrezne odmike in njihove višine tako, da ne posega v polje preglednosti,

– pri umeščanju objektov je potrebno upoštevati zunanjo mejo priobalnega zemljišča oz odmik od meje vodnega zemljišča v skladu s predpisi s področja upravljanja z vodami.

(2) V vseh EUP morajo biti upoštevane naslednje regulacijske linije oziroma odmiki:

– zagotovljeni morajo biti ustrezni odmiki objektov od roba ceste v skladu s pogoji upravljavca; minimalni odmik novih stavb od roba cestišča regionalne ceste je 8.00 m, parkirišč, ograj in manipulativnih površin pa 5,00 m; od cestnih teles ostalih javnih cest morajo biti nove stavbe oddaljene najmanj 5,00 m oziroma v skladu s predpisi glede na kategorizacijo posamezne ceste,

– minimalni odmiki od meje vodnega zemljišča, so določeni glede na red vodotoka, in sicer:

a) zunanja meja priobalnih zemljišč sega na vodah 1. reda 15 metrov od meje vodnega zemljišča oziroma zunaj območja naselja najmanj 40 m od meje vodnega zemljišča

b) zunanja meja priobalnih zemljišč sega na vodah 2. reda 5 metrov od meje vodnega zemljišča,

– stavbe morajo biti odmaknjene vsaj za eno sestojno višino odraslega gozda od obstoječega gozdnega roba, v izjemnih primerih (termofilni gozd, gozd na pobočju pod objektom) pa najmanj 10 m; ostali objekti in ureditve, ki so v nivoju zemljišča (ceste, vodovodi, ograje ipd.) morajo biti odmaknjeni od meje gozda vsaj 2 m; za vsako gradnjo, ki se nahaja v gozdu ali na gozdnem robu znotraj pasu ene sestojne višine odraslega gozda od obstoječega gozdnega roba, je potrebno pridobiti projektne pogoje, k projektnim rešitvam pa soglasje zavoda, pristojnega za gozdove,

– posegi znotraj območja iz prejšnje alineje so izjemoma dopustni v vseh EUP, razen za območja varovalnih gozdov, vendar v tem primeru lastnik in upravljavec gozda ne odgovarjata za morebitno škodo, ki bi nastala na novozgrajenih objektih in infrastrukturi zaradi bližine gozda. Zato mora biti predhodno sklenjen notarsko overjen dogovor med lastniki gozda in investitorjem posega, ki je od obstoječega gozdnega roba oddaljen manj kot eno sestojno višino odraslega gozda na tem območju. S tem dogovorom se opredelita plačnik in način plačila dodatnih stroškov, ki lahko s posegom in njegovim vplivom nastanejo zaradi oteženega gospodarjenja z gozdom in škod na gozdnem sestoju. Ta dogovor mora biti v vednost dostavljen zavodu, pristojnemu za gozdove oziroma mora biti sestavni del projektne dokumentacije za vse objekte, ki so od obstoječega gozdnega roba oddaljeni manj kot eno sestojno višino odraslega gozda, t.j. 25 m,

– če dogovor med lastniki gozda in investitorjem posega, ki je od obstoječega gozdnega roba oddaljen manj kot eno sestojno višino odraslega gozda, ni zagotovljen na način iz prejšnje alineje, investitor prevzema odgovornost za poškodbe na svojem objektu, ki jih lahko povzročijo normalno gospodarjenje z gozdom, ujme ali sanacije njihovih posledic,

– za potrebe tega odstavka se kot gozd štejejo zemljišča, ki imajo v OPN opredeljeno namensko rabo kot »gozdna zemljišča«, zemljišča, ki so v dejanski rabi opredeljena kot »gozd« ali zemljišča, ki so v naravi porasla z gozdom,

– v primeru dilem glede ocene odmikov ene sestojne višine odraslega gozda od obstoječega gozdnega roba se upošteva strokovno mnenje zavoda, pristojnega za gozdove.

(3) Odstopanje od določil tega člena je možno le ob soglasju z upravljavcem cest ter takrat, kadar morajo stavbe slediti obstoječi razpoznavni gradbeni liniji naselja.

(4) Za graditev objektov in naprav omrežja mobilne telefonije morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

– pri načrtovanju objektov in naprav omrežja mobilne telefonije je potrebno upoštevati predpise s področja graditve objektov, elektronskih komunikacij in elektromagnetnega sevanja,

– objektov in naprav mobilne telefonije ni dopustno umeščati na stanovanjske stavbe, na stavbe varstvenih, zdravstvenih in izobraževalnih ustanov ter na otroška igrišča in pokopališča,

– objekte in naprave mobilne telefonije se umešča na območja in v objekte namenjene trgovsko-nakupovalni, industrijski, komunalni, prometni in poslovni dejavnosti ter na območja kmetijskih in gozdnih zemljišč,

– objekte in naprave mobilne telefonije se umešča v prostor tako, da se v čim večji meri združujejo v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne koridorje in naprave,

– na varstvenih območjih, kjer se varuje posebna vrednota ali so predmet drugih varstev, in na območjih v varovalnem pasu infrastrukture je bazno postajo dopustno postaviti le ob predhodni pridobitvi soglasja pristojnega organa,

– postavljanje samostoječih antenskih stolpov oziroma drogov za bazne postaje mobilne telefonije v bližini prostorskih dominant, kot so cerkve in gradovi, ni sprejemljivo.

(5) Za objekte kot so male komunalne čistilne naprave morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

– postavljajo se na parcelo, namenjeno gradnji,

– izjemoma je postavitev izven območij iz prejšnje alineje mogoča le v primeru, da je z ustreznim geološko-geomehanskim ali podobnim poročilom dokazano, da znotraj parcele, namenjene gradnji konfiguracija terena postavitve takega objekta ne omogoča.

(6) Za objekte kot so tipski zabojniki za skladiščenje jeklenk za utekočinjen naftni plin morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

– izbrana lokacija se nahaja v sklopu objekta, v katerem se vrši dejavnost v zvezi z upravljanjem (prodajo ipd.) takih jeklenk, ali na minimalni varnostni razdalji od takega objekta.

(7) Za objekte kot so zbiralnice ločenih frakcij (ekološki otok) morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

– izbrana lokacija se nahaja v naselju ali na njegovem robu ter v neposredni bližini prometne infrastrukture.

(8) Za objekte za potrebe kmetijstva in gozdarstva morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

– da je postavitev kmečke lope v območjih kulturne dediščine mogoča le, če to dopušča zasnova domačije oziroma hiše z vrtovi, pri čemer je potrebna predhodna preveritev nemoteče vključitve v prostor in pri čemer mora biti lopa lesena, kar vse se preverja v postopku izdaje kulturnovarstvenih pogojev in soglasja pristojnega organa,

– da je v primeru postavitve čebelnjaka zemljišče, na katerem naj bi stal čebelnjak, v skladu s predpisi, ki urejajo čebelarstvo,

– lokacije čebelnjakov morajo biti določene tako, da območje preleta čebel iz panjev ne bo posegalo na območja poselitve,

– pogoji iz druge in tretje alineje tega člena se preverjajo v postopku izdaje mnenja, soglasja ali podobnega dokumenta, ki ga izda svetovalna služba v čebelarstvu ali podoben organ, pristojen za področje čebelarstva,

– lokacije premičnih čebelnjakov se določijo v sodelovanju z zavodom, pristojnim za gozdove in sicer z njegovo pristojno območno oziroma organizacijsko enoto, ob obveznem dogovoru z lastnikom zemljišča.

(9) Za začasne objekte morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

– da je objekt postavljen zgolj v času sezonske turistične ponudbe ali prireditve, ki pa ne sme biti daljši od 6 mesecev,

– da so postavljeni na vedutno neizpostavljenih mestih tako, da ne bosta ovirana promet in funkcionalna raba območja,

– da je v primeru postavitve odprtega sezonskega gostinskega vrta lokacija vrta izbrana tako, da se le-ta nahaja v neposredni bližini grajenega objekta obstoječe gostinske ponudbe, vendar ne več kot v oddaljenosti do 30 m,

– da se v območjih kulturne dediščine začasni objekti za sezonsko turistično ponudbo načrtujejo le v okviru priprave celostnega urejanja določenega območja,

– da se začasni objekti za prireditve v območja kulturne dediščine postavijo samo za omejen čas,

– da se začasni objekti za skladiščenje ne postavljajo v območja kulturne dediščine.

(10) Za vadbene objekte morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

– da se postavljajo v skladu s splošnimi principi varnosti in oblikovno zasnovo območja,

– da se montažni napihljivi šotori ne postavljajo v območjih kulturne dediščine.

(11) Za spominska obeležja, skulpture, vodnjake in podobne objekte morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

– da s postavitvijo dopolnjujejo javni prostor in ne ovirajo prometa, na stavbah pa morajo biti postavljeni tako, da ne slabšajo bivalnih pogojev in varnosti objekta,

– da se pred postavitvijo v območjih kulturne dediščine izdela prostorska presoja postavitve in preveri vpliv na obstoječo kulturno dediščino.

(12) Za urbano opremo morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

– da se postavi v skladu s splošnimi načeli varnosti uporabnikov,

– oglaševanje za lastne potrebe je dovoljeno na poslovnih objektih in na parcelah, namenjenih gradnji teh poslovnih objektov,

– določila prejšnje alineje ne veljajo za postavitev objektov za oglaševanje na območjih kulturne dediščine (enote, vplivna območja in območja krajinske prepoznavnosti), kjer postavljanje teh objektov ni dovoljeno; izjemoma se lahko za krajevna obvestila v teh območjih uporabljajo lesene table, pritrjene na posamezen vaški objekt,

– postavljanje začasnih transparentov je dovoljeno na v naprej dogovorjenih lokacijah na podlagi soglasja občinske uprave Občine Braslovče; lokacije ne smejo biti v smeri vedut na prostorske dominante,

– določila prejšnje alineje ne veljajo za postavitev transparentov na območjih kulturne dediščine (enote, vplivna območja in območja krajinske prepoznavnosti), kjer postavljanje teh objektov ni dovoljeno,

– da je v primeru postavitve nadstrešnice in javne kolesarnice lokacija izbrana tako, da se nahaja v neposredni bližini že zgrajene prometne infrastrukture.

(13) Za sončne zbiralnike ali sončne celice morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

– postavitev je dopustna na strehah in sicer zgolj v isti ravnini strehe (predvsem večjih objektov) na območju celotne občine,

– določila prejšnje alineje ne veljajo za postavitev takih objektov na območjih in objektih varovanih po predpisih s področja varstva kulturne dediščine: na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturni spomeniki, postavitev in gradnja naprav za proizvodnjo električne energije ni dopustna; na ostalih območjih, varovanih po predpisih s področja kulturne dediščine vključno z vplivnimi območji dediščine, je postavitev naprav za proizvodnjo električne energije dopustna le izjemoma, po predhodni preveritvi umestitve, vendar je pred tem potrebno pridobiti kulturnovarstveno pogoje in soglasje pristojnega organa.

(14) Za pomožne objekti v javni rabi, ki so začasnega značaja (kiosk, gostinski vrt, pokriti prostor, oder z nadstreškom, cirkus, tribuna) morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

– da so postavljeni tako, da ne ovirajo osnovnega toka peš prometa in funkcionalno oviranih ljudi, da ne ovirajo prometa interventnih vozil in vzdrževanja infrastrukturnega omrežja.

(15) V vseh EUP se nezahtevni in enostavni objekti postavljajo na parcelo, namenjeno gradnji na kateri že stoji legalno zgrajen objekt, če pa to ni mogoče, pa lahko tudi na druga območja, pod pogojem, da so izpolnjene:

– vse zahteve razdelka 3.4. Skupna določila glede prostorskih izvedbenih pogojev od 42. do 57. člena tega odloka in

– zahteve iz tabele 3, v kateri znak »+« pomeni, da je tak objekt dovoljen ob upoštevanju morebitne opombe, znak »–« pomeni, da tak objekt ni dovoljen, znak »o« pa pomeni, da so dovoljeni le določeni objekti iz skupine in sicer skladno z opombo in

– druga določila odloka, ki gradnjo posameznih vrst nezahtevnih in enostavnih objektov v nekaterih EUP (npr. podpornih zidov ipd.) ali v nekaterih območjih (npr. objektov za oglaševanje v območjih kulturne dediščine ipd.) celo prepovedujejo,

(16) V vseh EUP se nezahtevni in enostavni objekti lahko postavljajo le, če je taka gradnja skladna s pogoji varstva okolja in naravnih dobrin ter z varstvenimi režimi in usmeritvami za ohranjanje varovanih območij kulturne dediščine in narave. Na območjih varovanih po predpisih s področja kulturne dediščine so dopustna le tiste vrste nezahtevnih in enostavnih objektov, katerih gradnja ali postavitev je v skladu z varstvenim režimom, ki velja za posamezno enoto dediščine.

(17) Pogoje glede odmikov in regulacijskih linij za nezahtevne in enostavne objekte predpisuje razdelek 3.4.3. Skupna določila glede lege objektov v 44. členu tega odloka.

(18) Na območjih razpršene gradnje je poleg nezahtevnih in enostavnih objektov iz tabele 3 dopustna tudi postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov kot jih določa 114. člen tega odloka.

tabela 3

nezahtevni in enostavni objekti:	namenska raba (NR): določbe glede postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov na kmetijska zemljišča (K1 in K2) predpisuje 48. člen tega odloka										opombe:
	S	C	I	B	Z	P	E	A	G	VZ
majhna stavba in majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave	+	+	+	+	+	+	+	+	-	-
pomožni obj. v javni rabi	+	+	+	+	+	+	+	+	+	o	na VZ so dopustni samo pomožni cestni objekti za vse NR: večnamenski kioski niso dopustni na območjih, varovanih po predpisih varstva kulturne dediščine
ograja	+	+	+	+	+	+	+	+	o	-	Na G je ograjevanje gozda dovoljeno samo v primerih, ko je to: – predvideno v gozdnogojitvenem načrtu zaradi zaščite mladja ali varstva gozdov pred divjadjo za čas, ki je potreben do uskladitve populacije divjadi z okoljem, – potrebno zaradi zaščite vodnih zajetij, varstva naravnih vrednot in območij, zavarovanih na podlagi predpisov o ohranjanju narave, kulturnih spomenikov ali znanstveno-raziskovalnih proučevanje, – ogradi se lahko tudi gozd s posebnim namenom, če je to določeno z aktom o razglasitvi gozda za gozd s posebnim namenom; ograje pašnikov in obore za rejo divjadi se ne štejejo med te vrste ograj
podporni zid	+	+	+	+	+	+	+	+	+	+	za vse NR: v nekaterih območjih (predvsem območjih varstva narave) podporni zidovi izrecno niso dopustni ali pa niso zaželeni (izven območji grajene strukture oziroma poselitve); gl. druga določila odloka, med drugim določbe 45. in 52. člena tega odloka
mala komunalna čistilna naprava	+	+	+	+	+	+	+	+	+	-
nepretočna grenica	+	+	+	+	+	+	+	+	+	-
rezervoar	+	+	+	+	+	+	+	+	+	-
vodnjak, vodomet	+	+	+	+	+	+	+	+	+	-
priključek na objekt GJI in dalj. ogrevanja	+	+	+	+	+	+	+	+	+	+
samostojno parkirišče	+	+	+	+	+	+	+	+	-	-
kolesarska pot, pešpot, gozdna pot	+	+	+	+	+	+	+	+	+	+
pomol	-	-	-	+	-	-	-	-	+	+
športno igrišče na prostem	+	+	-	+	+	-	-	+	-	-
vodno zajetje in obj. za akumul. vode in namakanje	+	+	+	+	+	+	+	+	+	+
obj. za oglaševanje	+	+	+	+	+	+	+	+	+	-
obj. za rejo živali	+	+	-	+	-	+	-	+	+	+
pomožni kmetijsko-gozdarski obj.	+	+	+	+	+	+	-	+	+	-
obj. za kmetijske proizvode in dopolnil. dej.	+	+	+	+	+	+	-	+	+	-
pomožni komunalni obj.	+	+	+	+	+	+	+	+	+	+
pomožni letališki, pristaniški obj. in pomožni obj. na smučišču	-	-	-	-	-	-	-	-	-	-
pomožni obj. namenjen obrambi in varstvi pred naravnimi in drugimi nesr. ter pomožni obj. za spremlj. stanja okolja in narav,.pojavov	+	+	+	+	+	+	+	+	+	+

(1) V vseh EUP veljajo naslednji pogoji za oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov:

– nezahtevni in enostavni objekti, med njimi predvsem majhne stavbe: oblikovno in funkcionalno usklajene z osnovnim obstoječim objektom

– majhne stavbe, kot so drvarnice, garaže, ute, lope, enoetažni pritlični objekti, nadstreški in drugi podobni objekti: morajo biti leseni ali izdelani v montažni izvedbi iz lahkih materialov, razen temeljev ali temeljne plošče, ki se prilagodi geomehanskim razmeram; lahko se postavljajo tudi v izvedbi enakih materialov z osnovnim obstoječim objektom z namenom uskladitve, kot je opisana v predhodni alineji

– pomožni objekti v javni rabi (kiosk, gostinski vrt, pokriti prostor, oder z nadstreškom, tribuna) morajo biti izdelani v montažni izvedbi iz lahkih materialov

– ograje: naj bodo praviloma žive meje oziroma lahke ograje, le v primeru protihrupnih zaščit masivne in po možnosti ozelenjene

– ograje morajo v EUP Dobrovlje – razpršena poselitev: DO01 – DO48 omogočati prehod prostoživečih vrst, odstopanja od določil te alineje so možna le v soglasju s pristojno območno enoto zavoda, pristojnega za ohranjanje narave

– medsosedske ograje: ne smejo biti višje od 1,80 m, razen v primerih posebnih varstvenih in zaščitnih zahtev (ko so lahko ograje višje in sicer toliko, kot zahteva njena funkcija) ali v primeru, da je s tem odlokom drugače določeno v okviru razdelka 3.5. Posebna določila glede prostorskih izvedbenih pogojev

– ograje proti javni cesti: višina naj upošteva pogoje upravljavca; če ti niso določeni, je lahko visoka največ 1,80 m, razen v primerih posebnih varstvenih in zaščitnih zahtev (ko so lahko ograje višje in sicer toliko, kot zahteva njena funkcija)

– avtobusna postajališča: na območju celotne občine izdelati celostno podobo postajališč in druge opreme

– ekološki otok: biti mora zakrit (lahko ozelenjen z vegetacijo), nevpadljiv, priporoča se uporaba naravnih materialov, prilagojenih funkciji, strukturi naselja in krajini

– čebelnjak: sledi naj tradicionalnemu vzoru

– čebelnjaki izven območij kmetij: so praviloma prenosni ali postavljeni na točkovnih temeljih

– kašča: sledi naj tradicionalnemu vzoru

– kozolec: dopustna je postavitev regionalno značilnih kozolcev

– poljska pot: na območjih kulturne dediščine možna samo peščena oziroma se utrdi le po kolesnicah (asfalt in tlakovci niso dopustni)

– silos: na območjih kulturne dediščine možen samo v horizontalni obliki

– skedenj: dopustna je postavitev regionalno značilnih skednjev

– čakalnice in kolesarnice: prilagojene naj bodo okolju in celostni podobi urbane opreme

(2) Poleg pogojev iz prejšnjega odstavka veljajo v območjih kulturne dediščine tudi naslednji pogoji za oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov:

– drvarnica: podolgovat tloris, obod iz lesenih pokončnih letev, dvokapna streha z naklonom od 40 do 45º, opečna kritina, izjemoma so možna odstopanja, če oblikovanje ne vpliva na varovane lastnosti enote, s čimer mora soglašati zavod, pristojen za varstvo nepremične in z njo povezane premične kulturne dediščine

– garaža: prvenstven je treba zagotavljati njeno vključevanje v objekte (gospodarske, poslovne, stanovanjske) oziroma se izvede v obliki nadkritih parkirnih mest

– lopa: možna le, če to dopušča zasnova domačije oziroma hiše z vrtom, pri čemer je potrebna predhodna preveritev nemoteče vključitve v prostor, biti mora lesena

– nadstrešek: možen le, če to dopušča značaj objekta ali odprtega prostora

– bazen: potrebna je predhodna preveritev nemoteče vključitev v prostor

– rezervoar: potrebna je predhodna preveritev nemoteče vključitev v prostor, načeloma omejen z neizstopajočo živo mejo

– uta, senčnica: potrebna je predhodna preveritev nemoteče vključitev v prostor, biti mora lesena

– ograja: v obliki kot kaže morfološka analiza naselja, kar se preverja v postopku izdaje kulturnovarstvenih pogojev in soglasja pristojnega organa

– objekt javne razsvetljave: izbrati svetila primerne velikosti – ne višjih od slemen objektov, izdelana mora biti celostna podoba

– gnojišče, gnojna jama: ograda ne sme presegati 1,3 m

– gozda cesta: izdelati je potrebno variante tras

– gozdna učna pot: izdelati je potrebno celostno podobo učnih tabel

– gozdna žičnica: izogiba naj se objektom in območjem kulturne dediščine.

(3) V zazidano površino za izračun faktorja zazidanosti se po tem OPN štejejo tudi vsi enostavni in nezahtevni objekti.

(1) V vseh EUP se ureditev okolice objektov – prerazporeditev in izravnava zemeljskih mas, potrebne in dopustne zasaditve, izvedbe drugih zunanjih ureditev izvaja pod naslednjimi pogoji:

– višinske razlike naj se premoščajo z nakloni zemljine; brežine naj se utrdi z zasaditvijo avtohtonih vrst trav, popenjavk, grmovnic in drevja,

– v kolikor pri zemeljskih posegih planiranje terena ni mogoče izvajati z brežinami, kar se dokazuje z geološkim mnenjem, se lahko izvedejo oporni zidovi; oporni zidovi morajo biti obdelani z naravnimi materiali in načeloma ozelenjeni, priporoča se kaskadna (stopničasta) izvedba, ki omogoča lažjo ozelenitev,

– okoli objektov so obvezne zasaditve z avtohtonimi rastlinskimi vrstami; za zasaditve okolice objektov v območjih ohranjanja narave se uporabijo avtohtone, rastiščnim razmeram prilagojene drevesne in grmovne vrste, tujerodnih ali eksotičnih rastlinskih vrst (npr. cipres) se ne vnaša.

(2) Določila prejšnjega odstavka ne veljajo za EUP Dobrovlje – razpršena poselitev: DO01 – DO48 v kateri uporaba škarp, teras, ograj in drugih objektov za premoščanje višinskih razlik ni dopustna. Premostitve naj se izvedejo v obliki zatravljenih zemeljskih brežin.

(3) Odstopanja od določil prejšnjega odstavka so možna le izjemoma, kadar zaradi geotehničinih pogojev ni možna predpisana izvedba. V tem primeru je možna izvedba opornih zidov v višini največ 1,50 m nad terenom; v primeru večjih višinskih razlik se oporni zidovi izvedejo stopničasto.

(1) V vseh EUP veljajo naslednja določila glede priključevanja objektov, ki niso enostavni in nezahtevni objekti, na gospodarsko javno infrastrukturo (GJI) in grajeno javno dobro:

– obvezna je priključitev na javni vodovod,

– obvezna je priključitev na fekalno in meteorno kanalizacijo,

– v kolikor ni možna priključitev na javno kanalizacijsko omrežje, je obvezna priključitev na individualno čistilno napravo; odvajanje komunalnih odpadnih vod v greznice ni dovoljeno,

– komunalne odpadne vode iz obstoječih objektov se lahko v prehodnem obdobju, kjer ni zgrajenega javnega kanalizacijskega omrežja, do izteka roka za prilagoditev odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, ki velja za obstoječe objekte, odvajajo v obstoječo greznico; po izteku prehodnega obdobja je potrebno komunalne odpadne vode iz obstoječih objektov speljati na individualne čistilne naprave; pretočne greznice je potrebno zamenjati s priključitvijo objektov na vodotesno kanalizacijsko omrežje z zaključkom na centralni čistilni napravi ali mali čistilni napravi.

– v kolikor ni možna priključitev na javno kanalizacijsko omrežje, je potrebno padavinske vode prioritetno ponikati, pri tem pa morajo biti ponikovalnice locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin znotraj parcel, namenjenih gradnji; če ponikanje ni možno, je treba padavinske vode v skladu s predpisi predhodno očistiti in speljati v bližnji vodotok; odvajanje padavinskih voda z urbanih in utrjenih površin mora biti urejeno na način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, morebitni suhi zadrževalniki ipd.); pri tem mora biti odvajanje načrtovano tako, da bodo padavinske vode speljane izven plazovitega in erozijsko ogroženega območja,

– tehnološke odpadne vode iz objektov in naprav morajo biti pred iztokom očiščene do predpisane stopnje,

– obvezna je priključitev na javno cesto,

– obvezna je priključitev na električno omrežje,

– za ogrevanje se priporoča uporaba t.i. čistih energentov, možna je tudi oskrba z zemeljskim plinom in gradnja prenosnega in distribucijskega sistema zemeljskega plina za oskrbo gospodinjstev, industrije in javnih ustanov z zemeljskim plinom; za priključitev na prenosni sistem zemeljskega plina je potrebno podati vlogo za izdajo soglasja za priključitev, ki se vodi v posebnem/ločenem upravnem postopku,

– za vsak stanovanjski ali poslovi objekt je potrebo zagotoviti zbirno mesto za odpadke skladno s 53. členom tega odloka,

– za vsak objekt je potrebno zagotoviti zadostno število parkirnih mest skladno z zakonodajnim normativom,

– pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj za predvidene objekte si morajo investitorji pridobiti pri pristojnih upravljavcih GJI projektne pogoje oziroma soglasja za priključitev na GJI.

(2) Enostavni in nezahtevni objekti se v vseh EUP lahko priključujejo na GJI in na grajeno javno dobro samo v primeru, da so postavljeni na stavbnem zemljišču. V nasprotnem primeru se lahko na GJI in na grajeno javno dobro priključujejo samo:

– enostavni in nezahtevni pomožni kmetijsko-gozdarski objekti in objekti, ki so proizvod dan na trg v skladu s predpisom, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti, ki jih priključuje investitor, ki izpolnjuje pogoje iz (3) odstavka 48. člena,

– pomožni objekt za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov, raziskovanje podzemnih voda, mineralnih surovin in geotermičnega energetskega vira,

– enostavni in nezahtevni objekti, ki so dopustni ob razpršeni gradnji skladno s 114. členom,

– mala vetrna elektrarna do nazivne moči 1MW.

(3) V vseh EUP veljajo naslednja določila glede pogojev gradnje v varovalnih pasovih GJI:

– če nameravana gradnja leži na območju, ki je s posebnimi predpisi ali z zakonom, ki ureja pogoje za graditev vseh objektov opredeljeno kot varovalni pas GJI, je potrebno pridobiti projektne pogoje, k projektnim rešitvam pa soglasje pristojnega organa oziroma nosilca javnega pooblastila,

– za vsak poseg v koridorjih obstoječih ali predvidenih daljnovodov je potrebno pridobiti ustrezno soglasje upravljavca; za vse posege, ki posegajo v elektroenergetske koridorje daljnovodov je potrebno pridobiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti veličin elektromagnetnega sevanja skladno z zakonodajo; za vsak poseg v elektroenergetski varovalni pas je potrebno izdelati ustrezno projektno dokumentacijo oziroma elaborat križanja; izrecno je v koridorih daljnovodov prepovedana gradnja nadzemnih objektov, v katerih je lahko vnetljiv material, na parkiriščih pod daljnovodi pa je prepovedano parkiranje za vsa vozila, ki prevažajo vnetljive, gorljive in eksplozivne materiale; pri projektiranju je potrebno upoštevati potek ozemljitev, ki so položene v globini 0,5 m dolžine do 30 m od daljnovodnih stebrov; pri gradnji je potrebno predvideti, da se deli teles, ročice gradbenih strojev ali drugi predmeti ne približajo faznim vodnikom za napetostni nivo 400 kV na manj kot 5 m, za napetostni nivo 220 kV na manj kot 4 m in za napetostni nivo 110 kV na manj kot 3 m.

(4) V vseh EUP veljajo naslednja določila glede pogojev gradnje v varovalnih pasovih obstoječih ali predvidenih daljnovodov:

– za vsak poseg v koridorjih obstoječih ali predvidenih daljnovodov s pripadajočimi transformatorskimi postajami je potrebno pridobiti ustrezno soglasje upravljavca,

– za vse posege, ki posegajo v elektroenergetske koridorje daljnovodov je potrebno pridobiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti veličin elektromagnetnega sevanja skladno z zakonodajo,

– za vsak poseg v elektroenergetski varovalni pas je potrebno izdelati ustrezno projektno dokumentacijo oziroma elaborat križanja,

– izrecno je v koridorih daljnovodov prepovedana gradnja nadzemnih objektov, v katerih je lahko vnetljiv material, na parkiriščih pod daljnovodi pa je prepovedano parkiranje za vsa vozila, ki prevažajo vnetljive, gorljive in eksplozivne materiale,

– pri projektiranju je potrebno upoštevati potek ozemljitev, ki so položene v globini 0,5 m dolžine do 30 m od daljnovodnih stebrov,

– vsa dela morajo biti speljana tako, da se ne poškoduje ozemljitev daljnovodnih stebrov; v primeru poškodbe ozemljitvenega sistema je investitor dolžan sanirati poškodbo v prisotnosti predstavnika upravljavca,

– pri gradnji je potrebno predvideti, da se deli teles, ročice gradbenih strojev ali drugi predmeti ne približajo faznim vodnikom za napetostni nivo 400 kV na manj kot 5 m, za napetostni nivo 220 kV na manj kot 4 m in za napetostni nivo 110 kV na manj kot 3 m,

– v tistih EUP, ki posegajo v varovalni pas elektroenergetskega omrežja (EEO), so dopustni le posegi, ki so skladni z veljavnimi predpisi s tega področja pod pogoji pristojnega upravljavca,

– pri gradnji objektov je potrebo upoštevati zakonodajo oziroma pravilnik, ki določa pogoje in omejitve gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij, na podlagi katerega so določene vrste objektov v varovalnem pasu obstoječih in predvidenih daljnovodov prepovedane,

– pri gradnji objektov v varovalnem pasu elektroenergetskih vodov in naprav je potrebno upoštevati zakonodajo s področja elektromagnetnega sevanja in hrupa,

– skladno s predpisi s področja graditve je za predvidene objekte potrebno od Elektra Celje, d.d. pridobit projektne pogoje in soglasja k projektu ter soglasje za priključitev na distribucijsko omrežje.

(5) V vseh EUP veljajo naslednja določila glede pogojev gradnje v varovalnih pasovih prenosnega omrežja zemeljskega plina:

– za vsak poseg v pripadajočem nadzorovanem pasu prenosnega omrežja zemeljskega plina je potrebno pridobiti ustrezno soglasje upravljavca,

– pri načrtovanju novih posegov v prostor na območju obstoječih in predvidenih plinovodnih koridorjev je potrebno upoštevati področno zakonodajo, predvsem pa omejitve v pripadajočem varovalnem pasu prenosnega sistema zemeljskega plina (2 x 65 m) in posebne pogoje v varnostnem pasu (2 x 5 m) ter pridobiti soglasja pristojnega operaterja prenosnega sistema zemeljskega plina.

(6) V tistih EUP Območje državnega prostorskega akta, v katerih velja Lokacijski načrt za avtocesto Arja vas–Ločica pri Vranskem (Uradni list RS, št. 26/94-1124, 45/95-2207 – SP./dop., 36/00-1692 – spr./dop. za AC bazo, 110/02-5386 – ZUreP-1, 33/07-1761 – ZPNačrt), in v vseh EUP, ki mejijo na te EUP, veljajo naslednja določila glede pogojev gradnje v varovalnih pasovih avtoceste (AC):

– vse posege v varovalni pas AC, ki meri 40 m od roba cestnega sveta na vsako stran, je možno izvajati le po predhodnem soglasju DARS, d.d.,

– posegi v varovalni pas AC ne smejo biti v nasprotju z njenimi koristmi, ne smejo prizadeti interesov varovanja ceste in prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja njenega videza,

– v varovalnem pasu AC ni dovoljeno postavljati tabel, napisov in drugih objektov ali naprav za slikovno ali zvočno obveščanje in oglaševanje,

– meteorna voda z objektov in pripadajočih površin ne sme biti speljana v naprave za odvodnjavanje AC in njenega cestnega sveta,

– razsvetljava mora izpolnjevati zahteve glede zastrtosti bleščanja in svetlobnega onesnaževanja v skladu s predpisi,

– zaradi načrtovanih ureditev ne sme biti onemogočena ali ovirana izvedba rednega vzdrževanja, investicijskih vzdrževalnih del in vzdrževalnih del v javno korist na AC in na njenih spremljajočih objektih, prometnicah in vgrajeni infrastrukturi,

– v varovalnem pasu AC je treba načrtovati takšne dejavnosti, ki ne bodo negativno vplivale na cesto. V varovalnem pasu naj se ne načrtuje objektov in dejavnosti, za katere bi bil vpliv ceste lahko moteč obremenitev s hrupom.

(7) V vseh EUP veljajo naslednja določila glede pogojev gradnje v varovalnih pasovih železniške proge:

– za vsako nameravano gradnjo v varovalnem pasu železniške proge (108 m levo in desno izven naselja oziroma 106 m levo in desno v naselju od osi skrajnega tira) je potrebno predhodno v skladu z zakonom, ki ureja pogoje za zagotovitev varnega in urejenega železniškega prometa, pridobiti projektne pogoje in soglasje k projektni dokumentaciji s strani upravljavca železniške infrastrukture,

– pri projektiranju je potrebno upoštevati zakon, ki ureja pogoje za zagotovitev varnega in urejenega železniškega prometa, in pravilnik, ki določa pogoje za graditev gradbenih objektov ali drugih objektov, saditev drevja ter postavljanje naprav v varovalnem progovnem pasu in v varovalnem pasu ob industrijskem tiru,

– pred izdajo soglasja h gradnji v varovalnem progovnem pasu ni dovoljeno izvajati nobenih del,

– pred izdajo gradbenega dovoljenja ali drugega ustreznega upravnega akta skladno z zakonom, ki ureja pogoje za graditev vseh objektov, v železniškem varovalnem progovnem pasu ni dovoljeno izvajati nobenih del,

– za objekte in naprave, ki se bodo projektirali v bližini ali v območju železniških prog, je potrebno pred pridobitvijo projektnih pogojev opraviti skupen ogled in predstavitev predstavnikom Slovenskih železnic, ki ga skliče investitor del,

– odmik objektov in naprav mora biti min. 12,00 m od osi skrajnega tira, odmik cestnih in parkirnih prostorov pa mora biti min. 8,00 m od osi skrajnega tira železniške proge,

– vsa dela v območju železniških prog je potrebno opraviti pod nadzorstvom SGD Celje,

– ob železniški progi potekajo SVTK kabelske trase, kar je potrebno upoštevati pri izdelavi projektne dokumentacije; v primeru posegov na področje kabelskih tras je potrebno izdelati načrt za prestavitev oziroma zaščito SVTK kablov,

– vsa dela v železniškem varovalnem pasu je potrebno opraviti pod nadzorom upravljavca železniške infrastrukture ob predhodni zakoličbi kabelskih tras,

– v kolikor so predvideni posegi izven varovalnega progovnega pasu železniške proge, projekti pogoji in soglasje s strani upravljavca železniške infrastrukture niso potrebni.

(8) Varovalni pasovi so v vseh EUP enaki in sicer so navedeni v tabeli 4; pogoje za posege v varovalne pasove oziroma morebitna odstopanja od tega člena določa pristojni upravljavec infrastrukture; poleg tabele 4 se upoštevajo tudi določila 44. člena tega odloka:

tabela 4

A) varovalni pas GJI
vodovod	3 m levo in desno od osi voda
kanalizacija	3 m levo in desno od osi voda
vod, namenjen telekomunikacijskim storitvam, vključno s kabelskim razdelilnim sistemom	3 m levo in desno od osi voda
plinovod	2 x 65 m
drugi vodi, ki služijo namenu GJI	3 m levo in desno od osi voda
B) varovalni pas elektroenergetskih vodov in objektov tega omrežja
napetostni nivo 400 kV in 220 kV	40 m levo in desno od osi DV oziroma 40 m od zunanje ograje razdelilne ali transformatorske postaje
napetostni nivo 110 kV	15 m levo in desno od osi DV oziroma 15 m od zunanje ograje razdelilne ali transformatorske postaje
napetostni nivo 20 kV	10 m levo in desno od osi DV in pripadajoče transformatorske postaje
SN in NN podzemni el. en. vod	1 m od osi SN in NN podzemnega el. en. voda
NN nadzemnega el. en. vod	1.5 m od osi NN nadzemnega el. en. voda
podzemni kablovodi	za nadzemni večsistemski daljnovod in razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti 400 kV in 220 kV 40 m, za podzemni kabelski sistem nazivne napetosti 400 kV in 220 kV 10 m, za nadzemni večsistemski daljnovod in razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti 110 kV in 35 kV 15 m, za podzemni kabelski sistem nazivne napetosti 110 kV in 35 kV 3 m
transformatorska postaja	2 m, razen na območjih s I. stopnjo varstva pred sevanjem, kjer je oddaljenost min. 5 m
C) varovalni pas prometne infrastrukture
avtoceste	40 m od zunanjega roba cestnega sveta
hitre ceste	35 m od zunanjega roba cestnega sveta
glavne ceste	25 m od zunanjega roba cestnega sveta
regionalne ceste	15 m od zunanjega roba cestnega sveta
državne kolesarske poti	5 m od zunanjega roba cestnega sveta
občinske ceste	skladno z odlokom o občinskih cestah
železnice	108 m levo in desno izven naselja oziroma 106 m v naselju od osi skrajnega tira

(1) Na območjih kmetijskih zemljišč, ki so najboljša kmetijska zemljišča in druga kmetijska zemljišča, je dopustna gradnja naslednjih objektov ali posegov v prostor:

– agrarne operacije in vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč,

– enostavni in nezahtevni pomožni kmetijsko-gozdarski objekti v skladu z uredbo, ki ureja vrste objektov glede na zahtevnost, razen kleti in vinske kleti,

– objekti, ki so proizvod, dan na trg v skladu s predpisom, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti, in se po uredbi, ki ureja vrste objektov glede na zahtevnost, lahko uvrstijo med pomožne kmetijsko-gozdarske objekte, razen grajenega rastlinjaka, ki lahko presega velikost nezahtevnih objektov,

– čebelnjak, to je lesen enoetažni pritlični objekt na točkovnih temeljih, namenjen gojenju čebel, tlorisne površine do vključno 40 m²,

– staja, to je lesen enoetažni pritlični objekt na točkovnih temeljih, namenjen zavetju rejnih živali na paši, tlorisne površine do vključno 100 m²,

– pomožna kmetijsko-gozdarska oprema (npr. brajda, klopotec, kol, količek, žična opora, opora za mrežo proti toči, opora za mrežo proti ptičem, obora, ograja za pašo živine, ograja ter opora za trajne nasade, ograja za zaščito kmetijskih pridelkov, premični tunel in nadkritje, zaščitna mreža),

– pomožni objekt za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov,

– raziskovanje podzemnih voda, mineralnih surovin in geotermičnega energetskega vira,

– začasni objekti in začasni posegi, in sicer za čas dogodka oziroma v času sezone:

– oder z nadstreškom, sestavljen iz montažnih elementov,

– cirkus, če so šotor in drugi objekti montažni,

– začasna tribuna za gledalce na prostem,

– premični objekti za rejo živali v leseni izvedbi (npr. premični čebelnjak, premični kokošnjak, premični zajčnik),

– opazovalnica, to je netemeljena lesena konstrukcija (npr. lovska preža, ptičja opazovalnica),

– začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v skladu s pravilnikom, ki ureja vrste začasnih ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,

– dostop do objekta, skladnega s prostorskim aktom, če gre za objekt:

– ki ga je dopustno graditi na kmetijskih zemljiščih,

– ki je prepoznan kot razpršena gradnja (zemljišče pod stavbo izven območja stavbnih zemljišča) ali

– ki ga je dopustno graditi na površinah razpršene poselitve,

– gradbeno inženirski objekti, ki so po predpisih o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena uvrščeni v skupini:

– daljinski cevovodi, daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja in daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi, s pripadajočimi objekti in priključki nanje, in

– lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja, s pripadajočimi objekti in priključki nanje,

– rekonstrukcije občinskih in državnih cest v skladu z zakonom, ki ureja ceste. Dopustni so tudi objekti, ki jih pogojuje načrtovana rekonstrukcija ceste (npr. nadkrita čakalnica na postajališču, kolesarske poti in pešpoti, oporni in podporni zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje, pomožni cestni objekti, urbana oprema) ter objekti gospodarske javne infrastrukture, ki jih je v območju ceste treba zgraditi ali prestaviti zaradi rekonstrukcije ceste,

– mala vetrna elektrarna do nazivne moči 1 MW, če gre za kmetijsko zemljišče z boniteto manj kot 35.

(2) Gradnja, odmera, rekonstrukcija, obnova, vzdrževanje, posodobitev, odstranitev in podobna dela na objektih gospodarske javne infrastrukture s priključki iz predhodnega odstavka je dopustna le pod pogojem, da se ne povečuje drobljenja ekosistemov in zagotavlja ustrezne prehode za prostoživeče vrste.

(3) Ne glede na zakon, ki ureja graditev objektov, lahko staje in pomožne kmetijske-gozdarske objekte, ki so po predpisu, ki ureja razvrščanje objektov glede na zahtevnost gradnje, nezahtevni objekti, razen rastlinjaka, ograje za pašo živine, obore za rejo divjadi, ograje in opore za trajne nasade in opore za mreže proti toči ter ograje za zaščito kmetijskih pridelkov, na kmetijskem zemljišču gradi investitor, ki ima v lasti oziroma zakupu:

– najmanj 1 ha zemljišč, ki so glede na evidenco dejanske rabe zemljišč uvrščena med njive in vrtove, travniške površine, trajne nasade in druge kmetijske površine, ali

– najmanj 5.000 m² zemljišč, ki so glede na evidenco dejanske rabe zemljišč uvrščena med trajne nasade.

(4) Drugi pogoji za posege na kmetijska zemljišča so:

– na kmetijskih zemljiščih so dopustna vsa dela, ki so potrebna za obdelovanje kmetijskih zemljišč skladno s predpisi o kmetijskih zemljiščih,

– na kmetijskih zemljiščih so dopustne agrarne operacije skladno z določbami 43. člena tega odloka,

– odstranjevanje omejkov, majhnih gozdnih površin v pretežno kmetijskih območjih ter posek posameznih dreves ni dopusten,

– izvajanje kmetijskih dejavnosti naj se načrtuje in izvaja tako, da se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti,

– vzpodbuja naj se naravi prijazne oblike kmetovanja (ekološko kmetovanje, integrirana pridelava),

– pri vseh posegih na kmetijska zemljišča je poleg določb tega člena potrebno upoštevati tudi druge določbe, še posebej od 51. do 56. člena

– pri posegih na kmetijska zemljišča, na katerih se v naravi nahaja gozd, se v primeru krčitev gozdov upoštevajo določbe 49. člena.

(1) Na gozdnih zemljiščih so dopustna vsa dela, ki so potrebna z gospodarjenje z gozdovi in gozdnim prostorom skladno s predpisi o gozdovih.

(2) Na gozdnih zemljiščih so dopustne krčitve gozdov v kmetijske namene (za oblikovanje kmetijskih površin kot so travnik, pašnik, njiva, sadovnjak ipd.) v skladu s soglasjem zavoda, pristojnega za gozdove, če se območja krčitve nahajajo v območju mešanih kmetijsko-gozdarskih rab prostora iz evidence zavoda, pristojnega za gozdove, če krčitev obsegajo do 15 % površine gozdov v območju teh rab in če se krčitve izvajajo na lokacijah, kjer funkcije gozdov niso posebej poudarjene. Ne glede na določila prejšnjega stavka niso dopustne krčitve gozdnih površin, ki so opredeljene kot varovalni gozdovi in gozdovi s posebnim namenom, ter krčitve gozdnih površin, ki bi lahko ogrozile naravne vrednote ter poslabšale ugodno stanje vrst in njihovih habitatov ter habitatnih tipov, zaradi katerih je opredeljeno območje Natura 2000 in ekološko pomembno območje.

(3) Nove zasaditve se izvajajo kot osnovanje nasadov listavcev, ki so praviloma rastišču primernejši.

(4) Sukcesijske površine (površine s pionirskimi vrstami) naj se v strmejših delih ohranjajo brez posegov – dražjih premen.

(5) Za dvig kvalitete prostora za prostoživeče živali se izvajajo dopolnilne sadnje s plodonosnimi grmovnimi in drevesnimi vrstami.

(6) V območjih, kjer segajo stavbna zemljišča vse do gozdnega roba, je potrebno oblikovati zaprte gozdne robove, ki se izvedejo kot stopničast, vrstno pester gozdni rob, ki je statično stabilnejši in primernejši.

(7) V območjih, kjer segajo stavbna zemljišča vse do gozdnega roba, je potrebno upoštevati obstoječe dostope do gozda. Vsak dostop mora ob stiku s prometnico, po kateri je možen izvoz lesa s kamionom, imeti prostor za začasno deponijo lesa in naklada je lesa na kamion. Kombinacija prostora za deponijo lesa z nakladalnim prostorom na sami prometnici je sprejemljiva samo v primeru pomanjkanja prostora ob cesti.

(8) Gradnja gozdnih prometnic mora biti prostorsko racionalna in v skladu z okoljskimi zahtevami. Gozdne prometnice ne smejo vidno razvrednotiti prostora, pospeševati erozijskih procesov ter vplivati na stanje voda in odtočni režim. Gozdne prometnice morajo biti uporabne v primeru požara. Uporabljajo se tudi v rekreacijske in turistične namene. Gozdne prometnice so del infrastrukture v gozdovih in kot takšne namenjene gospodarjenju z gozdovi. Pogoje gradnje in uporabe posameznih gozdnih prometnic predpisuje področna zakonodaja.

(9) Preprečuje se pretirana fragmentacija gozdov. Ohranjajo se prosti prehodi za živalstvo, preprečujejo se erozijski pojavi, ohranja se stanje voda in vodni režim. Na območjih izjemnih krajin, kjer se gozdovi pojavljajo fragmentalno ali z gozdnim robom mejijo na obdelovalne površine, je treba ohranjati obstoječ obseg gozda kot pomembno sestavino kulturne krajine.

(10) Ob gradnji gozdnih in drugih prometnic ter krčitvi gozda je potrebno zagotavljati varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti, zlasti na ekološko pomembnih območjih in območjih Natura 2000.

(11) Krčitve gozdov se na območjih poraslih z gozdom, ki imajo namensko rabo določeno kot kmetijska zemljišča (ta območja so bila kot predlogi za krčitev gozdov podana v postopku priprave OPN), izvedejo v roku 10 let po uveljavitvi OPN.

(12) Pri krčitvah gozdov v EUP Odprt prostor občine: OP01, ki se nahajajo v območju ohranjanja narave, in sicer v ekološko pomembnem območju Dobrovlje – Čreta, se upoštevajo tudi naslednje usmeritve:

– po krčitvi gozda naj se vzpostavi gozdni rob tako, da se 3 m pas izkrčenega zemljišča proti gozdu prepusti zaraščanju s ciljem vzpostavitve gozdnega roba

– gozdni rob se ustrezno vzdržuje

– ohranja se osnovne reliefne značilnosti površja, prehodi v okoliški teren naj bodo mehkih oblik

– ostanki odstranjene vegetacije (panji, korenine, veje) se deponirajo na območju urejanja ter se jih uporabi za izvedbo zemeljskih del

– območja naj se ne ograjuje z ograjami, ki bi onemogočale prehod prostoživečih vrst

– spodbuja naj se ekstenzivno kmetijstvo

– preprečuje naj se zaraščanje novih kmetijskih površin

– kmetijske površine se gnoji na uveljavljen (obstoječ, tradicionalen) način s hlevskim gnojem; ne uporablja se mineralnih gnojil in gnojevke

– sestave biocenoze naj se ne spreminja z naseljevanjem tujerodnih rastlin in živali

– na območju naj se ne postavlja trajnih, niti začasnih objektov.

(1) Na območjih prometne infrastrukture, ki so površine cest in ostale prometne površine, je dopustno vzdrževanje, rekonstrukcija, odstranitev ter gradnja novega objekta za potrebe izvajanja prometa, vključno z mirujočim prometom, in sicer:

– 2 Gradbeni inženirski objekti in

– drugi objekti, ki niso v nasprotju s podrobnejšo namensko rabo EUP

Na prometnih površinah, ki so ostale prometne površine, se prioritetno urejajo parkirišča.

(2) Dopustna je postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelo 3.

(3) Znotraj krožišč se lahko umestijo razni simboli kraja, urbana oprema naj bo enotno oblikovana, oznake (kažipoti, informativne table ipd.) naj se oblikujejo enotno.

(4) Umestitev nove ceste v vplivnem območju naselbinskega spomenika Braslovče – Trško jedro (okvirno parcele št. 60/1, 62, 66, 67, 70, 71, 72, 73/1, 79/1, 84, 85, 91/3, 91/4, 92, 701/1, 704/2, 706/5, 706/6, 706/10, 714, k.o. Braslovče) je sprejemljivo le v primeru, da bo cesta urejena kot kolovoz, brez nasipov v prostoru.

(1) Sestavni del OPN so objekti in območja kulturne dediščine, varovani po predpisih s področja varstva kulturne dediščine (v nadaljevanju: objekti in območja kulturne dediščine). To so kulturni spomeniki, vplivna območja kulturnih spomenikov, varstvena območja dediščine, registrirana kulturna dediščina, vplivna območja dediščine.

(2) Objekti in območja kulturne dediščine so razvidni iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o OPN in je njegova obvezna priloga, in iz veljavnih predpisov s področja varstva kulturne dediščine (aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov, aktov o določitvi varstvenih območij dediščine).

(3) Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vernosti ter dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ).

(4) Na objektih in območjih kulturne dediščine nista dovoljeni:

– gradnja novega objekta, vključno z dozidavo in nadzidavo ter deli, zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji izgled objekta, in

– rekonstrukcija objekta,

(5) Odstranitve objektov ali območij ali delov objektov ali območij kulturne dediščine niso dopustne, razen pod pogoji, ki jih določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine.

(6) Na objektih in območjih kulturne dediščine veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor prostorski izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje kulturne dediščine. V primeru neskladja ostalih določil tega odloka s prostorsko izvedbenimi pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine.

(7) Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo – čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za deponije viškov materialov ipd.

(8) Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru neskladja določil tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o razglasitvi. Za kompleksne posege oziroma za posege v strukturne elemente spomenika je treba izdelati konservatorki načrt, ki je del projektne dokumentacije za pridobitev soglasja. Pogoji priprave in izdelave konservatorskega načrta so določeni s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. S kulturnovarstvenim soglasjem se potrdi konservatorski načrt in usklajenost projektne dokumentacije s konservatorskim načrtom.

(9) Za varstvena območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji kot jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij dediščine. V primeru neskladja določil tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih območij dediščine.

(10) Za registrirano kulturno dediščino, ki ni kulturni spomenik in ni varstveno območje dediščine, velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso dovoljeni. V primeru neskladja določil tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni v tem členu. Za registrirano kulturno dediščino veljajo dodatno še prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljujejo varstveni režimi za posamezne tipe dediščine in so navedeni v tem členu:

Za registrirano stavbno dediščino: ohranjajo se vrednote, kot so:

– tlorisna in višinska zasnova (gabariti),

– gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova,

– oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli),

– funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora,

– sestavine in pritikline,

– stavbno pohištvo in notranja oprema,

– komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico,

– pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih – cerkvah, gradovih, znamenjih itd.),

– celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine),

– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.

Za registrirano naselbinsko dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:

– naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov),

– odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote),

– prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd.),

– prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti itd.),

– naravne in druge meje rasti ter robovi naselja,

– podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina),

– odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega),

– stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.),

– oprema in uporaba javnih odprtih prostorov,

– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.

V primeru, da pri posamezni enoti kulturne dediščine varujemo tudi zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami, je potrebno upoštevati tudi prostorske izvedbene pogoje za registrirana arheološka najdišča.

Za registrirano vrtnoarhitekturno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:

– zasnova (oblika, struktura, velikost, poteze),

– grajene ali oblikovane sestavine (grajene strukture, vrtna oprema, likovni elementi),

– naravne sestavine (rastline, vodni motivi, relief),

– podoba v širšem prostoru oziroma odnos dediščine z okolico (ohranjanje prepoznavne podobe, značilne, zgodovinsko pogojene in utemeljene meje),

– rastišče z ustreznimi ekološkimi razmerami, ki so potrebne za razvoj in obstoj rastlin,

– vsebinska, funkcionalna, likovna in prostorska povezanost med sestavinami prostorske kompozicije in stavbami ter površinami, pomembnimi za delovanje celote.

Za registrirano arheološko najdišče velja, da ni dovoljeno posegati v prostor na način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline. Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in premičnimi najdbami se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst. Prepovedano je predvsem:

– odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake,

– poglabljali dna vodotokov ter jezer,

– ribariti z globinsko vlečno mrežo in se sidrati,

– gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine in

– postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega najdišča.

Izjemoma so dovoljeni posegi v posamezna najdišča, ki so hkrati stavbna zemljišča znotraj naselij, in v prostor robnih delov najdišč ob izpolnitvi naslednjih pogojev:

– če ni možno najti drugih rešitev in

– če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo.

V primeru, da se območje urejuje z občinskim podrobnim prostorskim načrtom, je treba predhodne arheološke raziskave v smislu natančnejše določitve vsebine in sestave najdišča opraviti praviloma že v okviru postopka priprave izvedbenega akta.

Za registrirano memorialno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:

– avtentičnost lokacije,

– materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin,

– vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute.

Za drugo registrirano dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:

– materialna substanca, ki je še ohranjena,

– lokacija in prostorska pojavnost,

– vsebinski in prostorski odnos med dediščino in okolico.

(11) V vplivnih območjih dediščine velja, da morajo biti posegi in dejavnosti prilagojeni celostnemu ohranjanju dediščine. Ohranja se prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost dediščine, zaradi katere je bilo vplivno območje določeno.

(12) Za poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika, varstveno območje dediščine ali registrirano dediščino, ki je razvidna iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o OPN, je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje za posege po predpisih s področja varstva kulturne dediščine.

Kulturnovarstveno soglasje je treba pridobiti tudi za posege v posamezno EUP, če je tako določeno s posebnimi prostorsko izvedbenimi pogoji, ki veljajo za to območje urejanja.

Za kompleksne posege oziroma za posege v strukturne elemente spomenika je treba pripraviti konservatorski načrt, ki je del projektne dokumentacije za pridobitev kulturnovarstvenega soglasja. Pogoji priprave in izdelave konservatorskega načrta so določeni s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. S kulturnovarstvenim soglasjem se potrdi konservatorski načrt in usklajenost projektne dokumentacije s konservatorskim načrtom.

Če se upravičeno domneva, da je v nepremičnini, ki je predmet posegov, neodkrita dediščina, in obstaja nevarnost, da bi z načrtovanimi posegi bilo povzročeno njeno poškodovanje ali uničenje, je treba izvesti predhodne raziskave skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, Obseg in čas predhodnih raziskav dediščine določi pristojna javna služba. Za izvedbo raziskave je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo po predpisih s področja varstva kulturne dediščine.

(13) Za poseg v objekt ali območje kulturne dediščine se štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakorkoli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo. To so tudi vsa dela, ki se štejejo za vzdrževanje objekta skladno s predpisi s področja graditve objektov in drugi posegi v prostor, ki se ne štejejo za gradnjo in so dopustni na podlagi tega odloka ali drugih predpisov.

(14) Za posege energetske sanacije je z vidika varstva kulturne dediščine treba preučiti vsak posamezen ukrep.

Vgradnja toplotne izolacije na izpostavljenih fasadah praviloma ni dopustna, izjemoma je dopustna na fasadah, ki niso izpostavljene in nimajo likovne vrednosti.

Struktura, tekstura in barva zaključnega sloja fasadne obloge mora imeti enake lastnosti kot prvotna fasada. Morebitne členitve fasad (fuge, stiki različnih materialov, barv) je treba pri rekonstrukciji ponoviti.

Obnova ali zamenjava stavbnega pohištva: obnova oken (kitanje, tesnjenje, oplesk) imajo prednost pred zamenjavo z novimi. V primeru škatlastih (dvojnih oken) je večinoma dopustna zamenjava notranjega krila z novim, medtem ko je treba zunanje krilo ohraniti in obnoviti. Tesnjenje oken se izvede na notranjem krilu. Novo stavbno pohištvo mora biti po merah, obliki, materialu, profilaciji in barvi enako originalnemu. Zaradi vgradnje izolacijskega stekla so dopustna odstopanja le pri merah okvirjev za cca 1 cm. Namestitev in vgradnja zunanjih senčil je dopustna le tam, kjer so že originalno in to v enakih oblikovnih značilnostih.

Toplotna izolacija strešnih površin je možna na način, da se z njo ne spreminja videza strehe.

Namestitev zunanjih enot strojne opreme (klimatske naprave, fotovoltaični paneli, toplotne črpalke ipd.): v objektih kulturne dediščine naj se smiselno presodi o uporabi strojnih naprav brez zunanjih enot. V primeru uporabe strojnih naprav z zunanjimi enotami je te naprave sprejemljivo namestiti le izven vidnega polja izpostavljenih fasad oziroma streh, to je na dvoriščne strani, za balkonske ograje ipd. Nameščanje naprav na ulične fasade in druge izpostavljene dele objektov ni sprejemljivo.

(15) Za izvedbo predhodne arheološke raziskave na območju kulturnega spomenika, registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine, naselbinske dediščine, kulturne krajine ali zgodovinske krajine je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline skladno po predpisih za varstvo kulturne dediščine. Pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline je pri pristojni območni enoti zavoda, pristojnega za varstvo nepremične in z njo povezane premične kulturne dediščine treba pridobiti podatke o potrebnih predhodnih arheoloških raziskavah – obseg in čas predhodnih arheoloških raziskav določi pristojna javna služba.

(16) Na območjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in ocena arheološkega potenciala še ni znana, se priporoča izvedba predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo ali posegi v zemeljske plasti.

(17) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja / lastnika zemljišča / investitorja / odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto zavoda, pristojnega za varstvo nepremične in z njo povezane premične kulturne dediščine, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.

(18) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi zavoda, pristojnega za varstvo nepremične in z njo povezane premične kulturne dediščine, omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.

(1) Varovana območja ohranjanja narave, v katerih je treba pridobiti posebno soglasje zaradi varstvenega režima, ki velja na teh območjih oziroma nepremičninah, so določena s posebnimi predpisi.

(2) Za posege oziroma gradnjo objektov na območju, ki ima na podlagi predpisov s področja ohranjanja narave poseben status, je potrebno pridobiti naravovarstvene pogoje in naravovarstvene soglasje, ki ga izda ministrstvo pristojno za ohranjanje narave.

(3) Za enostavne objekte in nezahtevne objekte ni potrebno pridobivati projektnih pogojev, potrebno je pridobiti le naravovarstveno soglasje ministrstva, pristojnega za ohranjanje narave.

(4) Če nameravana gradnja leži na območju, ki se ureja z DPN ali OPPN, je potrebno skladno z določili zakona, ki določa ukrepe ohranjanja biotske raznovrstnosti in sistem varstva naravnih vrednot, pridobiti naravovarstvene pogoje in naravovarstveno soglasje ministrstva, pristojnega za ohranjanje narave.

(5) Varstveni pogoji, usmeritve in priporočila za ohranjanje naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti so naslednja:

– vzpodbuja naj se rabo zaraščajočih se kmetijskih površin na način, k zagotavlja ohranjanje naravnih vrednot in območja biotske raznovrstnosti, še posebej na habitatnih tipih travišč na ekološko pomembnih območjih in območjih Natura 2000.

– na večjih kmetijskih površinah sredi intenzivne kmetijke krajine se ohranjajo obstoječe manjše površine gozdnih zemljišč (gozdni otoki) ter ohranjajo ali ponovno vzpostavljajo omejki in živice, travniški sadovnjaki …

– pri umeščanju in gradnji objektov je potrebno ohranjati travniške sadovnjake, skupine in posamezna drevesa v agrarni in urbani krajini ter omejke in grmišča,

– gradnja objektov naj se načrtuje v odmiku ene drevesne višine odraslega drevesa od obstoječega gozdnega roba ali obvodne drevnine,

– enostavne in nezahtevne objekte na območjih kmetijske, gozdne in ostale rabe, ki so izjemoma dopustni na zemljiščih, ki niso zazidljiva, naj se postavlja izven območij naravnih vrednot in območij habitatov ogroženih in zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst ter habitatnih tipov, ki se prednostno, glede na druge habitatne tipe, prisotne na celotnem območju RS, ohranjajo v ugodnem stanju,

– postavljanje obor in ogrevanje zemljišč v odprti krajini na območjih ohranjanja narave se ne izvaja oziroma se izvaja na način, da je mogoč prehod prostoživečih vrst; na območjih, ki so zavarovani po predpisih o ohranjanju narave, se ne postavlja obor za gojenje tujerodnih prostoživečih vrst,

– za premoščanje novo izdelanih višinskih razlik naj se ne gradi betonskih škarp in opornih zidov; premostitve naj se izvedejo v obliki zatravljenih zemeljskih brežin; brežine naj se utrdi z zasaditvijo avtohtonih vrst trav, vzpenjavk, grmovnic in drevja,

– za zasaditve okolice objektov v območjih ohranjanja narave se uporabijo avtohtone, rastiščnim razmeram prilagojene drevesne in grmovne vrste; tujerodnih ali eksotičnih rastlinskih vrst se ne vnaša,

– v primeru urejanja ceste na odseku, kjer je evidentiran prehod dvoživk, bo pristojna služba za ohranjanje narave podala mnenje o ustreznosti tehnične izvedbe prehodov in zaščitne ograje za neovirane prehode dvoživk preko cestišča,

– ob gradnji, rekonstrukciji in vzdrževanju prometne infrastrukture naj se zagotavlja ustrezne prehode za prostoživeče vrste,

– ob načrtovanju rekonstrukcij ali investicijsko vzdrževalnih del na odsekih, kjer se nahaja evidentirani prednostni odsek, je potrebno načrtovanje prehodov in zaščitnih ograj za neovirano prehajanje dvoživk,

– načrtovanje prostorskih ureditev in dejavnosti na območju voda in obvodnih zemljiščih naj zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti,

– obsega poplavnih območij ali odtočnih režimov naj se ne spreminja, kadar pa je to potrebno, se zagotovi ustrezno nadomestitev teh površin,

– vodna infrastruktura se načrtuje tako, da se omogoča delovanje naravnih procesov na vodah in ob njih,

– urejanje vodotokov naj bo vsestransko pretehtano in naj upošteva naravno dinamiko porečja ter naj se izvaja s sonaravnimi ukrepi, ki zagotavljajo ohranjanje ali vzpostavitev naravne rečne dinamike; ob vodotokih naj se ohranja ali ponovno vzpostavi zveznost obsežne vegetacije,

– v potoke naj se ne posega z regulacijami in naj se jih ne onesnažuje; krčenje gozda ob vodotoku in lesene obrežne vegetacije naj se ne izvaja; v primeru sanacije brežin naj se ta izvaja z zasaditvijo rastišču primernih drevesnih in grmovnih vrst, vzpostavi naj se vrstno in višinsko pestra obrežna vegetacija,

– na reguliranih vodotokih se omogoči izboljšanje njihovega hidromorfološkega stanja; v primerih regulacij, pri katerih so bile uničene površine za zadrževanje visokih voda, naj se pretehta možnost sanacije z zadrževanjem visokih voda na poplavnih površinah ob vodotoku,

– načrtovanje in gradnja nove ter vzdrževanje obstoječe prometne infrastrukture naj ne povečuje drobljenja ekosistemov, zagotavlja pa naj ustrezne prehode za prostoživeče vrste,

– prečkanje vodov gospodarske javne infrastrukture preko vodotokov, ki imajo status naravne vrednote ali območja biotske raznovrstnosti, naj se izvede s podvrtavanjem struge ter na način, ki ne bo zahteval izvedbo posebnih zaščitnih ukrepov za zavarovanje struge vodotoka, kot je npr. betoniranje, kamnomet,

– pri gradnji mostov in cest na območju vodotokov, ki imajo na podlagi predpisov s področja varstva narave poseben status, se upoštevajo pogoji, usmeritve in priporočila za ohranjanje naravnih vrednot in pogojev za ohranitev habitatov zavarovanih, redkih in ogroženih vrst in prednostnih habitatnih tipov vezanih na vodno okolje,

– na območju naravnih vrednot in območju biotske raznovrstnosti naj se kablovodi izvedejo podzemno; umeščanje v prostor naj se izvede na način, da ob izkopu jarka ne bo prišlo do poškodovanja koreninskega sistema dreves,

– zaradi zmanjšanja negativnih učinkov svetlobnega onesnaževanja in s tem možnosti poslabšanja ugodnega stanja živalskih vrst (npr. nočni metulji, netopirji) naj se osvetljevanje območij načrtuje tako, da bo svetloba časovno omejena in prostorsko usmerjena proti tlom; osvetljevanje naj se izvede s svetilnimi telesi, ki so v skladu z določili uredbe, ki določa mejne vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja,

– označevanje naravnih vrednot in območij biotske raznovrstnosti naj se izvaja skladno s pravilnikom, ki določa vrste, osnovne elemente, pisave, grafične prikaze, materiale, konstrukcije, mere, način izdelave in načine postavljanja znakov za označevanje zavarovanih območij naravnih vrednot v naravi,

– gradnja malih komunalnih čistilnih naprav naj se načrtuje izven območij, ki imajo na podlagi predpisov s področja varstva narave poseben status oziroma se upoštevajo pogoji, usmeritve in priporočila za ohranjanje naravnih vrednot in pogojev za ohranitev habitatov zavarovanih, redkih in ogroženih vrst in prednostnih habitatnih tipov vezanih na vodno okolje.

(6) Z namenom ohranitve lastnosti in zagotavljanja varstva dendroloških naravnih spomenikov: Valandov topol v Zaklu, zelena duglazija v Šmatevžu, platana v Šmatevžu, Marovtova smreka pod Dobrovljami in skorš pri Vrtačnikovi domačiji in spomenika oblikovane narave drevoreda ob graščini Žovnek, se upošteva prepovedi, usmeritve in priporočila, ki so podani v aktu o zavarovanju, t.j. v Odloku o razglasitvi dendroloških spomenikov in spomenikov oblikovanje narave v Občini Žalec (Uradni list RS, št. 4/97) in v Odloku o spremembah in dopolnitvah Odloka o razglasitvi dendroloških spomenikov in spomenikov oblikovane narave v Občini Žalec (Uradni list RS, št. 78/98).

(1) Varstvena območja, v katerih je treba pridobiti posebno soglasje zaradi varstvenega režima, ki velja na teh območjih oziroma nepremičninah, so določena v naslednjih odstavkih tega člena in z drugimi predpisi, ki opredeljujejo varstvena območja in režime v njih.

(2) V vseh EUP veljajo naslednja skupna določila glede varstva voda:

– vsi objekti morajo biti priključeni na javni kanalizacijski sistem ter dalje na čistilno napravo; v kolikor ni možna priključitev na javno kanalizacijsko omrežje, je obvezna priključitev na individualno čistilno napravo,

– pretočne greznice je potrebno zamenjati s priključitvijo objektov na vodotesno kanalizacijsko omrežje z zaključkom na centralni čistilni napravi ali mali čistilni napravi,

– odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode se na celotnem območju Občine Braslovče izvaja skladno s sprejetim Operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode na območju Občine Braslovče.

(3) Ukrepi glede varovanja kakovosti zraka so v OPN Braslovče naslednji:

– objekti ne smejo prekomerno onesnaževati zunanjega zraka z emisijami v zrak,

– v čim večji možni meri je potrebno izkoriščati možnosti pasivnega ogrevanja,

– za individualno ogrevanje je potrebno uporabljati pretežno obnovljive vire energije, ki naj ne bodo lesna biomasa,

– umestitev posameznih virov v območja proizvodnih dejavnosti, ki so pretežno namenjena industrijskim, proizvodnim in spremljajočim storitvenim ter servisnim dejavnostim (z namensko rabo IP (površine za industrijo), IG (gospodarske cone) ali IK (površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo)) mora biti usklajena z zahtevami splošne emisijske uredbe glede pridobitve okoljevarstvenega dovoljenja – emisije (koncentracije in količine) onesnaževal v zrak,

– pri gradnji in obratovanju objektov je potrebno upoštevati pogoje predpisa o učinkoviti rabi energije v stavbah,

– za obstoječe javne objekte se pristopi k celoviti energetski sanaciji stavb skladno z nacionalnimi programi in predpisi za pospeševanje okolju prijazne in učinkovite rabe energije,

– spodbuja se učinkovita raba energije,

– spodbuja se plinifikacija,

– dejavnosti, ki so pomemben vir emisij v zrak, se umešča v gospodarska in industrijska območja,

– za preprečevanje širjenja negativnih vplivov iz območij z namensko rabo IG (gospodarske cone), IK (površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo) in IP (površine za industrijo) na območja z namensko rabo SS (stanovanjske površine) in BT (površine za turizem) se v vmesnih območjih gradi objekte z nestanovanjsko rabo ali uredi zelene pasove kot vmesne zasaditve, ozelenitve ipd., s katerimi se preprečuje širjenje negativnih vplivov proti območjem, namenjenim bivanju in počitku,

– varujejo se zelene površine na območju strnjenih naselij, ki so namenjene športu, oddihu in rekreaciji,

– naselja se med seboj povežejo s kolesarskimi potmi,

– spodbuja se uporaba avtobusnih ter druge oblike trajnostne mobilnosti (uporaba električnih avtomobilov, izgradnja električnih polnilnic, souporaba osebnih avtomobilov, skupno lastništvo osebnih avtomobilov ipd.),

– za nove in obstoječe objekte, ki predstavljajo vire vonjav (večje farme in hleve, bioplinarne ipd.) je obvezna uporaba tehnoloških postopkov pri reji ter skladiščenju in prevozu gnoja in drugih virov vonjav, ki zmanjšajo izpuste smradu,

– pri umeščanju pomembnih virov vonjav v okolje (kompostarne, bioplinarne ipd.) je potrebno zagotoviti primerno oddaljenost, tako da je zunanji rob območja virov vonjav od območij stanovanjskih, gostinskih, upravnih, pisarniških in trgovinskih stavb, stavb za kulturo in razvedrilo, za izobraževanje, zdravstvo in šport ter športno rekreacijskih površin oddaljen najmanj 300 m oziroma 500 m pri odprtem kompostiranju,

– za ureditev novih objektov za rejo živali (večje farme), ki so viri vonjav, in za povečanje kapacitet obstoječih objektov se s strokovno študijo preveri vplivno območje, objekti pa se umestijo na primerno oddaljenost od navedenih območij,

– pri reji živali in skladiščenju ter prevozu gnoja je obvezna uporaba tehnoloških postopkov, ki preprečuje obremenjevanje okolja z neprijetnimi vonjavami.

(4) V vseh EUP veljajo naslednja skupna določila glede varstva pred hrupom:

– na podlagi uredbe, ki določa mejne vrednostih kazalcev hrupa v okolju, sodijo EUP v naslednje stopnje varstva pred hrupom v odvisnosti od namenske rabe v posamezni EUP:

I. stopnja varstva pred hrupom velja za vse površine na mirnem območju na prostem, ki potrebujejo povečano varstvo pred hrupom, razen površin na naslednjih območjih:

– na območju prometne infrastrukture,

– na območju gozdov na površinah za izvajanje gozdarskih dejavnosti,

– na območju za potrebe obrambe in izvajanje nalog policije ter

– na območju za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami;

II. stopnja varstva pred hrupom velja za naslednje površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerem ni dopusten noben poseg v okolje, ki je moteč zaradi povzročanja hrupa:

– na območju stanovanj: stanovanjske površine (EUP: BR02, BR03, BR04, BR05, BR06, BR08, BR09, GO01, GO02, GO02 – GO02/01, GR01, GR02, GR02 – GR02/01, KA01, KA02, KA03, LD01, LD01 – LD01/01, LD01 – LD01/02, LD02, LD03, LD04, LD04 – LD04/01, LD04 – LD04/02, LD05, LE01, LE02, LE05, LL01, LL01 – LL01/01, LL01 – LL01/02, LL01 – LL01/03, LL01 – LL01/04, LL01 – LL01/05, LL01 – LL01/06, LL01 – LL01/07, MB01, MB02, MB03, MB05, MB05 – MB05/01, MB05 – MB05/02, MB05 – MB05/03, MB05 – MB05/04, MB05 – MB05/05, MB06, OR07, PŽ01, PŽ02, PŽ03, PŽ03 – PŽ03/01, PŽ03 – PŽ03/02, PŽ03 – PŽ03/03, PŽ03 – PŽ03/04, PŽ03 – PŽ03/05, PŽ06, PŽ07, RA01, RA02, RA03, RA04, RA05, RA06, RA10, SG04, SG05, SG06, ŠE01, ŠM02, ŠM07, ŠM08), stanovanjske površine za posebne namene in površine počitniških hiš,

– na območju centralnih dejavnosti: površine za zdravstvo v neposredni okolici bolnišnic, zdravilišč in okrevališč,

– na posebnem območju: površine za turizem (EUP: BJ01, GR06, GR09, KL01, LV01, MB04, PJ01, PŠ01, RA08, ŠM05, ŽO01, ŽO02);

III. stopnja varstva pred hrupom velja za naslednje površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih je dopusten poseg v okolje, ki je manj moteč zaradi povzročanja hrupa:

– na območju stanovanj: površine podeželskega naselja,

– na območju centralnih dejavnosti: osrednja območja centralnih dejavnosti in druga območja centralnih dejavnosti,

– na posebnem območju: športni centri,

– na območju zelenih površin: za vse površine,

– na površinah razpršene poselitve,

– na območju voda: vse površine, razen površin vodne infrastrukture in površin na mirnem območju na prostem;

IV. stopnja varstva pred hrupom velja na naslednjih površinah podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih ni stavb z varovanimi prostori in je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa:

– na območju proizvodnih dejavnosti: vse površine,

– na posebnem območju: površine drugih območij,

– na območju prometne infrastrukture: vse površine,

– na območju komunikacijske infrastrukture: vse površine,

– na območju energetske infrastrukture: vse površine,

– na območju okoljske infrastrukture: vse površine,

– na območju za potrebe obrambe in izvajanja nalog policije v naseljih,

– na območju voda: površine vodne infrastrukture,

– na območju mineralnih surovin: vse površine,

– na območju kmetijskih zemljišč: vse površine, razen na mirnem območju na prostem,

– na območju gozdnih zemljišč: vse površine, razen na mirnem območju na prostem,

– na območju za potrebe obrambe: vse površine, če hrup ne nastaja zaradi izvajanja nalog pri obrambi države oziroma pri opravljanju nalog varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,

– na območju za potrebe izvajanja nalog policije: vse površine, če hrup ne nastaja zaradi izvajanja nalog policije in drugih varnostnih nalog oziroma pri zagotavljanju javnega reda in miru ter varnosti ob naravnih in drugih nesrečah, in

– na območju za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami: vse površine, če hrup ne nastaja zaradi izvajanja nalog pri obrambi države oziroma pri opravljanju nalog varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,

– za območja veljajo mejne ravni hrupa, kot jih določa Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju,

– na območja z II. stopnjo varstva pred hrupom iz predhodne alineje ni dovoljeno umeščati dejavnosti, ki bi lahko pomembno spremenile akustično okolje mirnega območja (poselitve),

– območja stopenj varstva pred hrupom (II., III., IV.) so praviloma določena po mejah namenski rab, razen v EUP Grajska vas: GR03 (za katero je stopnja določena v 76. členu), EUP Grajska vas: GR05 (za katero je stopnja določena v 77. členu),

– ukrepi za varovanje objektov in območij pred prekomernim hrupom morajo biti izvedeni v skladu s predpisi,

– predvideni objekti oziroma njihovo obratovanje in uporaba po končani gradnji ne smejo presegati predpisane mejne ravni hrupa,

– prepovedano je obratovanje virov hrupa, ki čezmerno obremenjujejo okolje, dokler niso sanirani, pri čemer imajo prednost aktivni ukrepi (na viru hrupa) pred pasivnimi ukrepi na objektih z varovanimi prostori,

– prepovedano je umeščanje novih stavb z varovanimi prostori v s hrupom prekomerno obremenjeno območje (npr. ob cestah, železnicah, območjih za gospodarske cone – namenska raba IG (gospodarske cone) ipd.),

– pri umeščanju novih območij, s povečano stopnjo varstva pred hrupom (namenska raba SS (stanovanjske površine) in BT (površine za turizem)) naj se upoštevajo priporočene mejne vrednosti hrupa svetovne zdravstvene organizacije Ldvn 55dBA, Lnoč 40 dBA,

– prepovedano je ustvarjanje novih konfliktnih območij z neposrednimi stiki podrobne namenske rabe za stanovanjske namene in počitek (SS (stanovanjske površine), SB (stanovanjske površine za posebne namene) in SP (površine počitniških hiš)) ali BT (površine za turizem) ter površine namenjene zdravju kot posebnem območju znotraj območja C (območja centralnih dejavnosti), kjer velja II. stopnja varstva pred hrupom, z industrijskimi – gospodarskimi ali infrastrukturnimi območji (IP (površine za industrijo), IG (gospodarske cone)), kjer velja IV. stopnja varstva pred hrupom, saj takšna območja podrobnejših namenskih rab predstavljajo trajno konfliktno območje s stališča zdravja ljudi zaradi hrupa,

– potrebna je pridobitev dovoljenja za čezmerno obremenitev s hrupom za čas trajanja javnih shodov in prireditev, na osnovi strokovne ocene obremenitve okolja s hrupom za čas trajanja prireditve.

(5) V vseh EUP veljajo naslednja skupna določila glede ravnanje z odpadki:

– za vsak stanovanjski objekt je potrebno zagotoviti zbirno mesto za odpadke, to je urejen prostor v ali ob objektu kamor se postavijo zabojniki za mešane komunalne odpadke in odjemno mesto, kjer izvajalec javne službe odpadke prevzeme,

– odjemno mesto je lahko tudi zbirno mesto, če je zagotovljen nemoten dovoz vozilom za odvoz odpadkov,

– predvideni način odvoza odpadkov mora ustrezati tehnologiji zbiranja in odvažanja odpadkov, ki jo uporablja izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki,

– zbirno mesto mora ustrezati naslednjim splošnim zahtevam:

– funkcionalnim, estetskih, higiensko-tehničnim in požarno varstvenim pogojem,

– ne sme ovirati ali ogrožati prometa na javnih prometnih površinah,

– vzdolžni nagib dostopne poti od zbirnega do odjemnega mesta je lahko max. 15 % v strmini oziroma max. 4 % v klančini,

– med zbirnim in odjemnim mestom ne sme biti stopnice ali robnikov, ti morajo biti poglobljeni,

– širina dostopa do zbirnega mesta mora biti za 0,5 m večja kot je širina najširšega nameščenega zabojnika,

– kadar so med zbirnim in odjemnim mestom vrata, naj bodo ta široka vsaj 0,3 m več kot je širok najširši nameščen zabojnik; enaka širina velja tudi za poglobljen robnik,

– tla zbirnega mesta morajo biti primerno utrjena zaradi prevoza zabojnikov, odporna na udarce in obrabo,

– zbirno mesto se uredi tako, da se prepreči zdrs zabojnika

– če je zbirno mesto v objektu, mora biti urejeno na naslednji način:

– prostor mora imeti električno razsvetljavo,

– prostor naj bo ustrezno prezračevan,

– tla v prostoru naj bodo ustrezno utrjena (betonirana, tlakovana …) in nagnjena proti kanalizacijskem jašku z rešetko in priključkom na javno kanalizacijsko omrežje,

– v prostoru ne smejo biti priključki za plin, plinski števci ipd.

– v stanovanjskem naselju je potrebno predvideti utrjen prostor za postavitev zbiralnice ločenih frakcij komunalnih odpadkov dimenzij min. 5 x 2 m,

– zagotoviti je potrebno transportno pot za vozilo za odvoz odpadkov do zbirnega oziroma odjemnega mesta ter do zbiralnice ločenih frakcij; min. širina transportne poti naj bo 3 m,

– za ustrezno ravnanje z odpadki je treba na območju občine v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje s komunalnimi odpadki, urediti zadostno število zbiralnic in zbirnih centrov na prebivalca.

(6) V vseh EUP veljajo naslednja skupna določila glede varstva tal:

– rodovitni del prsti, ki bo odstranjen med gradnjo, je potrebno ustrezno deponirati ter uporabiti za ureditev zelenic oziroma okolice stavb,

– vnos hranilnih snovi v tla je omejen skladno s predpisi,

– evidentirati in sanirati je potrebno vsa nelegalna odlagališča odpadkov na območju občine s prioriteto na občutljivih območjih (vodovarstvena območja, ob vodotokih in podobno),

– prepovedano je nekontrolirano in neustrezno odlaganje viškov izkopanega materiala v tla.

(7) V vseh EUP veljajo naslednja skupna določila glede varovanja gozdov:

– za vse posege v gozd in gozdni prostor je potrebno pridobiti soglasje zavoda, pristojnega za gozdove,

– v poselitvi in ostalih območjih v gozdu ali ob robu se morajo ohraniti ali po potrebi urediti novi dostopi do gozda za potrebe gospodarjenja z gozdovi (gozdne vlake, poti), ob naseljih tudi za rekreacijo,

– za potrebe tega odstavka se kot gozd štejejo zemljišča, ki imajo v OPN opredeljeno namensko rabo kot »gozdna zemljišča«, zemljišča, ki so v dejanski rabi opredeljena kot »gozd« ali zemljišča, ki so v naravi porasla z gozdom.

(8) V vseh EUP je v območju vodovarstvenih pasov gradnja omejena na naslednji način:

– pri projektiranju in gradnji je potrebno upoštevati zakonodajo, ki obravnava vodovarstvene pasove in ukrepe za zavarovanje virov pitne vode,

– na vodovarstvenih območjih je potrebno upoštevati omejitve in pogoje gradnje skladno z veljavno zakonodajo, upoštevati je potrebno že izdelane študije in strokovne podlage,

– za vse obstoječe objekte na vseh vodovarstvenih pasovih se izvede sanacija kanalizacije oziroma dograditev sistema odvajanja in čiščenja odpadnih komunalnih voda,

– na vodovarstvenih območjih je prepovedan vnos tistih snovi v tla, ki niso v skladu s predpisi.

(9) V vseh EUP veljajo naslednja skupna določila glede varstva pred sevanjem:

– na podlagi uredbe v zvezi z elektromagnetnim sevanjem v okolju sodijo EUP v naslednje stopnje varstva pred sevanjem v odvisnosti od namenske rabe oziroma dejavnosti v posamezni EUP:

– I. stopnja varstva pred sevanjem velja za I. območje, ki potrebuje povečano varstvo pred sevanjem: območje turističnih objektov, namenjenih bivanju in rekreaciji, čisto stanovanjsko območje, območje objektov vzgojnovarstvenega in izobraževalnega programa ter programa osnovnega zdravstvenega varstva, območje igrišč ter javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih površin, trgovsko-poslovno-stanovanjsko območje, ki je hkrati namenjeno bivanju in obrtnim ter podobnim proizvodnim dejavnostim, javno središče, kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti, ter tisti predeli območja, namenjenega kmetijski dejavnosti, ki so hkrati namenjeni bivanju,

– II. stopnja varstva pred sevanjem velja za II. območje, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je zaradi sevanja bolj moteč: območje brez stanovanj, namenjeno industrijski ali obrtni ali drugi podobni proizvodni dejavnosti, transportni, skladiščni ali servisni dejavnosti ter vsa druga območja, ki niso v prejšnji alineji določena kot I. območje,

– II. stopnja varstva pred sevanjem velja tudi na površinah, ki so v I. območju namenjene javnemu cestnemu prometu.

– v vplivna območja virov elektromagnetnega sevanja (s poudarkom na daljnovodih) ni dovoljeno umeščati dejavnosti, ki so varovane s I. stopnjo varstva pred sevanjem.

(10) Na podlagi uredbe o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju mora nov objekt ali naprava ali objekt ali naprava v rekonstrukciji, ki je vir sevanja, za pridobitev dovoljenja za poseg v prostor izpolnjevati te pogoje:

– elektromagnetno polje, ki je posledica uporabe ali obratovanja vira, ne sme povzročati čezmerne obremenitve s sevanjem; obremenitev območja z EMS zaradi obratovanja vira sevanja ne sme presegati mejnih vrednosti iz 4. člena uredbe o EMS,

– kjer je obremenitev zaradi sevanja že čezmerna, morajo biti pri uporabi ali obratovanju obravnavanega vira zagotovljeni ukrepi varstva pred sevanjem, skladno s to uredbo; v takšna območja ni dovoljeno umeščati novih ali širiti obstoječih stavb z varovanimi prostori ali načrtovati namenske rabe prostora, za katero je z uredbo predvidena I. stopnja varstva pred sevanjem

– minimalni potrebni odmiki od obstoječih virov EMS, kamor zaradi varovanja zdravja ljudi ni dovoljeno umeščati objektov z varovanimi prostori in obratno – od obstoječih objektov z varovanimi prostori ni dovoljeno umeščati novih virov EMS, ki zaradi varovanja ljudi znašajo: za 400 kV od 42 do 46 m, za 220 kV od 18 do 24 m, za 110 kV od 11 do 14 m, in so odvisni od tipa daljnovoda oziroma drugega vira EMS.

(11) Za posege v koridorje obstoječih ali predvidenih daljnovodov se upoštevajo tudi druga določila odloka, mdr. tudi določila 47. člena.

(12) Drugi ukrepi glede varovanja zdravja ljudi so na območju OPN Braslovče so naslednji:

– večini prebivalstva se zagotovi ustrezna oskrba s kakovostno pitno vodo,

– zagotovi se varovanje tal in ohranjanje kmetijskih zemljišč za oskrbo prebivalstva z zdravo, kakovostno, lokalno pridelano hrano,

– za (javno) razsvetljavo se uporablja osvetljevanje s svetili, ki so nameščena skladno z uredbo, ki določa mejne vrednosti za osvetljenost in druge ukrepe glede varstva narave pred škodljivim delovanjem svetlobnega onesnaževanja,

– pri (javni) razsvetljavi se upoštevajo ciljne vrednosti za razsvetljavo cest in javnih površin, kot jih določa uredba, ki določa ukrepe za zmanjšanje porabe električne energije virov svetlobe, ki povzročajo svetlobno onesnaževanje,

– pri (javni) razsvetljavi se upoštevajo omejitve osvetljevanja varovanih prostorov kot jih določa uredba, ki določa ukrepe za varstvo bivalnih prostorov pred motečo osvetljenostjo,

– v Občini Braslovče se glede minimalnega potrebnega časa osončenja bivalnih prostorov uporablja nacionalni normativ najmanjše dopustne insolacije bivalnega prostora, in sicer: 1 ura ob zimskem solsticiju, 3 ure ob ekvinokcijih in 5 ur ob letnem (za kompenzacijo napake zaradi neravnega horizonta zadošča, da se računsko upošteva kot 10° nad horizontom za začetek in konec sončnega obsevanja,

– za prebivalce se zagotavljajo možnosti za njihov zdrav življenjski slog (gibanje) in sicer z varovanjem zelenih površin, površin za šport in rekreacijo, otroških igrišč in javne dostopnosti do njih s peš ali kolesarskimi potmi.

(13) Kazalci za spremljanje stanja okolja s stališča varovanja zdravja ljudi pred vplivi iz okolja so naslednji:

– število in delež individualnih kurišč in način ogrevanja le-teh ter delež obnovljivih virov energije,

– delež prebivalcev in obstoječih objektov, ki komunalno odpadno vodo odvaja na (ne)ustrezen način,

– delež prebivalcev in obstoječih objektov, ki se s pitno vodo oskrbuje preko javnega vodovoda,

– število in lokacije nelegalnih in saniranih nelegalnih odlagališč odpadkov,

– površina nepozidanih stavbnih zemljišč,

– kakovost pitne vode na vodnih virih,

– količino porabljene pitne vode glede na opredeljeno zmogljivost vodnega vira,

– površino namenske rabe prostora in število objektov z varovanimi prostori, izpostavljenih prekomernemu hrupu zaradi prometa in proizvodnih dejavnosti,

– povprečni letni dnevni promet na državnih in regionalnih cestah ter cestah z večjo obremenitvijo skozi naselja, kjer pretok presega milijon vozil letno,

– število in lokacije zavezancev za prve meritve hrupa, emisij v zrak in vode,

– število primerov konfliktnih območij, na katerih so presežene emisije hrupa na namenski rabi prostora SS (stanovanjske površine, ki so namenjene bivanju brez ali s spremljajočimi dejavnostmi), lociranih neposredno ob industrijskih conah, za katere niso urejene vmesne zasaditve in ozelenitve oziroma v vmesnem prostoru niso zgrajene stavbne nestanovanjske rabe,

– poraba električne energije za razsvetljavo občinskih cest in javnih površin na prebivalca na leto,

– število stanovanjskih objektov v varovalnem pasu s I. stopnja varstva virov elektromagnetnega sevanja,

– število zbiralnic in zbirnih centov za ravnanje z odpadki na prebivalca,

– skupna površina zelenih površin na prebivalca,

– število dejavnosti, ki so vir neprijetnih vonjav (kompostarne, bioplinarne, večje farme.

(14) Spremljanje stanja se izvede vsakih 5 let, kazalci pa se v obliki poročila o spremljanju stanja OPN Braslovče posredujejo organu pristojnemu za izvajanje Celovite presoje vplivov na okolje. Obveščanje občanov glede stanja okolja, poročanje o izvedenih omilitvenih ukrepih in način sprejemanja pritožb prebivalcev zaradi vplivov iz okolja poteka skladno s področno zakonodajo.

(1) V vseh EUP veljajo naslednja skupna določila glede varstva pred požari:

– zagotovljeni morajo biti pogoji za varen umik ljudi in premoženja,

– dimenzionirani morajo biti ustrezni odmiki oziroma požarna ločitev med posameznimi objekti,

– zagotoviti je potrebno prometne in delovne površine za intervencijska vozila,

– predvideti je potrebno hidrantno omrežje,

– izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu – zasnova požarne varnosti, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu – študija požarne varnosti; požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti.

(2) V vseh EUP veljajo naslednja skupna določila glede varstva pred drugimi nesrečami:

– za vsako gradnjo, za katero je potrebna statična presoja ter za enostanovanjske stavbe in večje nezahtevne objekte po presoji investitorja glede na mikrolokacijo, je potrebno pridobiti predhodno geološko mnenje,

– pogoje in omejitve za izvajanje dejavnosti ali poseganja v prostor na erozijsko ogroženih ali plazljivih območjih se podrobneje določijo v soglasju, ki ga izda pristojni organ za upravljanje in varstvo voda, na podlagi podrobnejše geološke oziroma hidrogeološke analize oziroma elaborata,

– za ostale gradnje za katere po tem členu in po zakonu geološkega mnenja ni potrebno pridobiti, je v primeru nastanka škode na objektu ali njegovi okolici v času gradnje ali kasneje, ki je posledica erozije ali drugih vplivov, ki bi jih bilo mogoče predvideti s predhodno geološko raziskavo tal, za kritje škode odgovoren investitor gradnje oziroma za kritje škode ni odgovorna občina,

– na območju, kjer je večja možnost pojava erozije in plazov, naj se pri gradnji objektov upošteva protierozijske ukrepe,

– pri projektiranju in gradnji objektov je treba upoštevati predpise, ki opredeljujejo potresno odporno gradnjo, pri čemer se uporablja karta projektnega pospeška tal.

(3) V vseh EUP je na erozijskih območjih prepovedano:

– poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje hudournikov,

– ogoljevanje površin,

– krčenje tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in snežne odeje, uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje ležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije,

– zasipavanje izvirov,

– nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali plazljivih zemljiščih,

– omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda in slabšanje ravnovesnih razmer,

– odlaganje ali skladiščenje lesa in drugih materialov,

– zasipavanje z odkopnim ali odpadnim materialom,

– odvzemanje naplavin z dna in brežin, razen zaradi zagotavljanja pretočne sposobnosti hudourniške struge,

– vlačenje lesa,

– odstopanja od tega odstavka so dopustna s soglasjem pristojnega organa, kot je to določeno tudi v (1) odstavku 115. člena tega odloka.

(4) V vseh EUP je na plazljivih območjih prepovedano:

– zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras, in drugi posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč,

– poseganje, ki bi lahko povzročilo dodatno zamakanje zemljišča in dvig podzemne vode,

– izvajati zemeljska dela, ki dodatno obremenjujejo zemljišče in razbremenjujejo podnožje zemljišča,

– krčenje in večja obnova gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje plazenje zemljišč,

– odstopanja od tega odstavka so dopustna s soglasjem pristojnega organa, kot je to določeno tudi v (1) odstavku 115. člena tega odloka.

(5) Na naslednjih erozijsko ogroženih in plazljivih območjih oziroma smiselno v njihovi neposredni okolici je potrebno upoštevati predvidene ukrepe iz izdelanih geološko-geomehanskih poročil iz 3. člena tega odloka, in sicer:

– odsek ceste na grad Žovnek (koordinate E 5500595, N 5125704):

– brežine nad strugo potoka je potrebno očistiti drevja in panjev,

– strugo potoka, ki naj bo na novo dimenzionirana, je potrebno očistiti ter potrebi brežine zavarovati pred erozijo naraslih vod s kamnometom,

– po obnovitvi struge potoka je potrebno izvesti mestoma nov spodnji ustroj povoznih površin ter na daljšem odseku zgornji ustroj makadamskega cestišča

– jez Braslovškega jezera (koordinate E 5502824, N 5127847):

– na območju obstoječega erozijskega kanala je potrebno spustiti nivo vode v jezeru najmanj na koto dna odtočnega kanala,

– del nasipa v območju deformacij je potrebno v celoti odstraniti ter izvesti kvalitetni nov nasip,

– na novo je potrebno izvesti oblogo odvodnega kanala

– plaz za gospodarskim objektom Podvrh 96 (koordinate E 5501707, N 5128448):

– preprečiti je potrebno zastajanje meteornih vod na plazišču in okolici ter dotoke meteornih vod (s prečnimi plitvimi jarki) na vplivno območje plazu,

– v primeru, da se pojavijo aktivni izviri podtalnice, je potrebno le-to zajeti in speljati po neprepustnih ceveh do vznožja pobočja,

– območje je potrebno stabilizirati na podlagi podrobnih geoloških raziskav, v okviru tega pa urediti odvodnjavanje meteornih in podtalnih vod s plazišča oziroma izvesti v osi plazu in okolici več kamenih drenažnih reber z odtokom zajetih vod v meteorni odvodnik

– plaz pod krajevno cesto Podvrh 74/a (koordinate: E 5501438, N 5126296):

– preprečiti je potrebno zastajanje meteornih vod na plazišču in okolici ter dotoke meteornih vod s cestišča na vplivno območje plazu,

– omejiti je potrebno promet (predvsem težji) po odseku ogroženem ceste,

– območje je potrebno stabilizirati na podlagi podrobnih geoloških raziskav, v okviru tega pa urediti odvodnjavanje meteornih in podtalnih vod v širši okolici ter na območju plazu – pod cesto – predvideti izgradnjo primerno dimenzioniranega podpornega objekta, kamene zložbe

– plaz nad vodnim zajetjem na kmetijskih površinah Dobrovlje 12 (koordinate: E 5499823, N 5128178):

– vse razpoke je potrebno zatesniti s priročno zemljino,

– preprečiti je potrebno zastajanje meteornih vod na plazišču in okolici ter dotoke meteornih vod na vplivno območje plazu,

– izvorne vode naj se kolikor je mogoče zajame ter spelje po neprepustnem vodotoku v zajetje ali vznožje pobočja

– plaz nad stanovanjskim objektom Podgorje pri Letušu 3 (koordinate: E 5501339, N 5129764):

– preprečiti je potrebno dotoke meteornih vod na vplivno območje plazu,

– strugo potoka je potrebno preusmeriti na novo izdelano strugo južno od objektov,

– območje je potrebno stabilizirati na podlagi podrobnih geoloških raziskav, v okviru katerih je potrebno predvideti več zaporednih podpornih objektov ter urediti odvodnjavanje meteornih vod širšega zaledja

– plaz nad krajevno cesto Dobrovlje 32 (koordinate: E 5498787, N 5125627):

– preprečiti je potrebno zastajanje meteornih vod na plazišču in okolici ter dotoke meteornih vod na vplivno območje plazu,

– območje je potrebno stabilizirati na podlagi podrobnih geoloških raziskav, v sklopu stabilizacije plazu in ceste je potrebno urediti odvodnjavanje meteornih in podtalnih vod v širši okolici ter na območju plazu – nad cesto – predvideti izgradnjo primerno dimenzioniranega podpornega objekta, kamene zložbe

– plaz za gospodarskim objektom Podvrh 67 (koordinate: E 5500662, N 5126192):

– preprečiti je potrebno zastajanje meteornih vod na plazišču in okolici ter dotoke meteornih vod (s prečnimi plitvimi jarki) na vplivno območje plazu,

– v primeru, da se pojavijo aktivni izviri podtalnice, je potrebno le-to zajeti in speljati po neprepustnih ceveh do vznožja pobočja,

– zgornji del plazu naj se v primeru obilnih padavin prekrije s folijo

– območje je potrebno stabilizirati na podlagi podrobnih geoloških raziskav, v sklopu stabilizacije plazu je potrebno urediti odvodnjavanje meteornih in podtalnih vod s plazišča oziroma izvesti v osi plazu in okolici več kamenih drenažnih reber z odtokom zajetih vod v meteorni odvodnik na vznožju pobočja

– plaz za gospodarskim objektom Letuš 30 (koordinate: E 5501905, N 5130173):

– preprečiti je potrebno zastajanje meteornih vod na plazišču in okolici ter dotoke meteornih vod na vplivno območje plazu,

– z izvedbo začasnih sider na srednjem in zgornjem delu plazu naj se prepreči morebitne zdrse zemljine,

– območje je potrebno stabilizirati na podlagi podrobnih geoloških raziskav, v sklopu stabilizacije plazu je predvidoma potrebno na območju izrivnega roba plazu predvideti izgradnjo primerno dimenzioniranega podpornega objekta, kamene zložbe

– plaz nad krajevno cesto pod lovsko kočo na Dobrovljah (koordinate: E 5499860, N 5125642):

– preprečiti je potrebno zastajanje meteornih vod na plazišču in okolici ter dotoke meteornih vod na vplivno območje plazu,

– območje je potrebno stabilizirati na podlagi podrobnih geoloških raziskav, v sklopu stabilizacije plazu je potrebno urediti odvodnjavanje meteornih in podtalnih vod v širši okolici ter na območju plazu – nad cesto – predvideti izgradnjo primerno dimenzioniranega podpornega objekta, kamene zložbe

– plaz na krajevni cesti Dobrovlje 36/a (koordinate: E 5499626, N 5124841):

– preprečiti je potrebno zastajanje meteornih vod na plazišču in okolici ter dotoke meteornih vod na vplivno območje plazu

– območje je potrebno stabilizirati na podlagi podrobnih geoloških raziskav, v sklopu stabilizacije plazu in ceste je potrebno urediti odvodnjavanje meteornih in podtalnih vod v širši okolici ter na območju plazu – nad in pod cesto – predvideti izgradnjo primerno dimenzioniranega podpornega objekta, kamene zložbe ali pilotne stene

– plaz za garažo Podvrh 36/a (koordinate: E 5500121, N 5125026):

– preprečiti je potrebno zastajanje meteornih vod na plazišču in okolici ter dotoke meteornih vod na vplivno območje plazu

– iz zaledja garaže je potrebno odstraniti zemljino ter preveriti statično stabilnost zaledne stene

– območje je potrebno stabilizirati na podlagi podrobnih geoloških raziskav, v sklopu stabilizacije plazu je potrebno urediti odvodnjavanje meteornih in podtalnih vod v širši okolici ter na območju izrivnega roba plazu predvideti izgradnjo primerno dimenzioniranega podpornega objekta, kamene zložbe ali pilotne stene

– plaz pri objektu Podvrh 44 (koordinate: E 5500695, N 5124517):

– preprečiti je potrebno zastajanje meteornih vod na plazišču in okolici ter dotoke meteornih vod (s prečnimi plitvimi jarki) na vplivno območje plazu,

– v primeru, da se pojavijo aktivni izviri podtalnice, je potrebno le-to zajeti in speljati po neprepustnih ceveh do vznožja pobočja,

– zemljino pod cesto – iz območja zajetja oziroma rezervoarja, je potrebno odstraniti

– območje je potrebno stabilizirati na podlagi podrobnih geoloških raziskav, v sklopu stabilizacije plazu je potrebno urediti odvodnjavanje meteornih in podtalnih vod s plazišča oziroma izvesti v osi plazu in okolici več kamenih drenažnih reber (ali drenaž) z odtokom zajetih vod v jarek po makadamsko cesto (nov primerno dimenzioniran prepust)

– plaz pod veseličnim prostorom v Braslovčah (koordinate: E 5503289, N 5127443):

– preprečiti je potrebno zastajanje meteornih in izvirnih vod na plazišču in okolici

– aktivne izvire podtalnice je potrebno zajeti in speljati po neprepustnih ceveh do vznožja pobočja,

– teren nad plazom naj se v primeru padavin zaščiti s folijo

– območje je potrebno stabilizirati na podlagi podrobnih geoloških raziskav, v sklopu stabilizacije plazu je potrebno urediti odvodnjavanje meteornih in podtalnih vod s plazišča oziroma izvesti v osi plazu in okolici več kamenih drenažnih reber z odtokom zajetih vod v meteorni dovodnik

– plaz pod stanovanjskim objektom Podvrh 101 (koordinate: E 5501996, N 5128607):

– z zemljino je potrebno zatesniti vse odprte razpoke na plazišču

– vse dotoke meteornih in morebitnih drenažnih vod na vplivno območje plazu je potrebno speljati po neprepustnem vodotoku do vznožja pobočja

– območje je potrebno stabilizirati na podlagi podrobnih geoloških raziskav

– plaz za dvema stanovanjskima objektoma Podvrh 93 (koordinate: E 5502378, N 5127892):

– preprečiti je potrebno dotoke meteornih vod na vplivno območje plazu

– z zemljino je potrebno zatesniti vse odprte razpoke na plazišču

– območje je potrebno stabilizirati na podlagi podrobnih geoloških raziskav

– plaz nad krajevno cesto Podvrh 53 (koordinate: E 5500914, N 5124596):

– preprečiti je potrebno dotoke in zastajanje meteornih vod na območju plazu in okolici ter dotoke meteornih in podtalnih vod speljati izven vplivnega območja plazu

– območje je potrebno stabilizirati na podlagi podrobnih geoloških raziskav, v sklopu stabilizacije plazu je potrebno urediti odvodnjavanje meteornih vod v širši okolici ter na območju plazu predvideti izgradnjo primerno dimenzioniranega podpornega objekta, predvidoma nižjo kameno zložbo z ureditvijo odvodnjavanja zalednih vod

(6) Pri gradnji objektov se upošteva tudi občutljiva območja, obravnavana v sklopu območij s posebnimi zahtevami, ter občutljiva območja zaradi kopalnih voda, skladno z zakonodajo.

(7) V primeru, ko so ogrožene možnosti za normalno gospodarjenje z gozdovi, se pri transportu lesa na erozijskih območjih le-ta izvaja na način, ki je usklajen s pristojnimi nosilci.

(8) V vseh EUP veljajo naslednja skupna določila glede gradnje na varstvenih in ogroženih območij:

– če nameravan poseg leži na območju, ki je s posebnimi predpisi opredeljeno kot varstveno in ogroženo območje, je potrebno pridobiti projektne pogoje, k projektnim rešitvam pa vodno soglasje,

– za enostavne objekte in nezahtevne objekte ni potrebno pridobivati projektnih pogojev; potrebno je pridobiti le vodno soglasje,

– če nameravana gradnja leži na območju, ki se ureja z DPN ali OPPN, se ne glede na prvo in drugo alinejo te točke šteje, da so projektni pogoji že pridobljeni z dnem izdaje mnenj k DPN ali OPPN; v tem primeru je potrebno pridobiti le vodno soglasje,

– varstvena in ogrožena območja, v katerih je treba pridobiti posebno soglasje zaradi varstvenega režima, ki velja na teh območjih oziroma nepremičninah, so določena z zakonom, ki ureja upravljanje z vodami ter vodnimi in priobalnimi zemljišči.

(1) V OPN se natančneje prikazujejo območja vodnih zemljišč z ustrezno podrobnejšo namensko rabo oziroma se vse ostale vodne površine (za katere ni določena namenska raba kot površinske vode), kjer je voda trajno ali občasno prisotna, opredelijo po pretežni namenski rabi prostora in ne kot vodna zemljišča, pri čemer se pri načrtovanju v prostoru upošteva dejansko stanje na terenu in vodotoke ter stoječe celinske vode obravnava kot vodna zemljišča s pripadajočimi priobalnimi zemljišči in omejitvami, ki izhajajo iz zakonodaje s področja voda. Za vodno zemljišče (celinskih voda) se štejejo vsa zemljišča na območju občine, na katerih je celinska voda trajno ali občasno prisotna in se zato oblikujejo posebne hidrološke, geomorfološke in biološke razmere, ki določajo vodni in obvodni ekosistem. Vodno zemljišče tekočih voda obsega osnovno strugo tekočih voda, vključno z bregom, do izrazite geomorfološke spremembe. Vodno zemljišče stoječih voda obsega dno stoječih voda, vključno z bregom, do najvišje zabeleženega vodostaja. Za vodno zemljišče se štejejo tudi opuščene struge in prodišča, ki jih voda občasno še poplavlja, močvirja in zemljišče, ki ga je poplavila voda zaradi posega v prostor. Priobalno zemljišče celinskih voda je zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče. Priobalna zemljišča so tudi vsa zemljišča med visokovodnimi nasipi. Vsi posegi v prostor morajo biti od meje vodnega zemljišča.

(2) Na območju občine je vodotok 1. reda Savinja, vsi ostali vodotoki sodijo med vodotoke 2. reda.

(3) Na vodnih zemljiščih in priobalnih zemljiščih ni dovoljeno posegati v prostor, razen za naslednje izjeme, ki jih določa zakonodaja:

– gradnja objektov javne infrastrukture, komunalne in druge infrastrukture ter komunalnih priključkov na javno infrastrukturo,

– gradnja objektov grajenega javnega dobra,

– ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda,

– ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave,

– gradnja objektov, potrebnih za rabo voda, ki jih je za izvajanje vodne pravice nujno zgraditi na vodnem oziroma priobalnem zemljišču (npr. objekt za zajem ali izpust vode), zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih,

– gradnja objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem,

– gradnja objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije.

(4) Za obstoječe objekte in naprave, ki se nahajajo na vodnem ali priobalnem zemljišču velja, da je na teh objektih in napravah mogoča rekonstrukcija, sprememba namembnosti in adaptacija ali obnova, ki bistveno ne spreminja namembnosti in velikosti objektov, če:

– se s tem ne povečuje poplavna ali erozijska nevarnost ali ogroženost,

– se s tem ne poslabšuje stanja voda,

– je omogočeno izvajanje javnih služb,

– se s tem ne ovira obstoječe posebne rabe voda,

– to ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami,

– se z rekonstrukcijo oddaljenost do meje vodnega zemljišča ne zmanjšuje,

– se izvede ob zagotavljanju ohranjanja naravnih vrednot in pogojev za ohranitev vodnih in obvodnih habitatov ter ekološko povezanost habitatov pred in za zajezitvijo oziroma odvzemom vode.

(5) Na vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane dejavnosti in posegi v prostor, ki bi lahko:

– ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč,

– zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda,

– ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja,

– onemogočili obstoje in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov.

(6) Na vodno in priobalno zemljišče je prepovedano:

– odlagati in pretovarjati nevarne snovi v trdni, tekoči ali plinasti obliki,

– odlaganje ali pretovarjanje odkopanih ali odpadnih materialov ali drugih podobnih snovi,

– odlaganje odpadkov.

(7) Gradnja prometne infrastrukture se predvidi izven priobalnih zemljišč. Pri načrtovanju poteka trase javne infrastrukture je potrebno predvideti čim manjše število prečkanj vodotokov. Na delih, kjer trasa poteka vzporedno z vodotokom, naj le-ta ne posega na priobalno zemljišče, manjši odmiki so dopustni le izjemoma, na krajših odsekih, kjer so prostorske možnosti omejene, vendar na tak način, da ne bo poslabšana obstoječa stabilnost brežin in vodotokov.

(8) V vseh EUP je na priobalnih zemljiščih prepovedano gnojenje in uporaba sredstev za varstvo rastlin.

(9) Za vsako rabo vodnega dobra, ki presega meje splošne rabe, za rabo naplavin ali podzemnih voda je treba pridobiti vodno pravico na podlagi vodnega dovoljenja ali koncesije v skladu s področno zakonodajo.

(10) Pri načrtovanju gradnje komunalnih čistilnih naprav je potrebno izdelati tudi hidrološko-hidravlično analizo prevodnosti konkretnega vodotoka glede na predvideno odvajanje očiščenih odpadnih voda v vodotok. S predvidenim odvajanjem očiščenih odpadnih voda v vodotok ne smejo biti poslabšane odtočne razmere na dolvodnem zemljišču oziroma ne sme biti povečana poplavna ogroženost v vplivnem območju.

(11) Načrtovanje prostorskih ureditev in dejavnosti na območju voda in obvodnih zemljišč naj zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Obsega poplavnih območij ali odtočnih režimov naj se ne spreminja, kadar pa je to potrebno, se zagotovi ustrezno nadomestitev teh površin. Vodna infrastruktura se načrtuje tako, da se omogoča delovanje naravnih procesov na vodah in ob njih. Urejanje vodotokov naj bo vsestransko pretehtano in naj upošteva naravno dinamiko porečja ter naj se izvaja s sonaravnimi ukrepi, ki zagotavljajo ohranjanje ali vzpostavljanje narave rečne dinamike. Ob vodotokih naj se ohranja ali ponovno vzpostavi zveznost obrežne vegetacije. Na reguliranih vodotokih se omogoči izboljšanje njihovega hidromorfološkega stanja. V primerih regulacij, pri katerih so bile uničene površine za zadrževanje visokih voda naj se pretehta možnost sanacije z zadrževanjem visokih voda na poplavnih površinah ob vodotoku. Vzdolž vodnih brežin naj se za preprečevanje širitve alohtonih (invazivnih) vrst, npr.: pelionolistne ambrozije, robinje, rudbekije, japonskega dresnika, žlezave nedotike, topinambura, velikega pajesna, kanadske zlate rozge, zagotovi izvajanje ukrepov za njihovo odstranitev in nato vzdržuje pestra strukturiranost rastišču primerne avtohtone vegetacije. Morebitno širjenje invazivnih vrst na območju, kjer se izvajajo posegi, se prepreči z njihovim sprotnim odstranjevanjem.

(12) Pri načrtovanju je potrebno upoštevati tudi temeljne ukrepe s področja varstva, rabe in ekonomskih inštrumentov ter dopolnilne ukrepe za preprečitev poslabšanja / slabšanja stanja, za doseganje dobrega stanja / potenciala, za podnebne spremembe, ekonomske inštrumente in druge dopolnilne ukrepe za vodno telo podzemnih voda za: Spodnji del Savinje do Sotle (šifra VTPodV_1009), Savinjska kotlina (šifra VTPodV_1002) in Kamniško-Savinjske Alpe (šifra VTPodV_1006).

(13) Za vsak poseg, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, je potrebno pridobiti vodno soglasje, ki ga izda pristojni organ. Vodno soglasje je potrebno pridobiti za:

– poseg na vodnem in priobalnem zemljišču,

– poseg, ki je potreben za izvajanje javnih služb skladno z zakonom, ki ureja upravljanje z vodami ter vodnimi in priobalnimi zemljišči,

– poseg, ki je potreben za izvajanje vodne pravice,

– poseg na varstvenih in ogroženih območjih skladno z (8) odstavkom 54. člena tega odloka,

– poseg zaradi odvajanja odpadnih voda skladno s 47. členom tega odloka,

– poseg, kjer lahko pride do vpliva na podzemne vode, zlasti bogatenje vodonosnika ali vračanje vode v vodonosnik,

– hidromelioracije in druge kmetijske operacije, gozdarsko delo, rudarsko delo ali drug poseg, zaradi katerega lahko pride do vpliva na vodni režim.

(14) Pri načrtovanju je potrebno upoštevati obstoječe objekte merske mreže za monitoring podzemnih voda na način, da:

– ni predvidena kakršnakoli gradnja v min. 5 m radiu od objekta merske mreže,

– ne bodo povzročeni vplivi na gladino in kakovost podzemnih voda,

– se v bližini merskega objekta ne spremenijo infiltracijske lastnosti tal z asfaltiranjem, polaganjem betonskih plošč ali drugače,

– bo odvodnjavanje v bližini objekta merske mreže urejeno tako, da ni možno zatekanje,

– je zagotovljen neoviran dostop do objekta merske mreže.

(15) Škodljive učinke hudournikov je potrebno preprečevati že v gozdnem prostoru na manjših vodotokih.

(16) Za gradnjo ali obnovo objektov, ki lahko vplivajo na varnost plovbe, na obali ali v vodi, je potrebo skladno z zakonom, ki ureja varnost plovbe po celinskih vodah, pridobiti soglasje z vidika pogojev za varnost plovbe, ki ga izda Uprava Republike Slovenije za pomorstvo.

(17) Druge možne posege na vodna zemljišča določa razdelek 3.5.7. Dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev v 115. členu tega odloka.

(1) Po podatkih opozorilne karte poplav (vir: agencija, pristojna za okolje, v sklopu ministrstva, pristojnega za upravljanje z vodami) se v Občini Braslovče nahajajo poplavna območja in sicer na vzhodnem robu občine ob celotnem toku Savinje ter v jugo- zahodnem delu, med naselji Gomilsko, Grajska vas in Trnava.

(2) Pri načrtovanju na poplavno ogroženih območjih je potrebno upoštevati uredbo, ki določa pogoje in omejitve za izvajanje dejavnosti in posege v prostor na območjih ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja.

(3) Na območjih, kjer razredi poplavne nevarnosti še niso določeni, je sestavni del prikaza stanja prostora opozorilna karta poplav oziroma prikaz poplavnih dogodkov.

(4) Na poplavnem območju, za katero razredi poplavne nevarnosti še niso bili določeni, so dopustne samo rekonstrukcije, odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje obstoječih legalno zgrajenih objektov, če ne povečujejo poplavne ogroženosti in ne vplivajo na vodni režim in stanje voda.

(5) Ne glede na določbe tega člena so na poplavnem območju dopustni posegi v prostor in dejavnosti, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda, ter posegi in dejavnosti, ki jih dopuščajo predpisi o vodah, pod pogoji, ki jih določajo ti predpisi.

(6) Strokovne podlage za zmanjševanje poplavne ogroženosti se lahko izdelajo za posamezna hidrografska območja v okviru priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta ali v postopkih nadaljnjega projektiranja. Pri izdelavi strokovnih podlag se upoštevajo obstoječe študije, navedene v tekstualnem delu Prikaza stanja prostora oziroma v 3. členu tega odloka.

V vseh EUP veljajo naslednja skupna določila glede varovanja zdravja:

– iz objektov ne smejo uhajati strupeni plini,

– objekti ne smejo povzročati emisij nevarnega sevanja,

– objekti ne smejo povzročati onesnaženja ali zastrupitve voda in tal,

– za spremljanje stanja na področju varovanja zdravja ljudi se lahko uporabljajo kazalci, navedeni v (13) odstavku 53. člena.

(1) Na območju Občine Braslovče se nahajajo naslednja vojna grobišča, ki so razvidna iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o OPN in je njegova obvezna priloga:

– Grobišča 7 borcev NOV in 10 talcev, številka grobišča: 621510011, velikost 15 m² (krajevno pokopališče, parc. št. 688/2, k.o. Braslovče, Gauss-Kr. koord.: Y=5503860, X=5127200)

– Grobišče 10 talcev, ustreljenih 30. julija 1943 v Primožu pri Ljubnem, velikost 3 m² (krajevno pokopališče, parc. št. 688/2, k.o. Braslovče, Gauss-Kr. koord.: Y=5503860, X=5127200)

(2) Na vojnih grobiščih iz prejšnjega odstavka je skladno s 30. členom Zakona o vojnih grobiščih prepovedano:

– spreminjati zunanji videz vojnega grobišča,

– poškodovati vojno grobišče ali odtujevati njegove sestavne elemente,

– izvajati vsako drugo dejanje, ki bi pomenilo krnitev spoštovanja do grobišča ali je v nasprotju s pokopališkim redom na vojnih grobiščih.

(3) Na območju Občine Braslovče v evidenci prikritih vojnih grobišč v RS ni evidentiran obstoj prikritih vojnih grobišč.

(1) Posamezne EUP Območje državnega prostorskega akta: DPA01 – DPA114 se urejajo z najmanj enim od naslednjih prostorskih aktov:

1. Državni prostorski načrt za ureditev Savinje za zagotavljanje poplavne varnosti urbaniziranih območij od Ločice do Letuša ob Savinji (Uradni list RS, št. 103/10-5300)

2. Državni lokacijski načrt za prenosni plinovod (R25D) od odcepa na magistralnem plinovodu M2 pri Šentrupertu do Termoelektrarne Šoštanj v Šoštanju (Uradni list RS, št. 138/06-5980, 33/07-1761 – ZPNačrt)

3. Lokacijski načrt za avtocesto Arja vas–Ločica pri Vranskem (Uradni list RS, št. 26/94-1124, 45/95-2207 – SP./dop., 36/00-1692 – spr./dop. za AC bazo, 110/02-5386 – ZUreP-1, 33/07-1761 – ZPNačrt)

4. Državni prostorski načrt za prenosni plinovod M 2/1 na odseku Rogaška Slatina–Trojane (Uradni list RS, št. 41/10-2065)

5. Državni prostorski načrt za državno cesto od priključka Šentrupert na avtocesti A1 Šentilj–Koper do priključka Velenje jug (Uradni list RS, št. 3/17).

(2) Posamezne EUP se urejajo z enim DPA, več DPA hkrati ali z enim od DPA iz prejšnjega odstavka ob hkratnem upoštevanju usmeritev za varovalne gozdove (VG) kot je navedeno v tabeli 5 (številka točke v tabeli se nanaša na DPA, ki je naveden pod posamezno številko od 1 do 5 v predhodnem odstavku tega člena; v primeru napake v tabeli velja, da se kot pravilni šteje uradno objavljeni podatek o DPA):

tabela 5

EUP	velja DPA	velja DPA	velja DPA	velja določba VG
DPA01	1. točka
DPA02	2. točka
DPA03	3. točka	5. točka
DPA04	4. točka
DPA05	1. točka	2. točka
DPA06	2. točka
DPA07	1. točka
DPA08	1. točka
DPA09	1. točka			108. člen
DPA10	1. točka
DPA11	1. točka			108. člen
DPA12	1. točka			108. člen
DPA13	1. točka			108. člen
DPA14	1. točka			108. člen
DPA15	1. točka			108. člen
DPA16	1. točka			108. člen
DPA17	1. točka			108. člen
DPA18	1. točka	4. točka
DPA19	1. točka
DPA20	1. točka	3. točka
DPA21	1. točka
DPA22	2. točka	4. točka
DPA23	2. točka
DPA24	3. točka			108. člen
DPA25	3. točka	4. točka
DPA26	3. točka
DPA27	3. točka	4. točka	5. točka
DPA28	3. točka	5. točka
DPA29	3. točka
DPA30	4. točka
DPA31	3. točka	4. točka
DPA32	3. točka
DPA33	4. točka
DPA34	4. točka
DPA35	4. točka	5. točka
DPA36	3. točka	4. točka
DPA37	4. točka
DPA38	4. točka
DPA39	1. točka
DPA40	1. točka
DPA41	3. točka
DPA42	1. točka			108. člen
DPA43	1. točka			108. člen
DPA44	5. točka
DPA45	5. točka	2. točka
DPA46	5. točka
DPA47	2. točka
DPA48	5. točka
DPA49	5. točka
DPA50	5. točka			108. člen
DPA51	5. točka	1. točka
DPA52	5. točka	1. točka		108. člen
DPA53	5. točka	1. točka		108. člen
DPA54	5. točka	1. točka
DPA55	5. točka	1. točka		108. člen
DPA56	5. točka			108. člen
DPA57	1. točka
DPA58	5. točka	1. točka
DPA59	1. točka
DPA60	1. točka
DPA61	5. točka
DPA62	5. točka	2. točka
DPA63	5. točka
DPA64	5. točka	2. točka
DPA65	5. točka
DPA66	5. točka	4. točka
DPA67	4. točka
DPA68	5. točka
DPA69	5. točka	4. točka
DPA70	4. točka
DPA71	5. točka
DPA72	5. točka	4. točka
DPA73	5. točka	3. točka	4. točka
DPA74	4. točka
DPA75	5. točka
DPA76	3. točka
DPA77	5. točka
DPA78	3. točka
DPA79	5. točka
DPA80	5. točka
DPA81	3. točka
DPA82	5. točka
DPA83	5. točka
DPA84	5. točka	1. točka
DPA85	5. točka	1. točka	3. točka
DPA86	5. točka	1. točka
DPA87	1. točka
DPA88	3. točka
DPA89	1. točka	3. točka
DPA90	5. točka
DPA91	3. točka
DPA92	5. točka
DPA93	5. točka	3. točka
DPA94	3. točka
DPA95	5. točka
DPA96	3. točka
DPA97	5. točka
DPA98	3. točka
DPA99	5. točka
DPA100	5. točka
DPA101	3. točka
DPA102	5. točka
DPA103	5. točka	4. točka
DPA104	5. točka
DPA105	5. točka
DPA106	5. točka
DPA107	5. točka
DPA108	5. točka	2. točka
DPA109	3. točka
DPA110	3. točka
DPA111	1. točka
DPA112	1. točka
DPA113	2. točka
DPA114	2. točka

(1) Del EUP Braslovče: BR01 se ureja z:

– BR01/01: OPPN PA2 – Braslovče (Irman) (Uradni list RS, št. 27/11)

– BR01/02 in BR01/03: OPPN PA2 – Braslovče Trg (Uradni list RS, št. 106/11)

– BR01/04: OPPN za del območja PA2 – Braslovče (Šoštarič) (Uradni list RS, št. 39/15).

(2) Za preostalo območje EUP Braslovče: BR01, za katero ne veljajo prostorski akti iz prejšnjega odstavka, je predvidena izdelava novega občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN). Nov OPPN se lahko zaradi spremenjenih zahtev izdela tudi za območja iz prejšnjega odstavka.

(3) Okvirne usmeritve za izdelavo novega OPPN so naslednje:

1. usmeritve glede namenske rabe

1.1. namenska raba

– območja centralnih dejavnosti / osrednja območja centralnih dejavnosti, kjer je dopusten preplet trgovskih, oskrbnih, storitvenih, upravnih, socialnih, zdravstvenih, vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih, verskih in podobnih dejavnosti ter bivanje

– območja prometne infrastrukture / površine cest, kjer je dovoljena gradnja cest

2. usmeritve glede dopustne izrabe

2.1. predlagan faktor izrabe parcele, namenjene gradnji

– max. 3,5

2.2. predlagan faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji

– max. 0,9

3. usmeritve glede zahtev glede natečajev

3.1. obveznost natečaja

– ne

4. usmeritve glede prostorskih izvedbeni pogojev

4.1. predlagane pretežne vrste objektov glede na namen in možnosti spremembe namembnosti objektov

– 11 Stanovanjske stavbe

– 121 Gostinske stavbe

– 122 Poslovne in upravne stavbe

– 123 Trgovske stavbe in druge stavbe za storitvene dejavnosti

– 124 Stavbe za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij

– 125 Industrijske stavbe in skladišča

– 126 Stavbe splošnega družbenega pomena

– 127 Druge nestanovanjske stavbe

– 2 Gradbeni inženirski objekti in

– drugi objekti, ki niso v nasprotju s podrobnejšo namensko rabo EUP

4.2. predlagane vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen

– skladno s tabelo 3

4.3. predlagan odmik od mej sosednjih zemljišč in medsebojni odmiki objektov

– objekti se lahko postavijo na sam rob sosednjih zemljišč in sicer v skladu z že obstoječo zazidavo

– upoštevati je potrebno že obstoječe medsebojne odmike med objekti, ki jih je načeloma potrebno ohranjati, pri čemer se lahko objekti med seboj stikajo

4.4. predlagane regulacijske linije

– upošteva se že obstoječa gradbena linija na območju trga, ki poteka po samem robu fasad obstoječih objektov in katere se morajo objekti z enim robom fasade dotikati

4.5. predlagani tlorisni in višinski gabariti objektov

– pri novih gradnjah se smiselno upoštevajo gabariti obstoječih objektov

4.6. predlagani pogoji za oblikovanje, ki izhajajo iz usmeritev za ohranjanje oblikovne podobe celotnega naselja

– v celoti je potrebno ohranjati obstoječo podobo trškega jedra, pri čemer je potrebno sanirati dvoriščne dele v zahodnem delu EUP

4.7. predlagane oblikovne poteze (vizualni poudarki, dominante, robovi naselja)

– potrebno je ohranjati vse obstoječe kvalitetne oblikovne poteze posameznih objektov in sicer v skladu s smernicami zavoda, pristojnega za varstvo nepremične in z njo povezane premične kulturne dediščine

4.8. predlagani podrobnejši pogoji glede tipologije objektov

– v centru EUP, ob trgu je potrebno ohranjati obstoječo tipologijo trške hiše z javnim parterjem ter stanovanjskimi ali ostalimi prostori v nadstropjih

– v preostalih delih EUP so možne prvenstveno samostojne hiše ali dvojčki, pri večstanovanjski gradnji naj prevladuje zgolj vila blok oziroma manjši blok

4.9. predlagani pogoji za ohranjanje ali spreminjanje obstoječih morfoloških struktur

– v centru EUP, ob trgu je potrebno ohranjati obstoječ vzorec trške gradnje

– v preostalih delih EUP je potrebno ohranjati obstoječ vzorec prostostoječe strnjene gradnje

4.10. predlagani pogoji za oblikovanje urbane opreme

– enotno oblikovana

4.11. predlagani pogoji za oblikovanje, dimenzioniranje in umeščanje površin za mirujoči promet

– prvenstveno se parkiranje ureja na skupnih zunanjih parkirnih mestih

– površine za mirujoči promet naj bodo ozelenjene

4.12. predlagani pogoji za oblikovanje gradbeno inženirskih objektov

– gradbeno inženirski objekti naj bodo v pretežni meri vkopani oziroma izvedeni tako, da ne kazijo podobe trga

4.13. predlagano oblikovanje fasad – arhitekturni elementi na fasadi (okna, nadstreški, balkoni), barvni oziroma drug videz fasade (struktura, vrsta materiala)

– potrebno je ohranjati vse obstoječe kvalitetne oblikovne poteze posameznih objektov in sicer v skladu s smernicami zavoda, pristojnega za varstvo nepremične in z njo povezane premične kulturne dediščine

4.14. oblikovanje streh objektov – nakloni strešin, smeri poteka slemena, oblikovanje arhitekturnih elementov streh (čopi, zatrepi, napušči, barva oziroma tekstura kritine), uporaba materialov

– strehe morajo biti dvokapnice

4.15. predlagana min. oziroma max. površina v m² parcele, namenjene gradnji

– v centru EUP je potrebno ohranjati obstoječo podolgovato parcelno strukturo, ki je značilna za stara trška jedra

5. celostnega ohranjanja kulturne dediščine

– OPPN za EUP se pripravi z namenom celovite prenove trškega jedra Braslovč, ki je zavarovan kot kulturna dediščine (Braslovče – Trško jedro, EŠD 41)

– sestavni del OPPN za EUP je konservatorski načrt za prenovo, razen če zavod, pristojen za varstvo nepremične in z njo povezane premične kulturne dediščine, v postopku priprave OPPN ne določi drugače

– pri pripravi OPPN je potrebno še posebej upoštevati območja varstva kulturne dediščine oziroma naselbinsko dediščino

– EUP se nahaja znotraj območja naselbinske kulturne dediščine; za vse posege je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje

6. ohranjanja narave:

– z namenom ohranjanja habitata zavarovanih vrst netopirjev v ugodnem stanju naj se pred morebitno obnovo Cerkve Marijinega vnebovzetja in izvedbo posegov v okolici upošteva pogoje, ki jih v mnenju poda Zavod RS za varstvo narave, OE Celje; v mnenju se opredelijo način in čas izvedbe obnovitvenih del in posegov na cerkvi ter v njeni neposredni okolici.

V EUP Braslovče: BR02, BR03, Gomilsko: GO01, Grajska vas: GR01, Letuš: LE01, LE02, LE05, Male Braslovče: MB01, MB02, MB03, Parižlje: PŽ01, PŽ02, PŽ06, Rakovlje: RA03, RA04, RA06, RA07, RA09, Spodnje Gorče: SG04, SG05, SG06, Šentrupert: ŠE01 veljajo naslednji prostorski izvedbeni pogoji glede:

1. namembnosti in vrste posegov v prostor

1.1. vrste objektov glede na namen in možnosti spremembe namembnosti objektov

1.1.1. v EUP Gomilsko: GO01, Letuš: LE01, LE02, LE05, Parižlje: PŽ01, PŽ02, PŽ06, Rakovlje: RA06, RA07, RA09:

– 11 Stanovanjske stavbe

1.1.2. v EUP Braslovče: BR02, BR03, Grajska vas: GR01, Male Braslovče: MB01, MB02, MB03, Rakovlje: RA03, RA04, Šentrupert: ŠE01:

– 111 Enostanovanjske stavbe

– 1121 Dvostanovanjske stavbe

1.1.3. v EUP Spodnje Gorče: SG04, SG05, SG06:

– 111 Enostanovanjske stavbe

– 127 Druge nestanovanjske stavbe

– 2 Gradbeni inženirski objekti

1.1.4. v vseh EUP, razen Spodnje Gorče: SG04, SG05, SG06:

– 121 Gostinske stavbe

– 122 Poslovne in upravne stavbe

– 123 Trgovske stavbe in druge stavbe za storitvene dejavnosti

– 124 Stavbe za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij

– 125 Industrijske stavbe in skladišča

– 126 Stavbe splošnega družbenega pomena

– 127 Druge nestanovanjske stavbe

– 2 Gradbeni inženirski objekti in

– drugi objekti, ki niso v nasprotju s podrobnejšo namensko rabo EUP

1.2. vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen

– skladno s tabelo 3

2. velikosti objektov ali prostorskih ureditev

2.1. tlorisni in višinski gabariti objektov

– etažnost max. K+P+1+M, pri čemer je klet (delno) vkopana, kolenčni zid v mansardi pa ne presega višine 1,00 m

– zaželeno ohranjanje regionalnih arhitekturnih posebnosti, in sicer podolžnih tlorisov stavb

2.2. faktor izrabe parcele, namenjene gradnji

– max. 1,2

2.3. faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji

– max. 0,6

3. oblikovanja objektov

3.1. pogoji za oblikovanje, ki izhajajo iz usmeritev za ohranjanje oblikovne podobe celotnega naselja

3.1.1. v EUP Gomilsko: GO01

– z novimi posegi se ohranja zasnova gručastega, deloma središčnega obcestnega naselja

3.1.2. v EUP Grajska vas: GR01

– z novimi posegi se v jedru ohranja gručasta zasnova naselja

3.1.3. v EUP Letuš: LE01, LE02:

– z novimi posegi se v jedru ohranja gručasta zasnova naselja

3.1.4. v EUP Male Braslovče: MB01:

– z novimi posegi se ohranja zasnova obcestnega naselja

3.1.5. v EUP Parižlje: PŽ01, PŽ02, PŽ06:

– z novimi posegi se ohranja zasnova gručastega naselja

3.1.6. v EUP Šentrupert: ŠE01:

– z novimi posegi se ohranja zasnova obcestnega naselja

3.1.7. v vseh EUP:

– načrtovanje skladno z regionalnimi značilnostmi, ohranjanje pretežne usmerjenosti slemen okoliških objektov (t.j. vzporedno s plastnicami), kjer gre za prepoznano kvaliteto; sleme je vzporedno z daljšo stranico

– za vse EUP je pomembna revitalizacija jedra; poleg strukturne revitalizacije ter prenove objektov je potrebno tem EUP vrniti nekdanjo mentalno veljavo

– potrebno se je posvetiti ambientalni sanaciji ter kvalitativni izboljšavi odprtih prostorov

– oblikuje se osrednji trg, ki bo jedru dal mentalno in urbano središče

3.2. oblikovne poteze (vizualni poudarki, dominante, robovi naselja)

– okoli objektov so obvezne zasaditve in ozelenitve

– varujejo se vedute na spomenike, ki so zavarovani kot kulturna dediščina (npr. cerkev)

3.3. podrobnejši pogoji glede tipologije objektov

– samostoječe stavbe in sicer pretežno samostojne hiše, kmečke hiše in druge podeželske hiše, samostoječe nestanovanjske stavbe (samostojne stavbe, namenjene strežbi hrane in pijače, penzioni, gostišča, gasilski domovi) in podobno

3.4. pogoji za ohranjanje ali spreminjanje obstoječih morfoloških struktur

– z novimi posegi se nadaljuje morfologija trške zgoščene prostostoječe gradnje

– načrtovanje novih ureditev tako, da se ohrani morfologija umestitve posameznih objektov z večjim deležem zelenih površin

– novi posegi se načrtujejo tako, da se obstoječa zazidava gosti, pri čemer se ohranjajo večji deleži odprtih površin med posameznimi objekti

3.5. oblikovanje, dimenzioniranje, umeščanje ter način medsebojnega povezovanja javnih in zelenih površin

– skupne javne in zelene površine ne smejo biti ograjene (izjema so varnostne ograje ob igriščih oziroma ob ostalih ureditvah, ki za svoje delovanje nujno potrebujejo ograjo)

3.6. pogoji za oblikovanje urbane opreme

– enotno oblikovana

3.7. pogoji za oblikovanje, dimenzioniranje in umeščanje površin za mirujoči promet

– površine za mirujoči promet naj bodo ozelenjene

– parkirna mesta za posamezne objekte je možno zagotoviti tudi na skupnih parkirnih površinah

3.8. pogoji za oblikovanje gradbeno inženirskih objektov

– gradbeno inženirski objekti naj bodo v pretežni meri vkopani oziroma izvedeni tako, da ne kazijo podobe naselja

3.9. oblikovanje fasad – arhitekturni elementi na fasadi (okna, nadstreški, balkoni), barvni oziroma drug videz fasade (struktura, vrsta materiala)

– vsi objekti morajo biti oblikovani arhitekturno kvalitetno ter se morajo čim bolj nevtralno ter neagresivno vključevati v okolico

– fasade stanovanjskih objektov naj bodo bele ali v pastelnih barvah ali v naravni barvi materiala, priporočajo se pastelni odtenki zemeljskih barv

– zaželena je uporaba lesa za stavbno pohištvo

– stolpiči, večkotni in okrogli (krožni ali elipsasti ipd.) izzidki ter okrogli (krožni ali elipsasti ipd.) balkoni niso dovoljeni

3.10. oblikovanje streh objektov – nakloni strešin, smeri poteka slemena, oblikovanje arhitekturnih elementov streh (čopi, zatrepi, napušči, barva oziroma tekstura kritine), uporaba materialov

– strehe naj bodo dvokapnice z nakloni strešin od 30 do 45º

– napušči naj bodo minimalni, kritina pa pretežno opečnata (zaželeni bobrovci ali zarezniki), pretežno v naravni opečnati (rdeči) barvi, izjemoma v sivih odtenkih, kadar je taka barva kritine prevladujoča v okolici

– strehe nestanovanjskih stavb s specifično funkcijo so lahko oblikovane drugače in sicer tako, da se prilagajajo funkciji objekta in so skladne s prevladujočimi elementi v okolici objekta

4. parcelacije

4.1. min. oziroma max. površina v m² parcele, namenjene gradnji

– min. 400 m²–max. 800 m² za enostanovanjske stavbe

– izjemoma so lahko parcele, namenjene gradnji enostanovanjskih stavb tudi večje, če se nahajajo znotraj grajenega območja kmetije

– za ostale objekte: velikosti parcel, namenjenih gradnji, naj se prilagajajo potrebam objektov

5. celostnega ohranjanja kulturne dediščine

5.1. v EUP Rakovlje: RA07:

– EUP se nahaja znotraj območja naselbinske kulturne dediščine in njegovega vplivnega območja; za vse posege je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje

5.2. v EUP Grajska vas: GR01

– del EUP se nahaja znotraj območja naselbinske kulturne dediščine; za vse posege v tistem delu EUP, ki se nahaja znotraj zavarovanega območja, je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje

– morebitna novogradnja na parcelah št. 1098, 831/3, 921/1, k.o. Grajska vas je sprejemljiva z upoštevanjem obstoječega urbanizma ter v tradicionalnih gabaritih in arhitekturi

– gradnja na parceli 1098, k.o. Grajska vas naj spoštuje urbanistično-zazidalno in arhitekturno kontinuiteto, locirana mora biti v skrajnem zahodnem robu navedene parcele, za posege na navedeni parceli je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje

5.3. v EUP Braslovče: BR02, Gomilsko: GO01, Grajska vas: GR01, Letuš: LE01, LE02, Male Braslovče: MB01, Parižlje: P01, PŽ02, Rakovlje: RA06, RA07, Šentrupert: ŠE01:

– za vse posege v tistem delu EUP, kjer se nahajajo varovani objekti, je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje

6. ohranjanja narave:

6.1. v EUP Letuš: LE02, Šentrupert: ŠE01, Grajska vas: GR01:

– z namenom ohranjanja habitata zavarovanih vrst netopirjev v ugodnem stanju naj se pred morebitno obnovo cerkev Sv. Janeza Krstnika (EUP Letuš: LE02), Sv. Ruperta (EUP Šentrupert: ŠE01), Sv. Krištofa (EUP Grajska vas: GR01) in izvedbo posegov v okolici upošteva pogoje, ki jih v mnenju poda Zavod RS za varstvo narave, OE Celje; v mnenju se opredelijo način in čas izvedbe obnovitvenih del in posegov na cerkvi ter v njeni neposredni okolici

7. ohranjanja kvalitet naselja

7.1. v EUP Letuš: LE02

– na parceli št. 469/227, k.o. Letuš je možna le nadomestna gradnja oziroma rekonstrukcija legalno zgrajene stavbe, kot izhaja iz določb 42. in 43. člena tega odloka

8. zagotavljanja poplavne varnosti

8.1. v EUP Šentrupert: ŠE01:

– na naslednjih parc. št., vse k.o. Orla vas, je potrebno pred kakršnimikoli posegi preveriti, ali so izvedeni vsi omilitveni ukrepi, predvideni z državnim prostorskim aktom (59. člen), oziroma če posegi v prostor ne povečujejo poplavne ali erozijske nevarnosti ali ogroženosti ter skladno s to preveritvijo izvajati nadaljnje posege: 444/6, 458/1, 458/2, 458/6, *178. V primeru, da se v postopku ugotavljanja ugotovi, da omilitveni ukrepi, predvideni z državnim prostorskim aktom (59. člen) niso bili izvedeni oziroma predvideni poseg povečuje poplavne ali erozijske nevarnosti ali ogroženosti, posegi niso dopustni.

Celotna EUP Rakovlje: RA10 se ureja z:

– Odlok o OPPN za del območja PA10-Rakovlje vzhod (Strnad) (Uradni list RS, št. 60/16).

(1) Za celotni EUP Braslovče: BR04, BR05 je predvidena izdelava novega občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN).

(2) Kot okvirne usmeritve za izdelavo novega OPPN se uporabljajo določila 61. člena in 52. člena ter prostorske izvedbene pogoje, ki se nanašajo na ohranjanje vodnega in obvodnega prostora vodotoka Radigaj, ki ima status naravne vrednote, kot so določeni v 5.1 odstavku 70. člena.

Celotna EUP Braslovče: BR06 se ureja z:

– OPPN PA11 – Braslovče (Spolenak) (Uradni list RS, št. 31/10).

Celotna EUP Braslovče: BR09 se ureja z:

– Odlok o OPPN za del območja PA11 – Braslovče (Brinovšek) (Uradni list RS, št. 8/16).

V EUP Braslovče: BR07, Grajska vas: GR08, Letuš: LE13, Spodnje Gorče: SG07 in Šentrupert: ŠE07 veljajo naslednji prostorski izvedbeni pogoji glede:

1. namembnosti in vrste posegov v prostor

1.1. vrste objektov glede na namen in možnosti spremembe namembnosti objektov

1.1.1. v EUP Braslovče: BR07

– 121 Gostinske stavbe

1.1.2. v EUP Grajska vas: GR08, Letuš: LE13 in Spodnje Gorče: SG07

– 121 Gostinske stavbe

– 122 Poslovne in upravne stavbe

– 123 Trgovske stavbe in druge stavbe za storitvene dejavnosti

– 124 Stavbe za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij

– 125 Industrijske stavbe in skladišča

– možni so samo posegi za razvoj obstoječe dejavnosti v posamezni EUP

1.1.3. v EUP Šentrupert: ŠE07

– 121 Gostinske stavbe

– 122 Poslovne in upravne stavbe

– 123 Trgovske stavbe in druge stavbe za storitvene dejavnosti

– 125 Industrijske stavbe in skladišča

– možni so samo posegi za razvoj obstoječe dejavnosti, in sicer: proizvodne in storitvene dejavnosti na področju proizvodnje aparatov in drugih polizdelkov ter prodaje tovornih in gradbenih vozil, ureditev utrjenih površin za odprt skladiščni prostor, objekt za pokrite skladiščne prostore in manipulativne površine za opravljanje dejavnosti,

– možni so samo tisti posegi in dejavnosti, pri katerih ob morebitnih poplavah ne obstaja možnost onesnaženja večjega obsega

– možni so samo tisti posegi in dejavnosti, ki ob morebitnih poplavah niso okolju škodljive

1.1.4. v vseh EUP:

– 127 Druge nestanovanjske stavbe

– 2 Gradbeni inženirski objekti in

– drugi objekti, ki niso v nasprotju s podrobnejšo namensko rabo EUP

1.2. ne glede na določila točke 1.1. tega člena, je na mestu obstoječih stanovanjskih stavb in v celotni EUP Grajska vas: GR08 dopustno vzdrževanje, rekonstrukcija, odstranitev ter gradnja novih objektov, in sicer:

– 111 Enostanovanjske stavbe

– 1121 Dvostanovanjske stavbe

1.3. vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen

– skladno s tabelo 3

2. velikosti objektov ali prostorskih ureditev

2.1. tlorisni in višinski gabariti objektov

– etažnost max. K+P+1+M, pri čemer mora biti klet v celoti vkopana, kolenčni zid v mansardi pa ne presega višine 0,00 m ali max. K+P+M, pri čemer je lahko klet delno vkopana, kolenčni zid v mansardi pa ne presega višine 1,00 m

– višina max. do 12 m

– izjema so obstoječi objekti, ki so večjih dimenzij od navedenih v predhodnih alinejah – ti se lahko obnavljajo in rekonstruirajo, pri čemer se ne sme preseči faktorjev izrabe parcele, namenjen gradnji

– zaželeno ohranjanje regionalnih arhitekturnih posebnosti in sicer podolžnih tlorisov stavb

2.2. faktor izrabe parcele, namenjene gradnji

– max. 2,4

2.3. faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji

– max. 0,8

3. oblikovanja objektov

3.1. pogoji za oblikovanje, ki izhajajo iz usmeritev za ohranjanje oblikovne podobe celotnega naselja

– območje naj bo ozelenjeno

– ozelenitve so potrebne tudi na zunanjih mejah območja kot vizualna sanacija objektov

3.2. oblikovne poteze (vizualni poudarki, dominante, robovi naselja)

– okoli objektov so obvezne zasaditve in ozelenitve

– obvezne so zasaditve na zunanjih robovih vseh EUP

3.3. podrobnejši pogoji glede tipologije objektov

– tipologija objektov naj sledi funkciji objekta in naj ji bo podrejena

3.4. pogoji za ohranjanje ali spreminjanje obstoječih morfoloških struktur

– območje je morfološkega značaja gospodarske cone

3.5. oblikovanje, dimenzioniranje, umeščanje ter način medsebojnega povezovanja javnih in zelenih površin

– skupne javne in zelene površine ne smejo biti ograjene (izjema so varnostne ograje ob igriščih oziroma ob ostalih ureditvah, ki za svoje delovanje nujno potrebujejo ograjo)

3.6. pogoji za oblikovanje urbane opreme

– enotno oblikovana

3.7. pogoji za oblikovanje, dimenzioniranje in umeščanje površin za mirujoči promet

– površine za mirujoči promet naj bodo ozelenjene

3.8. pogoji za oblikovanje gradbeno inženirskih objektov

– gradbeno inženirski objekti naj bodo v pretežni meri vkopani

3.9. oblikovanje fasad – arhitekturni elementi na fasadi (okna, nadstreški, balkoni), barvni oziroma drug videz fasade (struktura, vrsta materiala)

– objekti naj bodo oblikovani sodobno ter v duhu svoje funkcije

– za fasade ni dovoljeno uporabljati živih barv

3.10. oblikovanje streh objektov – nakloni strešin, smeri poteka slemena, oblikovanje arhitekturnih elementov streh (čopi, zatrepi, napušči, barva oziroma tekstura kritine), uporaba materialov

– na strehah (predvsem večjih objektov) je možno postaviti sončne module oziroma fotovoltaične sisteme

– strehe se prilagajajo funkciji objekta, možne so tudi ravne strehe in strehe nižjih naklonov (max. naklon simetrične dvokapnice je do 45º)

4. parcelacije

4.1. min. oziroma max. površina v m² parcele, namenjene gradnji

– velikosti parcel, namenjenih gradnji, naj se prilagajajo potrebam objektov

5. varstva pred hrupom

5.1. v vseh EUP

– na zunanjih robovih EUP so obvezne zasaditve, tudi kot vizualna sanacija EUP

5.2. v EUP Letuš: LE13:

– na zunanjem, predvsem na zahodnem in južnem robu EUP je potrebno postaviti tako protihrupno zaščito, da v sosednji EUP Letuš: LE02 zaradi hrupa ne bodo presežene največje dovoljene vrednosti, ki veljajo v EUP Letuš: LE02 skladno s (4) odstavkom 53. člena tega odloka.

5.3. v EUP Spodnje Gorče: SG07:

– na zunanjem, predvsem na zahodnem in severnem robu EUP je potrebno postaviti tako protihrupno zaščito, da v sosednji EUP Spodnje Gorče: SG01 zaradi hrupa ne bodo presežene največje dovoljene vrednosti, ki veljajo v EUP Spodnje Gorče: SG01 skladno s (4) odstavkom 53. člena tega odloka.

5.4. v EUP Šentrupert: ŠE07:

– na zunanjem, predvsem na zahodnem in severnem robu EUP je potrebno postaviti tako protihrupno zaščito, da v sosednji EUP Šentrupert: ŠE01 zaradi hrupa ne bodo presežene največje dovoljene vrednosti, ki veljajo v EUP Šentrupert: ŠE01 skladno s (4) odstavkom 53. člena tega odloka.

6. zagotavljanja poplavne varnosti

6.1. v EUP Šentrupert: ŠE07:

– v EUP je potrebno pred kakršnimikoli posegi preveriti, ali so izvedeni vsi omilitveni ukrepi, predvideni z državnim prostorskim aktom (59. člen), oziroma če posegi v prostor ne povečujejo poplavne ali erozijske nevarnosti ali ogroženosti ter skladno s to preveritvijo izvajati nadaljnje posege. V primeru, da se v postopku ugotavljanja ugotovi, da omilitveni ukrepi, predvideni z državnim prostorskim aktom (59. člen) niso bili izvedeni oziroma predvideni poseg povečuje poplavne ali erozijske nevarnosti ali ogroženosti, posegi niso dopustni.

(1) V EUP Braslovče – pokopališče: BP01, Orla vas: OR08, Šentrupert: ŠE03 je dopustno vzdrževanje, rekonstrukcija, odstranitev ter gradnja novih objektov – parkirišča, in sicer:

– 2 Gradbeni inženirski objekti

– gradnja 1 Stavb kot zahtevnih in manj zahtevnih objektov ni dopustna.

(2) Dopustna je postavitev tistih nezahtevnih in enostavnih objektov iz tabele 3, ki služijo za potrebe parkirišč.

(3) Na zunanjih robovih EUP, predvsem na zahodu EUP Šentrupert: ŠE03 in Orla vas: OR08, so obvezne zasaditve kot vizualna sanacija območja. Prav tako naj se ozeleni območje parkirišč v celotnih EUP.

(4) Na zunanjem, predvsem na zahodnem in severnem robu EUP Šentrupert: ŠE03 je potrebno postaviti tako protihrupno zaščito, da v bližnji EUP Šentrupert: ŠE01 zaradi hrupa ne bodo presežene največje dovoljene vrednosti, ki veljajo v EUP Šentrupert: ŠE01 skladno s (4) odstavkom 53. člena tega odloka.

(5) V EUP Šentrupert: ŠE03 in na njenih robovih nasipavanje terena ni dopustno.

(1) V EUP Braslovče – pokopališče: BP02, Gomilsko: GO03 je dopustno vzdrževanje, rekonstrukcija, odstranitev ter gradnja novih objektov za potrebe pokopališča, in sicer:

– 12722 Pokopališke stavbe in spremljajoči objekti

– 2 Gradbeni inženirski objekti, med njimi predvsem 24204 Pokopališča ter javne prometne površine, vključno s površinami za mirujoči promet za potrebe pokopališča in naselja in

– drugi objekti, ki niso v nasprotju s podrobnejšo namensko rabo.

(2) Dopustna je postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelo 3.

(3) Oblikovanje in velikost novih objektov naj se prilagaja njihovi funkciji pokopaliških stavb. Površine za mirujoči promet (parkirišča) naj se ozeleni, predvsem na zunanji strani EUP kot vizualno sanacijo.

(4) Dopustne so zasaditve na zunanjih območjih EUP.

(5) Za vse posege v tistem delu EUP Gomilsko: GO03, kjer se nahajajo varovani objekti, je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje.

Celotna EUP Gomilsko: GO04, GO05 se ureja z:

– OPPN na kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe za gradnjo kmetijskih objektov – kmetija Brinovec (Uradni list RS, št. 31/16).

V EUP Braslovško jezero: BJ01, Klavarjevo: KL01, Lovski dom: LV01, Male Braslovče: MB04, Pšake: PŠ01, Rakovlje: RA08 veljajo naslednji prostorski izvedbeni pogoji glede:

1. namembnosti in vrste posegov v prostor

1.1. vrste objektov glede na namen in možnosti spremembe namembnosti objektov

1.1.1. v EUP Male Braslovče: MB04

– 121 Gostinske stavbe

– 12301 Trgovske stavbe

– 1251 Industrijske stavbe, vendar samo v povezavi z osnovno dejavnostjo ribogojništva

1.1.2. v vseh EUP:

– 121 Gostinske stavbe

– 1271 Nestanovanjske kmetijske stavbe

– 2 Gradbeni inženirski objekti in

– drugi objekti, ki niso v nasprotju s podrobnejšo namensko rabo EUP

1.2. vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen

– skladno s tabelo 3 in sicer tistih, ki so v EUP Male Braslovče: MB04 potrebni za ribogojništvo oziroma v vseh EUP za dodatno gostinsko in turistično ponudbo

2. velikosti objektov ali prostorskih ureditev

2.1. tlorisni in višinski gabariti objektov

– tlorisna površina max. 500 m²

– etažnost max. K+P+1+M, pri čemer je klet (delno) vkopana, kolenčni zid v mansardi pa ne presega višine 1,00 m

– višina max. do 10 m

– obvezno je ohranjanje regionalnih arhitekturnih posebnosti in sicer podolžnih tlorisov stavb

– izjema so obstoječi objekti, ki so večjih dimenzij od navedenih v predhodnih alinejah – ti se lahko obnavljajo in rekonstruirajo, pri čemer se ne sme preseči faktorjev izrabe parcele, namenjen gradnji

2.2. faktor izrabe parcele, namenjene gradnji

– max. 1,2

2.3. faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji

– max. 0,6

3. oblikovanja objektov

3.1. pogoji za oblikovanje, ki izhajajo iz usmeritev za ohranjanje oblikovne podobe celotnega naselja

– načrtovanje objektov skladno z regionalnimi značilnostmi; ohranjanje pretežne usmerjenosti slemen okoliških objektov (t.j. vzporedno s prometnico oziroma plastnicami); sleme je vzporedno z daljšo stranico

3.2. oblikovne poteze (vizualni poudarki, dominante, robovi naselja)

– okoli objektov se ohranijo drevesa in drugo rastje

3.3. podrobnejši pogoji glede tipologije objektov

– samostoječe stavbe in sicer pretežno samostoječe nestanovanjske stavbe (samostojne stavbe, namenjene strežbi hrane in pijače, penzioni, gostišča) in nestanovanjske kmetijske stavbe (rastlinjaki, hlevi, staje, silosi, kašče, kleti, vinske kleti, seniki, skednji, sušilnice sadja, stavbe za shranjevanje kmetijskih strojev, orodja in mehanizacije) in podobno

– kamp, šotorišče, počivališče za avtodome in podobno

– izrecno je prepovedana gradnja stanovanjskih stavb in počitniških hišic v celotnih EUP

3.4. pogoji za ohranjanje ali spreminjanje obstoječih morfoloških struktur

– z novimi posegi se oblikuje enotno turistično območje

– z novimi posegi se ohranja morfologija pozidave posameznih individualnih prostostoječih stavb s pomožnimi nestanovanjskimi stavbami

– vsi posegi se v EUP Male Braslovče: MB04 načrtujejo skladno s celovito ureditvijo ribogojništva z dodatno turistično ponudbo, v vseh EUP pa skladno s celovito skupno ureditvijo območja EUP

3.5. oblikovanje, dimenzioniranje, umeščanje ter način medsebojnega povezovanja javnih in zelenih površin

– skupne javne in zelene površine ne smejo biti ograjene (izjema so varnostne ograje ob igriščih oziroma ob ostalih ureditvah, ki za svoje delovanje nujno potrebujejo ograjo)

3.6. pogoji za oblikovanje urbane opreme

– enotno oblikovana, v skladu z arhitekturnim oblikovanjem celotnega turističnega območja

– oziroma ribogojništva (EUP Male Braslovče: MB04) z dodatno turistično ponudbo

3.7. pogoji za oblikovanje, dimenzioniranje in umeščanje površin za mirujoči promet

– površine za mirujoči promet naj bodo ozelenjene

– parkirna mesta za EUP je potrebno zagotoviti na skupnih parkirnih površinah

3.8. pogoji za oblikovanje gradbeno inženirskih objektov

– gradbeno inženirski objekti naj bodo v pretežni meri vkopani oziroma izvedeni tako, da ne kazijo podobe EUP

3.9. oblikovanje fasad – arhitekturni elementi na fasadi (okna, nadstreški, balkoni), barvni oziroma drug videz fasade (struktura, vrsta materiala)

– vsi objekti morajo biti oblikovani arhitekturno kvalitetno ter se morajo čimbolj nevtralno ter neagresivno vključevati v okolico

– vse fasade naj bodo bele ali v pastelnih barvah, živih barv ni dovoljeno uporabljati, priporočajo se pastelni odtenki zemeljskih barv

– zaželena je uporaba lesa za stavbno pohištvo

– stolpiči, večkotni in okrogli (krožni ali elipsasti ipd.) izzidki ter okrogli (krožni ali elipsasti ipd.) balkoni niso dovoljeni

3.10. oblikovanje streh objektov – nakloni strešin, smeri poteka slemena, oblikovanje arhitekturnih elementov streh (čopi, zatrepi, napušči, barva oziroma tekstura kritine), uporaba materialov

– strehe naj bodo dvokapnice z nakloni strešin od 30 do 45º

– napušči naj bodo minimalni, kritina pa pretežno opečnata (zaželeni bobrovci ali zarezniki), pretežno v naravni opečnati (rdeči) barvi

– strehe stavb s specifično funkcijo so lahko oblikovane drugače in sicer tako, da se prilagajajo funkciji objekta in so skladne s prevladujočimi elementi v okolici objekta

4. parcelacije

4.1. min. oziroma max. površina v m² parcele, namenjene gradnji

– površina parcele, namenjene gradnji se prilagaja funkciji objektov gostinstva oziroma ribogojništva (EUP Male Braslovče: MB04) z dodatno turistično ponudbo

5. ohranjanja narave

5.1. v EUP Klavarjevo: KL01:

– gradnja novih objektov in ureditve okolice objektov naj se načrtuje v čim večji oddaljenosti od brežin vodotoka oziroma meje naravne vrednote

– regulacij in ostalih tehničnih ureditev, s katero bi povzročili spremembo smeri, obliko ali globino struge (spremembo vzdolžnega in prečnega profila struge), izolacijo in fragmentacijo habitata, naj se ne izvaja

– v primeru nujnosti utrjevanja brežin zaradi bočne erozije, naj se brežina utrjuje s sonaravnimi ukrepi (vrbovi popleti, leseni piloti)

– krčitev vlagoljubne obvodne vegetacije naj se ne izvaja, iz sestoja se lahko odstranijo le poškodovana drevesa in grmičevje, oziroma le v primeru močno oviranega pretoka, vendar tako, da se odstranijo le debla in veje (pušča naj se panje in korenine)

– vzdolž desne brežine, kjer je bila odstranjena obrežna grmovna in drevesna vegetacija, se z zasaditvami rastišču primernih avtohtonih grmovnih in drevesnih vrst vzpostavi zveznost in pestra višinska strukturiranost obrežne vegetacije

– posamična drevesa naj se ohranja

– propadla drevesa naj se nadomesti z zasaditvijo avtohtonih vrst

– sadnja alohtonih vrst grmovnic ali dreves naj se ne izvaja

– pri izvajanju gradbenih del naj se večja drevesa fizično zaščiti pred poškodbami

– območja naj se ne ograjuje

– odlaganje kakršnegakoli materiala v strugo in na bregove vodotoka naj se ne izvaja

– morfologija brežine in dna struge vodotoka se ne spreminja z izgradnjo dostopov do vode

– ureditve na območju naj ne omejujejo dostopa do vode

– objektov, ki prekinjajo zveznost vodnega toka naj se ne gradi, v primeru, ko drugih možnosti ni, pa naj se gradijo tako, da se ob njih z dodatnimi tehničnimi rešitvami vzpostavi povezava s celotnim tokom

– za ureditve zelenih površin naj se uporabijo avtohtone vrste trav, grmovnic in drevja; pri zasaditvi naj se upošteva naravni izgled in ne linijska parkovna zasaditev

– ureditev površin naj se izvede brez škarp, teras, ograj in drugih objektov za premoščanje višinskih razlik

– pohodne oziroma vozne površine naj bodo izdelane iz naravnih materialov pesek, sekanci, les ipd.)

– odpadne vode iz novozgrajenih objektov naj se odvajajo v vodotesne greznice ali v kanalizacijski sistem

– osvetljena naj bo le okolica objektov; osvetljevanje naj se uredi tako, da je z ustreznimi tehničnimi rešitvami svetloba prostorsko usmerjena proti tlom in stran od vodotoka ter časovno omejena

– na območju z namensko rabo kmetijska zemljišča (območje krčitve gozdov) je potrebno upoštevati tudi naslednje usmeritve:

– po krčitvi gozda naj se vzpostavi gozdni rob tako, da se 3 m pas izkrčenega zemljišča proti gozdu prepusti zaraščanju s ciljem vzpostavitve gozdnega roba

– gozdni rob se ustrezno vzdržuje

– ohranja se osnovne reliefne značilnosti površja, prehodi v okoliški teren naj bodo mehkih oblik

– ostanki odstranjene vegetacije (panji, korenine, veje) se deponirajo na območju urejanja ter se jih uporabi za izvedbo zemeljskih del

– območja naj se ne ograjuje z ograjami, ki bi onemogočale prehod prostoživečih vrst

– spodbuja naj se ekstenzivno kmetijstvo

– preprečuje naj se zaraščanje novih kmetijskih površin

– kmetijske površine se gnoji na uveljavljen (obstoječ, tradicionalen) način s hlevskim gnojem; ne uporablja se mineralnih gnojil in gnojevke

– sestave biocenoze naj se ne spreminja z naseljevanjem tujerodnih rastlin in živali

– na območju naj se ne postavlja trajnih, niti začasnih objektov

5.2. v EUP Braslovško jezero: BJ01:

– pri posegih v prostor se smiselno upoštevajo določbe predhodne 5.1 točke, ki se nanašajo na varovanje vodnih in obvodnih površin

– vsi objekti se morajo odmikati 5 m od vodnega zemljišča

– odpadnih voda se ne sme ponikati ali speljati v vodotok.

V EUP Dobrovlje – razpršena poselitev: DO01 – DO48 veljajo naslednji prostorski izvedbeni pogoji glede:

1. namembnosti in vrste posegov v prostor

1.1. vrste objektov glede na namen in možnosti spremembe namembnosti objektov

– 111 Enostanovanjske stavbe

– 11210 Dvostanovanjske stavbe

– 121 Gostinske stavbe

– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti

– 1242 Garažne stavbe

– 125 Industrijske stavbe in skladišča, pri čemer mora gradnja teh vrst stavb upoštevati zakonsko določene stopnje varstva pred hrupom, emisijami in podobno

– 1265 Stavbe za šport

– 127 Druge nestanovanjske stavbe

– 2 Gradbeni inženirski objekti in

– drugi objekti, ki niso v nasprotju s podrobnejšo namensko rabo EUP,

1.2. vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen

– skladno s tabelo 3

2. velikosti objektov ali prostorskih ureditev

2.1. prostornina objektov

– max. 1.500 m³ za stanovanjske stavbe

– max. 3.000 m³ za nestanovanjske stavbe

2.2. tlorisni in višinski gabariti objektov

– tlorisna površina max. 300 m² za stanovanjske stavbe

– tlorisna površina max. 500 m² za nestanovanjske stavbe

– etažnost max. K+P+1+M, pri čemer je klet (delno) vkopana, kolenčni zid v mansardi pa ne presega višine 1,00 m

– višina max. do 10 m

– pri gradnji v hribu je lahko višina max. 12 m, pri čemer je obvezna usmerjenost slemena vzporedno s plastnicami

– obvezno je ohranjanje regionalnih arhitekturnih posebnosti in sicer podolžnih tlorisov stavb

2.3. faktor izrabe parcele, namenjene gradnji

– max. 0,4

2.4. faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji

– max. 0,2

3. oblikovanja objektov

3.1. pogoji za oblikovanje, ki izhajajo iz usmeritev za ohranjanje oblikovne podobe celotnega naselja

– načrtovanje skladno z regionalnimi značilnostmi; ohranjanje pretežne usmerjenosti slemen okoliških objektov (t.j. vzporedno s prometnico oziroma plastnicami); sleme je vzporedno z daljšo stranico

3.2. oblikovne poteze (vizualni poudarki, dominante, robovi naselja)

– okoli objektov so obvezne zasaditve in ozelenitve

3.3. podrobnejši pogoji glede tipologije objektov

– samostoječe stavbe in sicer pretežno samostoječe hiše, kmečke hiše in druge podeželske hiše, samostoječe nestanovanjske stavbe (samostojne stavbe, namenjene strežbi hrane in pijače, penzioni, gostišča, gasilski domovi), med njimi predvsem nestanovanjske kmetijske stavbe (rastlinjaki, pokrite drevesnice, hlevi, svinjaki, staje, silosi, kašče, kleti, vinske kleti, seniki, skednji, kozolci, koruznjaki, stavbe za predelavo lastnih kmetijskih pridelkov, sirarne, sušilnice sadja, stavbe za shranjevanje kmetijskih strojev, orodja in mehanizacije ipd.) in podobno

– izrecno je prepovedana gradnja počitniških hišic

– ni dovoljena gradnja večstanovanjskih objektov (blokov, stolpnic in podobno)

3.4. pogoji za ohranjanje ali spreminjanje obstoječih morfoloških struktur

– z novimi posegi se ohranja avtohtona oblika razpršene poselitve – kmetijskih gospodarstev v celkih

– z novimi posegi se ohranja morfologija pozidave posameznih v gruče razporejenih individualnih prostostoječih stanovanjskih stavb s pomožnimi nestanovanjskimi stavbami

– objekti naj se postavljajo na kompleks zemljišč enega lastnika v t.i. celku (objekte naj obdaja kultivirano zemljišče), pretežno ob komunikacijo in ob rob travniških površin

3.5. oblikovanje, dimenzioniranje, umeščanje ter način medsebojnega povezovanja javnih in zelenih površin

– skupne javne in zelene površine ne smejo biti ograjene (izjema so varnostne ograje ob igriščih oziroma ob ostalih ureditvah, ki za svoje delovanje nujno potrebujejo ograjo)

3.6. pogoji za oblikovanje urbane opreme

– enotno oblikovana

3.7. pogoji za oblikovanje, dimenzioniranje in umeščanje površin za mirujoči promet

– površine za mirujoči promet naj bodo ozelenjene

3.8. pogoji za oblikovanje gradbeno inženirskih objektov

– gradbeno inženirski objekti naj bodo v pretežni meri vkopani

– kablovodi se izvedejo podzemno; njihovo umeščanje v prostor naj se izvede na način, da ob izkopu jarka ne bo prišlo do poškodovanja koreninskega sistema

3.9. oblikovanje fasad – arhitekturni elementi na fasadi (okna, nadstreški, balkoni), barvni oziroma drug videz fasade (struktura, vrsta materiala)

– vsi objekti morajo biti oblikovani arhitekturno kvalitetno ter se morajo čimbolj nevtralno ter neagresivno vključevati v okolico

– vse fasade naj bodo bele ali v pastelnih barvah, živih barv ni dovoljeno uporabljati, priporočajo se pastelni odtenki zemeljskih barv

– zaželena je uporaba lesa za stavbno pohištvo

– zaželeno ohranjanje regionalnih arhitekturnih posebnosti

– priporočeno je, da so okenske odprtine stanovanjskih stavb pravokotne oblike, pri čemer je vertikalna stranica najdaljša

– stolpiči, večkotni in okrogli (krožni ali elipsasti ipd.) izzidki ter okrogli (krožni ali elipsasti ipd.) balkoni niso dovoljeni

3.10. oblikovanje streh objektov – nakloni strešin, smeri poteka slemena, oblikovanje arhitekturnih elementov streh (čopi, zatrepi, napušči, barva oziroma tekstura kritine), uporaba materialov

– strehe morajo biti simetrične dvokapnice, strme, nakloni strešin od 35 do 45º, možni so čopi, osvetljevanje mansarde je možno s frčadami ali s strešnimi okni, drugi arhitekturni elementi streh niso dovoljeni

– strešna okna so prepovedana na vidno izpostavljeni strani strehe, dovoljena so zgolj na vidno neizpostavljeni, dvoriščni strani strehe

– kritina pretežno opečnata (zaželeni bobrovci ali zarezniki), pretežno v naravni opečnati (rdeči) barvi

– strehe nestanovanjskihstavb s specifično funkcijo so lahko oblikovane drugače in sicer tako, da se prilagajajo funkciji objekta

4. parcelacije

4.1. min. oziroma max. površina v m² parcele, namenjene gradnji

– min. 500 m² za stanovanjske stavbe

– max. 2.000 m² za nestanovanjske stavbe

5. celostnega ohranjanja kulturne dediščine

5.1. EUP Dobrovlje – razpršena poselitev: DO37

– morebitna gradnja naj spoštuje urbanistično-zazidalno in arhitekturno kontinuiteto ter zadosten odmik od kozolca ter kašče; za vse posege v tistem delu EUP, kjer se nahajajo varovani objekti, je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje

5.2. EUP Dobrovlje – razpršena poselitev: DO07, DO24, DO27, DO35, DO36, DO37, DO39

– za vse posege v tistem delu EUP, kjer se nahajajo varovani objekti, je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje.

V EUP Glinje: 01, Kamenče: KA01, KA02, KA03, Orla vas: OR01-OR07, OR09-OR12, Podgorje pri Letušu: PD01, Poljče: PO01-PO07, Preserje: PR01-PR07, Spodnje Gorče: SG01, SG02, SG03, Šmatevž: ŠM01, ŠM08, ŠM09, Topovlje: TO01, Trnava: TR01, TR02, TR03,Vrtoglav: VR01, VR02, VR03, VR05, Zakl: ZA01, ZA02, Zgornje Gorče: ZG01 veljajo naslednji prostorski izvedbeni pogoji glede:

1. namembnosti in vrste posegov v prostor

1.1. vrste objektov glede na namen in možnosti spremembe namembnosti objektov

– 111 Enostanovanjske stavbe, razen v delu EUP Zakl: ZA02 in Orla vas: OR01 (gl. točko 5.2 tega člena)

– 11210 Dvostanovanjske stavbe, razen v delu EUP Zakl: ZA02 in Orla vas: OR01 (gl. točko 5.2 tega člena)

– 121 Gostinske stavbe

– 122 Poslovne in upravne stavbe

– 123 Trgovske stavbe in druge stavbe za storitvene dejavnosti

– 1242 Garažne stavbe

– 125 Industrijske stavbe in skladišča, pri čemer mora gradnja teh vrst stavb upoštevati zakonsko določene stopnje varstva pred hrupom, emisijami in podobno

– 126 Stavbe splošnega družbenega pomena

– 127 Druge nestanovanjske stavbe

– 2 Gradbeni inženirski objekti in

– drugi objekti, ki niso v nasprotju s podrobnejšo namensko rabo EUP

1.2. vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen

– skladno s tabelo 3

2. velikosti objektov ali prostorskih ureditev

2.1. tlorisni in višinski gabariti objektov

– tlorisna površina max. 200 m² za stanovanjske stavbe

– tlorisna površina max. 300 m² za nestanovanjske stavbe

– etažnost max. K+P+1+M, pri čemer je klet (delno) vkopana, kolenčni zid v mansardi pa ne presega višine 1,00 m in je v celoti skrit pod napuščem

– obvezno ohranjanje regionalnih arhitekturnih posebnosti in sicer podolžnih tlorisov stavb

– novogradnje se morajo v gabaritih in tlorisih podrediti tradicionalnim vaškim hišam in gospodarskim poslopjem, nova arhitektura ne sme negativno vplivati na kvaliteto obravnavanega prostora

2.2. faktor izrabe parcele, namenjene gradnji

– max. 0,8

2.3. faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji

– max. 0,4

3. oblikovanja objektov

3.1. pogoji za oblikovanje, ki izhajajo iz usmeritev za ohranjanje oblikovne podobe celotnega naselja

3.1.1. v EUP Glinje: GL01:

– z novimi posegi se ohranja gručasta zasnova vasi

3.1.2. v EUP Kamenče: KA01:

– z novimi posegi se v zahodnem delu EUP ohranja zasnova razpotegnjene, obcestne vasi, v vzhodnem delu se oblikuje jedro naselja

3.1.3. v EUP Orla vas: OR01-OR07

– z novimi posegi se v jedru ohranja gručasta zasnova

3.1.4. v EUP Podgorje pri Letušu: PD01:

– z novimi posegi se ohranja zasnova razpotegnjene vasi

3.1.5. v EUP Poljče: PO01-PO07:

– z novimi posegi se gosti zazidava v naselju tako, da sledi vzorcu obcestne vasi; pri tem se ohranja vmesni zeleni pas med zahodnim in vzhodnim delom naselja (na parcelah št. 954/1, 803/1 in 803/2, k.o. Spodnje Gorče

3.1.6. v EUP Preserje: PR01, PR02, PR06:

– z novimi posegi se ohranja zasnova obcestnega zaselka

3.1.7. v EUP Spodnje Gorče: SG01:

– z novimi posegi se ohranja gručasta zasnova vasi

3.1.8. v EUP Šmatevž: ŠM01:

– z novimi posegi se vzpostavi zasnova gručastega naselja

3.1.9. v EUP Topovlje: TO01:

– z novimi posegi se ohranja zasnova razpotegnjene vasi

3.1.10. v EUP Trnava: TR01, TR02, TR03:

– z novimi posegi se v jedru ohranja gručasta zasnova

3.1.11. v EUP Vrtoglav: VR01, VR02, VR03:

– z novimi posegi se ohranja zasnova obcestnega slemenskega zaselka, umerjenost slemen pretežno vzporedno s cesto, izjemoma (večji, gospodarski objekti) pravokotno nanjo

3.1.12. v EUP Zakl: ZA01, ZA02

– z novimi posegi se ohranja obcestna zasnova, s pretežno usmerjenostjo slemen pravokotno na prometnico

3.1.13. v EUP Zgornje Gorče: ZG01

– z novimi posegi se v jedru ohranja gručasta zasnova, umerjenost slemen pretežno pravokotno na prometnico

3.1.14. v vseh EUP:

– celotno vas je potrebno ohraniti in obnoviti v prvotni tradicionalni podobi

– vaško jedo mora ohraniti historično funkcijo, urbanistično-tlorisno zasnovo ter vse tipološke značilnosti gradnje

– pri prenovi se morajo ohraniti in primerno obnoviti vsi zavarovani objekti

– poleg stavb se ohranjajo tudi drugi členi naselja, kot so sadovnjaki, vrtovi, drevoredi pomembnejša drevesa, vse oblike in vrste tradicionalnih itd. ograj, kamniti opori zidovi

– načrtovanje skladno z regionalnimi značilnostmi, ohranjanje pretežne usmerjenosti slemen okoliških objektov (t.j. vzporedno s plastnicami), kjer gre za prepoznano kvaliteto; sleme je vzporedno z daljšo stranico

– novogradnje se morajo v oblikovanju arhitekture podrediti tradicionalnim vaškim hišam in gospodarskim poslopjem, hkrati pa je možna uporaba sodobnih elementov in materialov, nova arhitektura ne sme negativno vplivati na kvaliteto obravnavanega prostora

– vse zunanje ureditve se morajo skladati z značilnimi elementi kulturne krajine, morebitni objekti pa naj spoštujejo urbanistično-zazidalno kontinuiteto območja

3.2. oblikovne poteze (vizualni poudarki, dominante, robovi naselja)

– okoli objektov so obvezne zasaditve in ozelenitve

3.3. podrobnejši pogoji glede tipologije objektov

– samostoječe stavbe, in sicer pretežno samostojne hiše, kmečke hiše in druge podeželske hiše, samostoječe nestanovanjske stavbe (samostojne stavbe, namenjene strežbi hrane in pijače, penzioni, gostišča, gasilski domovi), med njimi predvsem nestanovanjske kmetijske stavbe (rastlinjaki, pokrite drevesnice, hlevi, svinjaki, staje, silosi, kašče, kleti, vinske kleti, seniki, skednji, kozolci, koruznjaki, stavbe za predelavo lastnih kmetijskih pridelkov, sirarne, sušilnice sadja, stavbe za shranjevanje kmetijskih strojev, orodja in mehanizacije ipd.) in podobno

– gradnja večstanovanjskih objektov (blokov in podobno) ni dopustna

3.4. pogoji za ohranjanje ali spreminjanje obstoječih morfoloških struktur

– z novimi posegi se vzpostavlja ali nadaljuje morfologija obstoječe pozidave posameznih individualnih prostostoječih stanovanjskih stavb s pomožnimi nestanovanjskimi stavbami

– novi posegi se načrtujejo tako, da se obstoječa zazidava gosti, pri čemer se ohranjajo večji deleži odprtih površin med posameznimi objekti

– v vseh EUP se oblikujejo skupne javne površine naselja z enotno oblikovano urbano opremo, označbami, informativnimi tablami, prostori za druženje ipd.

3.5. oblikovanje, dimenzioniranje, umeščanje ter način medsebojnega povezovanja javnih in zelenih površin

– skupne javne in zelene površine ne smejo biti ograjene (izjema so varnostne ograje ob igriščih oziroma ob ostalih ureditvah, ki za svoje delovanje nujno potrebujejo ograjo)

3.6. pogoji za oblikovanje urbane opreme

– enotno oblikovana

3.7. pogoji za oblikovanje, dimenzioniranje in umeščanje površin za mirujoči promet

– površine za mirujoči promet naj bodo ozelenjene

3.8. pogoji za oblikovanje gradbeno inženirskih objektov

– gradbeno inženirski objekti naj bodo v pretežni meri vkopani

3.9. oblikovanje fasad – arhitekturni elementi na fasadi (okna, nadstreški, balkoni), barvni oziroma drug videz fasade (struktura, vrsta materiala)

– vsi objekti morajo biti oblikovani arhitekturno kvalitetno ter se morajo čimbolj nevtralno ter neagresivno vključevati v okolico

– fasade stanovanjskih objektov naj bodo bele ali v pastelnih barvah ali v naravni barvi materiala, priporočajo se pastelni odtenki zemeljskih barv, živih barv ni dovoljeno uporabljati

– zaželena je uporaba lesa za stavbno pohištvo

– zaželena je uporaba avtohtonih gradiv (les, kamen) v čim večji meri

– zaželeno je, da so okenske in vratne odprtine stanovanjskih stavb pokončne, pravokotne in simetrično razporejene

– stolpiči, večkotni in okrogli (krožni ali elipsasti ipd.) izzidki ter okrogli (krožni ali elipsasti ipd.) balkoni niso dovoljeni

3.10. oblikovanje streh objektov – nakloni strešin, smeri poteka slemena, oblikovanje arhitekturnih elementov streh (čopi, zatrepi, napušči, barva oziroma tekstura kritine), uporaba materialov

– strehe morajo biti simetrične dvokapnice, strme, nakloni strešin od 30 do 45º, možni so čopi, osvetljevanje mansarde je možno s frčadami ali s strešnimi okni

– kritina naj bo pretežno opečnata (zaželeni bobrovci ali zarezniki), pretežno v naravni opečnati (rdeči) barvi, izjemoma je možna barva kritine v sivih odtenkih

– strehe nestanovanjskih stavb s specifično funkcijo so lahko oblikovane drugače in sicer tako, da se prilagajajo funkciji objekta

4. parcelacije

4.1. min. oziroma max. površina v m² parcele, namenjene gradnji

– min. 400 m²–max. 1.000 m² za stanovanjske stavbe

– max. 2.000 m² za nestanovanjske stavbe

5. varstva pred hrupom

5.1. v EUP Orla vas: OR01, OR11:

– pri načrtovanju pasivne protihrupne zaščite v jugo-vzhodnem delu EUP zaradi bližine avtoceste je potrebno upoštevati obremenitve s hrupom v dolgoročnem obdobju 20 let,

– ustrezna zvočna zaščita novega objekta mora biti izkazana v Elaboratu zaščite pred hrupom v stavbah (v skladu s Pravilnikom o zaščiti pred hrupom v stavbah, Uradni list RS, št. 10/12), iz katerega mora biti razvidno tudi, da je s predvidenim stavbnim pohištvom (okna, balkonska vrata, rolete ipd.) zagotovljeno, da dovoljene ravni hrupa v varovanih prostorih objekta ne bodo presežene,

– izvedba vseh ukrepov za zaščito novih objektov je obveznost investitorjev teh objektov

5.2. v EUP Zakl: ZA02 in Orla vas: OR01:

– v delu EUP Zakl: ZA02 na stavbnih zemljiščih na parcelah št. 440, 441/1, 441/2, 441/3, 442, k.o. Trnava glede na obremenitve s hrupom gradnja novih stanovanjskih objektov ni dopustna; dopustna je gradnja gospodarskih in drugih objektov, ki za hrup niso občutljivi

– v delu EUP Orla vas: OR01 na stavbnih zemljiščih na parcelah št. 177 – del, zahodni del 178/3, 179 – del, k.o. Orla vas glede na obremenitve s hrupom gradnja novih stanovanjskih objektov ni dopustna; dopustna je gradnja gospodarskih in drugih objektov, ki za hrup niso občutljivi

6. celostnega ohranjanja kulturne dediščine

6.1. v EUP Zgornje Gorče: ZG01:

– ker je na parceli št. 546/2, 546/1 (del), k.o. Male Braslovče za kulturno dediščino potrebno ohranjati prostorski kontekst in vlogo v širšem prostoru, naj se pri morebitni novogradnji zagotovi zadosten umik

– morebitna gradnja v območju gručastih domačij in bližini varovanih gospodarskih objektov na robu vasi naj spoštuje urbanistično-zazidalno in arhitekturno kontinuiteto ter zadosten odmik od varovanih objektov; za vse posege v tistem delu EUP, kjer se nahajajo varovani objekti, je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje

6.2. v EUP Orla vas: OR01:

– izjemoma so dovoljeni posegi v robne dele arheoloških najdišč, če ni možno najti drugih rešitev oziroma če se za zemljišče na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da ga je mogoče sprostiti za gradnjo

– gradnja na parcelah št. 177 – del, 178/1, 178/3, 179 – del, k.o. Orla vas je možna le v minimalnem obsegu kot dopolnitev domačije, ki se nahaja na območju okrog parcele 178/3, k.o. Orla vas ob cesti, pred gradnjo ta teh parcelah je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje

6.3. v EUP Poljče: PO06:

– morebitna gradnja naj spoštuje urbanistično-zazidalno in arhitekturno kontinuiteto ter zadosten odmik od varovanih objektov; za vse posege v tistem delu EUP, kjer se nahajajo varovani objekti, je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje

6.4. v EUP Preserje: PR02:

– ker je na parceli št. *16, 22/1 (del), k.o. Male Braslovče za kulturno dediščino potrebno ohranjati prostorski kontekst in vlogo v širšem prostoru, naj se pri morebitni novogradnji zagotovi zadosten umik

6.5. v EUP Glinje: GL01, Kamenče: KA02, Orla vas: OR01, OR07, Podgorje pri Letušu: PD01, Poljče: PO06, Preserje: PR01, PR02, Spodnje Gorče: SG01, SG02, SG03, Šmatevž: ŠM01, ŠM09, Trnava: TR01, Zakl: ZA02, Zgornje Gorče: ZG01

– za vse posege v tistem delu EUP, kjer se nahajajo varovani objekti, je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje

7. varstva pred elektromagnetnim sevanjem:

7.1. v EUP Topovlje: TO01:

– na parceli št. 916/4, k.o. Spodnje Gorče so možni posegi na podlagi ustreznega soglasja upravljalca visokonapetostnega daljnovoda

8. zagotavljanja poplavne varnosti

8.1. v EUP Poljče: PO02:

– na naslednjih parc. št., vse k.o. Spodnje Gorče, je potrebno pred novo načrtovanimi posegi hidravlično preveriti in izvesti potrebne ukrepe za zmanjšanje poplavne nevarnosti in ogroženosti, ki izhajajo iz strokovne podlage Analiza obstoječega stanja območja Trebnik in Radigaj s predlogom ukrepov za zagotavljanje poplavne varnosti (št. projekta F02-FR/12, februar 2012, IZVO-R, projektiranje in inženiring d.o.o.) ter hkrati zagotoviti, da se s posegi ne povečuje poplavne ali erozijske nevarnosti ali ogroženosti na območju in izven njega: 761/2, 761/3, 761/4.

8.2. v EUP Poljče: PO03:

– na naslednjih parc. št., vse k.o. Spodnje Gorče, je potrebno pred kakršnimikoli posegi preveriti, ali so izvedeni vsi omilitveni ukrepi, predvideni z državnim prostorskim aktom (59. člen), oziroma če posegi v prostor ne povečujejo poplavne ali erozijske nevarnosti ali ogroženosti ter skladno s to preveritvijo izvajati nadaljnje posege: 777/6, 777/7, 785, 786/1, 787/1, 787/3, 787/4, 787/5, 793. V primeru, da se v postopku ugotavljanja ugotovi, da omilitveni ukrepi, predvideni z državnim prostorskim aktom (59. člen) niso bili izvedeni oziroma predvideni poseg povečuje poplavne ali erozijske nevarnosti ali ogroženosti, posegi niso dopustni.

8.3. v EUP Trnava: TR01:

– na naslednjih parc. št., vse k.o. Trnava, je potrebno pred kakršnimikoli posegi preveriti, ali so izvedeni vsi omilitveni ukrepi, predvideni z državnim prostorskim aktom (59. člen), oziroma če posegi v prostor ne povečujejo poplavne ali erozijske nevarnosti ali ogroženosti ter skladno s to preveritvijo izvajati nadaljnje posege: 20/11, 40/5, 102/1, 102/3, 868/15. V primeru, da se v postopku ugotavljanja ugotovi, da omilitveni ukrepi, predvideni z državnim prostorskim aktom (59. člen) niso bili izvedeni oziroma predvideni poseg povečuje poplavne ali erozijske nevarnosti ali ogroženosti, posegi niso dopustni.

8.4. v EUP Zakl: ZA02:

– na naslednjih parc. št., vse k.o. Trnava, je potrebno pred kakršnimikoli posegi preveriti, ali so izvedeni vsi omilitveni ukrepi, predvideni z državnim prostorskim aktom (59. člen), oziroma če posegi v prostor ne povečujejo poplavne ali erozijske nevarnosti ali ogroženosti ter skladno s to preveritvijo izvajati nadaljnje posege: 440, 441/1, 441/2, 441/3, 442, 444, 446/1, 447. V primeru, da se v postopku ugotavljanja ugotovi, da omilitveni ukrepi, predvideni z državnim prostorskim aktom (59. člen) niso bili izvedeni oziroma predvideni poseg povečuje poplavne ali erozijske nevarnosti ali ogroženosti, posegi niso dopustni.

Celotna EUP Poljče: PO08 se ureja z:

– OPPN na kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe za gradnjo kmetijskih objektov – kmetija Prislan (Uradni list RS, št. 32/17).

(1) Del EUP Gomilsko: GO02 se ureja z:

– GO02/01: OPPN za del območja urejanja PA 20 – območje obrtno-stanovanjske dejavnosti Gomilsko (Cizej) (Uradni list RS, št. 74/16).

(2) Za preostalo območje EUP Gomilsko: GO02, za katero ne veljajo prostorski akti iz prejšnjega odstavka, je predvidena izdelava novega občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN). Nov OPPN se lahko zaradi spremenjenih zahtev izdela tudi za območja iz prejšnjega odstavka.

(3) Kot okvirne usmeritve za izdelavo novega OPPN se uporabljajo določila 61. člena.

(4) V EUP so le izjemoma dovoljeni posegi v robne dele arheoloških najdišč, če ni možno najti drugih rešitev oziroma če se za zemljišče na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da ga je mogoče sprostiti za gradnjo.

(5) Za vse posege v tistem delu EUP, kjer se nahajajo varovani objekti, je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje.

(1) Del EUP Grajska vas: GR02 se ureja z:

– GR02/01: OPPN PA29 – Grajska vas - Poljane (Uradni list RS, št. 102/09).

(2) Za preostalo območje EUP Grajska vas: GR02, za katero ne veljajo prostorski akti iz prejšnjega odstavka, je predvidena izdelava novega občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN). Nov OPPN se lahko zaradi spremenjenih zahtev izdela tudi za območja iz prejšnjega odstavka.

(3) Kot okvirne usmeritve za izdelavo novega OPPN se uporabljajo določila 61. člena.

(1) V EUP Grajska vas: GR03 je dopustno vzdrževanje, rekonstrukcija, odstranitev ter gradnja novih objektov, ki se nanašajo na kmetijsko pridelavo oziroma predelavo, in sicer:

– 1271 Nestanovanjske kmetijske stavbe – od tega samo rastlinjaki z ukoreniščem za proizvodnjo hmeljskih sadik, sadik zelenjave, okrasnih rastlin in ostalih sadik za kmetijsko pridelavo in

– 2 Gradbeni inženirski objekti

(2) Dopustna je postavitev tistih nezahtevnih in enostavnih objektov iz tabele 3, ki služijo za potrebe kmetijske dejavnosti.

(3) Na zunanjih robovih EUP so obvezne zasaditve kot vizualna sanacija območja.

(4) V celotni EUP velja III. stopnja varstva pred hrupom.

(1) V EUP Grajska vas: GR05 je dopustno vzdrževanje, rekonstrukcija, odstranitev ter gradnja novih objektov, ki so namenjeni izrecno konjeništvu, med njimi izrecno:

– 1271 Nestanovanjske kmetijske stavbe na območju z namensko rabo površine podeželskega naselja (SK) in

– 2 Gradbeni inženirski objekti.

(2) Dopustna je izrecno konjeniška dejavnost.

(3) Dopustna je postavitev naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov, ki služijo samo za potrebe konjeniške dejavnosti, in sicer: pomožni objekt v javni rabi (samo objekt za razsvetljavo, drog in pomožni cestni objekti), ograja, podporni zid, mala komunalna čistilna naprava, nepretočna grenica, rezervoar, priključek na objekt GJI in daljinskega ogrevanja, samostojno parkirišče, objekt za rejo živali, pomožni kmetijsko-gozdarski objekt, pomožni komunalni objekt, pomožni objekt, namenjen obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pomožni objekt za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov.

(4) Izrecno je prepovedana postavitev začasnih objektov (šotori in podobno).

(5) Gradnja objektov je možna le izven poplavnih območij. V delu EUP, ki se nahaja znotraj poplavnega območja, so dopustni le posegi, ki so skladni z uredbo, ki določa pogoje in omejitve za izvajanje dejavnosti in posege v prostor na območjih ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja.

(6) V celotni EUP velja II. stopnja varstva pred hrupom.

(1) Za celotno EUP Grajska vas: GR06 je predvidena izdelava novega občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN).

(2) Okvirne usmeritve za izdelavo novega OPPN so naslednje:

– v EUP se umesti živalski vrt z avtohtonimi slovenskimi pasmami s spremljajočo gostinsko in turistično ponudbo

– gradnja 11 Stanovanjskih stavb ni dopustna

– dopustna je gradnja 121 Gostinskih stavb, 1271 Nestanovanjskih kmetijskih stavb in 2 Gradbenih inženirskih objektov

– določi se enotna podoba EUP

– predlagano oblikovanje objektov je: značilnosti objektov naj v čim večji možni meri sledijo značilnostim zunanje podobe objektov v EUP Grajska vas: GR01 oziroma določilom 61. člena odloka, pri čemer so izjemoma možni balkoni in drugi arhitekturni elementi, ki naj bodo skladni s prevladujočimi elementi naselja, fasade bele barve ali v zemeljskih odtenkih, nakloni strešin od 30 do 45°, zaželene dvokapnice, brez posebnih arhitekturnih elementov streh, z minimalnimi napušči, kritina pretežno opečnata, naravna rdeča barva, mora potekati vzporedno z daljšo stranico.

(1) Za celotno EUP Grajska vas: GR09 je predvidena izdelava novega občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN).

(2) Kot okvirne usmeritve za izdelavo novega OPPN se uporabljajo določila 70. člena.

(3) Za spomenik je potrebno ohranjati prostorski kontekst in vlogo v širšem prostoru, zato naj se pri izdelavi OPPN oziroma morebitnih novogradnjah spoštuje urbanistično-zazidalno in arhitekturno kontinuiteto, zagotovi zadosten umik od varovanega objekta ter upošteva tradicionalno arhitekturo.

(4) Za vse posege v tistem delu EUP, kjer se nahajajo varovani objekti, je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje.

V EUP Grajska vas (počitniške hiše): GR10-GR22 veljajo naslednji prostorski izvedbeni pogoji glede:

1. namembnosti in vrste posegov v prostor

1.1. vrste objektov glede na namen in možnosti spremembe namembnosti objektov

– 111 Enostanovanjske stavbe – počitniške hišice

– 127 Druge nestanovanjske stavbe

– 2 Gradbeni inženirski objekti

1.2. vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen

– skladno s tabelo 3

2. velikosti objektov ali prostorskih ureditev

2.1. tlorisni in višinski gabariti objektov

– tlorisna površina max. 100 m² za stanovanjske stavbe – počitniške hišice

– tlorisna površina max. 300 m² za nestanovanjske stavbe

– etažnost max. K+P+M, pri čemer je klet (delno) vkopana, kolenčni zid v mansardi pa ne presega višine 1,00 m

– višina max. do 10 m

– zaželeno ohranjanje regionalnih arhitekturnih posebnosti in sicer podolžnih tlorisov stavb

2.2. faktor izrabe parcele, namenjene gradnji

– max. 0,4

2.3. faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji

– max. 0,2

3. oblikovanja objektov

3.1. pogoji za oblikovanje, ki izhajajo iz usmeritev za ohranjanje oblikovne podobe celotnega naselja

– načrtovanje skladno z regionalnimi značilnostmi; ohranjanje pretežne usmerjenosti slemen okoliških objektov (t.j. vzporedno s prometnico oziroma plastnicami); sleme je vzporedno z daljšo stranico

3.2. oblikovne poteze (vizualni poudarki, dominante, robovi naselja)

– okoli objektov so obvezne zasaditve in ozelenitve

3.3. podrobnejši pogoji glede tipologije objektov

– samostoječe stavbe in sicer počitniške hišice, nestanovanjske kmetijske stavbe (kašče, kleti, vinske kleti, seniki, skednji, kozolci, koruznjaki ipd.)

3.4. pogoji za ohranjanje ali spreminjanje obstoječih morfoloških struktur

– z novimi posegi se oblikuje morfologija pozidave počitniških hiš s pomožnimi nestanovanjskimi stavbami na pobočju

– novi posegi se načrtujejo tako, da se obstoječa zazidava gosti, pri čemer se ohranjajo večji deleži odprtih površin med posameznimi gručami objektov

3.5. oblikovanje, dimenzioniranje, umeščanje ter način medsebojnega povezovanja javnih in zelenih površin

– skupne javne in zelene površine ne smejo biti ograjene

3.6. pogoji za oblikovanje urbane opreme

– enotno oblikovana

3.7. pogoji za oblikovanje, dimenzioniranje in umeščanje površin za mirujoči promet

– površine za mirujoči promet naj bodo ozelenjene

3.8. pogoji za oblikovanje gradbeno inženirskih objektov

– gradbeno inženirski objekti naj bodo v pretežni meri vkopani

3.9. oblikovanje fasad – arhitekturni elementi na fasadi (okna, nadstreški, balkoni), barvni oziroma drug videz fasade (struktura, vrsta materiala)

– vsi objekti morajo biti oblikovani arhitekturno kvalitetno ter se morajo čimbolj nevtralno ter neagresivno vključevati v okolico

– vse fasade naj bodo bele ali v pastelnih barvah, živih barv ni dovoljeno uporabljati

– zaželena je uporaba lesa za stavbno pohištvo

– zaželeno ohranjanje regionalnih arhitekturnih posebnosti

– priporočeno je, da so okenske odprtine pravokotne oblike, pri čemer je vertikalna stranica najdaljša

– stolpiči, večkotni in okrogli (krožni ali elipsasti ipd.) izzidki ter okrogli (krožni ali elipsasti ipd.) balkoni niso dovoljeni

3.10. oblikovanje streh objektov – nakloni strešin, smeri poteka slemena, oblikovanje arhitekturnih elementov streh (čopi, zatrepi, napušči, barva oziroma tekstura kritine), uporaba materialov

– strehe morajo biti simetrične dvokapnice, strme, nakloni strešin od 35 do 45º, možni so čopi, osvetljevanje mansarde je možno s frčadami ali s strešnimi okni, drugi arhitekturni elementi streh niso dovoljeni

– kritina pretežno opečnata (zaželeni bobrovci ali zarezniki), pretežno v naravni opečnati (rdeči) barvi

– strehe nestanovanjskihstavb s specifično funkcijo so lahko oblikovane drugače in sicer tako, da se prilagajajo funkciji objekta.

4. parcelacije

4.1. min. oziroma max. površina v m² parcele, namenjene gradnji

– min. 300 m²–max. 600 m² za stanovanjske stavbe

– max. 1.000 m² za nestanovanjske stavbe.

5. celostnega ohranjanja kulturne dediščine

5.1. v EUP Grajska vas (počitniške hiše): GR15, GR17, GR19

– za vse posege v tistem delu EUP, kjer se nahajajo varovani objekti, je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje.

(1) V EUP Letuš: LE06, Šentrupert: ŠE04 je dopustno vzdrževanje, rekonstrukcija, odstranitev ter gradnja novih objektov, ki se nanašajo na nemoteno obratovanje bencinskega servisa z dodatno ponudbo, in sicer:

– 121 Gostinske stavbe

– 123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti in

– 2 Gradbeni inženirski objekti

(2) Dopustna je postavitev tistih nezahtevnih in enostavnih objektov iz tabele 3, ki služijo za potrebe dejavnosti bencinskega servisa z dodatno ponudbo.

(3) Oblikovanje objektov bencinskega servisa z dodatno ponudbo naj se prilagaja njihovi funkciji, pri čemer višina novih objektov ne sme presegati višine obstoječega objekta bencinskega servisa oziroma njegovega nadstreška.

(4) Na zunanjih robovih EUP, predvsem na jugu in zahodu EUP Letuš: LE06 in zahodu EUP Šentrupert: ŠE04, so obvezne zasaditve kot vizualna sanacija območja.

Celotni EUP Letuš: LE08, LE09 se urejata z:

– OPPN na kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe za gradnjo kmetijskih objektov – kmetija Flere (Uradni list RS, št. 47/14).

V EUP Letuš: LE12 je dopustna zgolj ureditev odprtega skladišča za les s potrebnimi utrditvami terena in sicer zgolj za razvoj obstoječe dejavnosti v EUP Letuš: LE13. Gradnja stavb ni dopustna.

(1) Del EUP Letuš – vikend naselje levi breg: LL01 se ureja z:

– LL01/01: OPPN PA1 – Vikend naselje Letuš – levi breg (Feldin): Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje PA1 – vikend naselje Letuš – levi breg (Feldin) (Uradni list RS, št. 58/09)

– LL01/02: OPPN PA1 – Vikend naselje Letuš – levi breg (Maglica) (Uradni list RS, št. 31/10)

– LL01/03: OPPN PA1 – Vikend naselje Letuš – levi breg (Lokan) (Uradni list RS, št. 53/10)

– LL01/04: OPPN PA1 – Vikend naselje Letuš – levi breg (Rožič) (Uradni list RS, št. 27/11)

– LL01/05: OPPN PA1 – Vikend naselje Letuš – levi breg (Jeseničnik) (Uradni list RS, št. 97/11)

– LL01/06: OPPN za območje PA1 Vikend naselje Letuš – levi breg (Radanovič) (Uradni list RS, št. 47/14)

– LL01/07: Odlok o OPPN za del območja PA1 – Vikend naselje Letuš – levi breg (Golob) (Uradni list RS, št. 60/16).

(2) Za preostalo območje EUP Letuš – vikend naselje levi breg: LL01, za katero ne veljajo prostorski akti iz prejšnjega odstavka, je predvidena izdelava novega občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN). Nov OPPN se lahko zaradi spremenjenih zahtev izdela tudi za območja iz prejšnjega odstavka.

(3) Okvirne usmeritve za izdelavo novega OPPN so naslednje:

– območje se vizualno, komunalno in funkcionalno sanira

– določi se enotna podoba EUP

– oblikuje se jedro naselja s kupnimi javnimi površinami

– prvenstveno naj bo dopustna gradnja naslednjih stavb: 111 Enostanovanjske stavbe, 1121 Dvostanovanjske stavbe, 1242 Garažne stavbe, 127 Druge nestanovanjske stavbe, 2 Gradbeni inženirski objekti in drugi objekti, ki niso v nasprotju s podrobnejšo namensko rabo EUP

– izjemoma naj bo dopustna gradnja naslednjih stavb: 121 Gostinske stavbe 123 Trgovske stavbe in druge stavbe za storitvene dejavnosti, 125 Industrijske stavbe in skladišča vendar samo v sklopu parcele, namenjene gradnji objektov 111 Enostanovanjske stavbe ali 11210 Dvostanovanjske stavbe

– predlagan faktor izrabe parcele, namenjene gradnji je 0,8

– predlagan faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji je 0,4

– višina novih objektov naj se omeji z višino obstoječih objektov v EUP

– predlagana max. etažnost je K+P+1 ali K+P+M, pri čemer je klet (delno) vkopana, kolenčni zid v mansardi pa ne presega višine 1,00 m

– predlagano oblikovanje objektov je: značilnosti objektov naj v čim večji možni meri sledijo značilnostim zunanje podobe sosednjih obstoječih objektov, pri čemer so izjemoma možni balkoni in drugi arhitekturni elementi, ki naj bodo skladni s prevladujočimi elementi naselja, fasade bele barve ali v zemeljskih odtenkih, nakloni strešin od 30 do 45°, zaželene dvokapnice, brez posebnih arhitekturnih elementov streh, z minimalnimi napušči, kritina pretežno opečnata, naravna rdeča barva, možno drugačno oblikovanje streh, ki naj bo skladno s prevladujočimi elementi v naselju, sleme mora potekati vzporedno z daljšo stranico

– pri nadaljnjem načrtovanju je še posebej potrebno upoštevati ukrepe glede varstva pred podtalnico, poplavno varnost in območja ohranjanja narave ob Savinji.

(4) Na naslednjih parc. št., vse k.o. Letuš, je potrebno pred kakršnimikoli posegi preveriti, ali so izvedeni vsi omilitveni ukrepi, predvideni z državnim prostorskim aktom (59. člen), oziroma če posegi v prostor ne povečujejo poplavne ali erozijske nevarnosti ali ogroženosti ter skladno s to preveritvijo izvajati nadaljnje posege: 470/152, 470/154, 470/278. V primeru, da se v postopku ugotavljanja ugotovi, da omilitveni ukrepi, predvideni z državnim prostorskim aktom (59. člen) niso bili izvedeni oziroma predvideni poseg povečuje poplavne ali erozijske nevarnosti ali ogroženosti, posegi niso dopustni.

(1) Del EUP Letuš – vikend naselje desni breg: LD01 se ureja z:

– LD01/01: OPPN PA 6 – Vikend naselje Letuš – desni breg (Štekovič) (Uradni list RS, št. 31/10)

– LD01/02: Odlok o OPPN za del območja urejanja PA6 – območje vikend naselje Letuš – desni breg (Marko, Sešel) (Uradni list RS, št. 8/16).

(2) Del EUP Letuš – vikend naselje desni breg: LD04 se ureja z:

– LD04/01: Odlok o OPPN za del območja PA6 – Vikend naselje Letuš – desni breg (Božiček) (Uradni list RS, št. 60/16)

– LD04/02: Odlok o OPPN za del območja PA6 – Vikend naselje Letuš – desni breg (Kočevar) (Uradni list RS, št. 3/17).

(3) Za preostalo območje EUP Letuš – vikend naselje desni breg: LD01 in LD04, za katero ne veljajo prostorski akti iz prejšnjih dveh odstavkov, in za celotne EUP Letuš – vikend naselje desni breg: LD02, LD03 in LD05, je predvidena izdelava novega občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN). Nov OPPN se lahko zaradi spremenjenih zahtev izdela tudi za območja iz prejšnjih dveh odstavkov.

(4) Kot okvirne usmeritve za izdelavo novega OPPN se uporabljajo okvirne usmeritve iz (3) odstavka 84. člena.

(5) Na naslednjih parc. št., vse k.o. Letuš, je potrebno pred kakršnimikoli posegi preveriti, ali so izvedeni vsi omilitveni ukrepi, predvideni z državnim prostorskim aktom (59. člen), oziroma če posegi v prostor ne povečujejo poplavne ali erozijske nevarnosti ali ogroženosti ter skladno s to preveritvijo izvajati nadaljnje posege:

– 469/166, 469/167, 469/168, 469/169, 469/170, 469/171, 469/172, 469/287

– *172, 469/165, 469/166, 469/167, 469/168, 469/169, 469/170, 469/171, 469/172, 469/279, 469/280.

V primeru, da se v postopku ugotavljanja ugotovi, da omilitveni ukrepi, predvideni z državnim prostorskim aktom (59. člen) niso bili izvedeni oziroma predvideni poseg povečuje poplavne ali erozijske nevarnosti ali ogroženosti, posegi niso dopustni.

(1) Del EUP Male Braslovče: MB05 se ureja z:

– MB05/01: OPPN PA5 – Vikend naselje v Malih Braslovčah (Jelen) (Uradni list RS, št. 102/09)

– MB05/02: OPPN PA5 – Vikend naselje ob Savinji v Malih Braslovčah (Bach) (Uradni list RS, št. 75/10)

– MB05/03 in MB05/04: OPPN za del območje PA5 – vikend naselje ob Savinji v Malih Braslovčah (Acman, Pavšar) (Uradni list RS, št. 20/13)

– MB05/05: Odlok o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta vikend naselja ob Savinji v Malih Braslovčah (Uradni list RS, št. 109/05).

(2) Za preostalo območje EUP Male Braslovče: MB05 za katero ne veljajo prostorski akti iz prejšnjega odstavka ter za celotno območje EUP Male Braslovče: MB06, je predvidena izdelava novega občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN). Nov OPPN se lahko zaradi spremenjenih zahtev izdela tudi za območja iz prejšnjega odstavka.

(3) Kot okvirne usmeritve za izdelavo novega OPPN se uporabljajo okvirne usmeritve iz (3) odstavka 84. člena.

(4) Poleg tega se kot okvirne usmeritve za izdelavo novega OPPN na območjih ohranjanja narave, smiselno pa tudi na preostalem območju, uporabljajo naslednje usmeritve s področja ohranjanja narave; odstopanje od teh usmeritve je v postopku priprave OPPN možno le v soglasju pristojnega nosilca za področje ohranjanja narave:

– gradnja novih objektov in ureditve okolice objektov naj se načrtuje v čim večji oddaljenosti od brežin vodotoka oziroma meje naravne vrednote

– regulacij in ostalih tehničnih ureditev, s katero bi povzročili spremembo smeri, obliko ali globino struge (spremembo vzdolžnega in prečnega profila struge), izolacijo in fragmentacijo habitata, naj se ne izvaja

– v primeru nujnosti utrjevanja brežin zaradi bočne erozije, naj se brežina utrjuje s sonaravnimi ukrepi (vrbovi popleti, leseni piloti)

– krčitev vlagoljubne obvodne vegetacije naj se ne izvaja, iz sestoja se lahko odstranijo le poškodovana drevesa in grmičevje, oziroma le v primeru močno oviranega pretoka, vendar tako, da se odstranijo le debla in veje (pušča naj se panje in korenine)

– posamična drevesa naj se ohranja

– propadla drevesa naj se nadomesti z zasaditvijo avtohtonih vrst

– sadnja alohtonih vrst grmovnic ali dreves naj se ne izvaja

– pri izvajanju gradbenih del naj se večja drevesa fizično zaščiti pred poškodbami

– območja naj se ne ograjuje

– odlaganje kakršnegakoli materiala v strugo in na bregove vodotoka naj se ne izvaja

– morfologija brežine in dna struge vodotoka se ne spreminja z izgradnjo dostopov do vode

– ureditve na območju naj ne omejujejo dostopa do vode

– objektov, ki prekinjajo zveznost vodnega toka naj se ne gradi, v primeru, ko drugih možnosti ni, pa naj se gradijo tako, da se ob njih z dodatnimi tehničnimi rešitvami vzpostavi povezava s celotnim tokom

– za ureditve zelenih površin naj se uporabijo avtohtone vrste trav, grmovnic in drevja; pri zasaditvi naj se upošteva naravni izgled in ne linijska parkovna zasaditev

– ureditev površin naj se izvede brez škarp, teras, ograj in drugih objektov za premoščanje višinskih razlik

– pohodne oziroma vozne površine naj bodo izdelane iz naravnih materialov pesek, sekanci, les ipd.)

– odpadne vode iz novozgrajenih objektov naj se odvajajo v vodotesne greznice ali v kanalizacijski sistem

– osvetljena naj bo le okolica objektov; osvetljevanje naj se uredi tako, da je z ustreznimi tehničnimi rešitvami svetloba prostorsko usmerjena proti tlom in stran od vodotoka ter časovno omejena.

(5) Na naslednjih parc. št., vse k.o. Male Braslovče, je potrebno pred kakršnimikoli posegi preveriti, ali so izvedeni vsi omilitveni ukrepi, predvideni z državnim prostorskim aktom (59. člen), oziroma če posegi v prostor ne povečujejo poplavne ali erozijske nevarnosti ali ogroženosti ter skladno s to preveritvijo izvajati nadaljnje posege: 328/64, 328/65, 328/72, 328/73, 328/74, 328/75, 328/76, 328/77, 330/7, 330/8, 449/1, 449/153, 449/154. V primeru, da se v postopku ugotavljanja ugotovi, da omilitveni ukrepi, predvideni z državnim prostorskim aktom (59. člen) niso bili izvedeni oziroma predvideni poseg povečuje poplavne ali erozijske nevarnosti ali ogroženosti, posegi niso dopustni.

(1) Posege v EUP Odprt prostor občine: OP01 – OP78 urejajo določila odloka, navedena v tabeli 6:

tabela 6

namenska raba	določila odloka
G	49. člen
K1	48. člen
K2	48. člen
PC	50. člen
VC	55. člen

(2) Na območjih z namensko rabo ZP je dopustno urejanje parkovnih nasadov, v EUP Odprt prostor občine: OP52 in OP66 samo na podlagi kulturnovarstvenih pogojev in soglasja.

(3) Za vse posege v tistih delih EUP, kjer se nahajajo varovani objekti, je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje.

(4) Pred gradnjo v EUP Odprt prostor občine: OP67 je potrebno izdelati karte poplavne in erozijske nevarnosti.

(1) Del EUP Parižlje: PŽ03 se ureja z:

– PŽ03/01: OPPN PA19 – Parižlje (Matvoz): Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje PA19 – Parižlje (Matvoz) (Uradni list RS, št. 19/09)

– PŽ03/02: OPPN PA18 – Parižlje (Beharič): Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje PA18 – Parižlje (Beharič) Uradni list RS, št. 58/09)

– PŽ03/03: OPPN PA17 – Parižlje Jug (Uradni list RS, št. 54/10)

– PŽ03/04: OPPN za del območja urejanja PA19 – Parižlje (Lorger) (Uradni list RS, št. 69/12)

– PŽ03/05: OPPN za del območja PA 19 – Parižlje (Kamplin-Pentek) (Uradni list RS, št. 74/13)

– PŽ03/06: OPPN za del območja PA19 – Parižlje (Šket) (Uradni list RS, št. 35/18).

(2) Za preostalo območje EUP Parižlje: PŽ03 za katero ne veljajo prostorski akti iz prejšnjega odstavka, je predvidena izdelava novega občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN). Nov OPPN se lahko zaradi spremenjenih zahtev izdela tudi za območja iz prejšnjega odstavka.

(3) Kot okvirne usmeritve za izdelavo novega OPPN se uporabljajo določila iz 61. člena.

Celotna EUP Parižlje: PŽ05 se ureja z:

– OPPN na kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe za gradnjo kmetijskih objektov – kmetija Marovt (Uradni list RS, št. 39/15).

(1) Za celotna Preserska jezera: PJ01 je predvidena izdelava novega občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN).

(2) Okvirne usmeritve za izdelavo novega OPPN so naslednje:

1. usmeritve glede namenske rabe

1.1. namenska raba

– posebna območja / površine za turizem, kamp – minimalno 50 % velikosti EUP

2. usmeritve glede dopustne izrabe

2.1. predlagan faktor izrabe parcele, namenjene gradnji

– max. 1,2

2.2. predlagan faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji

– max. 0,6

3. usmeritve glede zahtev glede natečajev

3.1. obveznost natečaja

– ne

4. usmeritve glede prostorskih izvedbeni pogojev

4.1. predlagane pretežne vrste objektov glede na namen in možnosti spremembe namembnosti objektov

– dovoljena je postavitev kampa in gradnja stavb za potrebe turizma, gostinskih stavb, stavb za šport, športnih igrišč, gradbeno inženirskih objektov za prosti čas, servisnih objektov (slačilnice, skladišča, toalete), gradbeno inženirskih objektov in drugih objektov, ki niso v nasprotju s podrobnejšo namensko rabo EUP

4.2. predlagane vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen

– skladno s tabelo 3

4.3. predlagana prostornina objektov

– prostornine stavb se prilagajajo funkciji objektov

4.4. predlagani tlorisni in višinski gabariti objektov

– gabariti stavb se prilagajajo funkciji objektov

– višina novih stavb naj ne presega višine obstoječega gostinskega objekta

4.5. predlagani pogoji za oblikovanje, ki izhajajo iz usmeritev za ohranjanje oblikovne podobe celotnega naselja

– potrebno je enotno oblikovanje celotnega turističnega kompleksa z območjem za kampiranje, ki naj se v veliki meri ozeleni

4.6. predlagane oblikovne poteze (vizualni poudarki, dominante, robovi naselja)

– okoli objektov so obvezne zasaditve in ozelenitve

4.7. predlagani podrobnejši pogoji glede tipologije objektov

– tipologija gradnje mora biti podrejena turistični vsebini

4.8. predlagani pogoji za ohranjanje ali spreminjanje obstoječih morfoloških struktur

– ohranjati je potrebno morfološki vzorec prostostoječe objektov v zelenju

4.9. predlagani pogoji za oblikovanje urbane opreme

– enotno oblikovana

4.10. predlagani pogoji za oblikovanje, dimenzioniranje in umeščanje površin za mirujoči promet

– površine za mirujoči promet naj bodo centralizirane in ozelenjene

4.11. predlagani pogoji za oblikovanje gradbeno inženirskih objektov

– gradbeno inženirski objekti naj bodo v pretežni meri vkopani oziroma izvedeni tako, da ne kazijo podobe območja

4.12. predlagano oblikovanje fasad – arhitekturni elementi na fasadi (okna, nadstreški, balkoni), barvni oziroma drug videz fasade (struktura, vrsta materiala)

– vsi novi objekti morajo biti oblikovani arhitekturno izredno kvalitetno ter sodobno

4.13. oblikovanje streh objektov – nakloni strešin, smeri poteka slemena, oblikovanje arhitekturnih elementov streh (čopi, zatrepi, napušči, barva oziroma tekstura kritine), uporaba materialov

– strehe so lahko dvokapnice ali ravne oziroma z minimalnim naklonom

4.14. predlagana min. oziroma max. površina v m² parcele, namenjene gradnji

– površina parcel, namenjenih gradnji se prilagaja funkciji objektov.

(3) Na naslednjih parc. št., vse k.o. Male Braslovče, je potrebno pred kakršnimikoli posegi preveriti, ali so izvedeni vsi omilitveni ukrepi, predvideni z državnim prostorskim aktom (59. člen), oziroma če posegi v prostor ne povečujejo poplavne ali erozijske nevarnosti ali ogroženosti ter skladno s to preveritvijo izvajati nadaljnje posege: 566/2, 574/22, 574/23, 574/24, 574/25, 574/26, 574/27, 574/28, 574/29, 574/40, 574/52, 574/53, 574/55, 574/57, 574/70. V primeru, da se v postopku ugotavljanja ugotovi, da omilitveni ukrepi, predvideni z državnim prostorskim aktom (59. člen) niso bili izvedeni oziroma predvideni poseg povečuje poplavne ali erozijske nevarnosti ali ogroženosti, posegi niso dopustni.

(1) V EUP Pretežno stanovanjska gradnja v okviru razpršene poselitve: ST01 – ST33 veljajo enaki prostorski izvedbeni pogoji kot so določeni v 95. členu tega odloka.

(2) V delih naslednjih EUP Pretežno stanovanjska gradnja v okviru razpršene poselitve: ST13 (parc. št. 898/6, k.o. Letuš), ST14 (parc. št. 818/8 in 818/9) in ST15 (parc. št. 784/2, 823/3, 823/4, 823/5, 823/6, k.o. Letuš), ki se nahajajo na erozijskih območjih s predvidenimi zahtevnimi zaščitnimi ukrepi, je potrebno pred kakršnimikoli posegi preveriti, ali obstoječi objekti ogrožajo oziroma ali so ogroženi zaradi erozije tal in skladno s to preveritvijo izvajati nadaljnje posege.

(3) V EUP Pretežno stanovanjska gradnja v okviru razpršene poselitve: ST28 je potrebno pred kakršnimikoli posegi preveriti, ali so izvedeni vsi omilitveni ukrepi, predvideni z državnim prostorskim aktom (59. člen), oziroma če posegi v prostor ne povečujejo poplavne ali erozijske nevarnosti ali ogroženosti ter skladno s to preveritvijo izvajati nadaljnje posege. V primeru, da se v postopku ugotavljanja ugotovi, da omilitveni ukrepi, predvideni z državnim prostorskim aktom (59. člen) niso bili izvedeni oziroma predvideni poseg povečuje poplavne ali erozijske nevarnosti ali ogroženosti, posegi niso dopustni.

(4) Za vse posege v delu EUP Pretežno stanovanjska gradnja v okviru razpršene poselitve: ST18, kjer se nahajajo varovani objekti, potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje.

Celotna EUP Rakovlje: RA01 se ureja z:

– OPPN Rakovlje PA15 Zahod (Uradni list RS, št. 102/09, 28/11, 82/12, 6/18).

Rakovlje: RA02

Celotna EUP Rakovlje: RA02 se ureja z:

– OPPN Rakovlje Terasa 3 (Uradni list RS, št. 102/09).

(1) Za celotno EUP Rakovlje: RA05 je predvidena izdelava novega občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN).

(2) Kot okvirne usmeritve za izdelavo novega OPPN se uporabljajo določila 61. člena in 52. člena ter prostorske izvedbene pogoje, ki se nanašajo na ohranjanje vodnega in obvodnega prostora vodotoka Radigaj, ki ima status naravne vrednote, kot so določeni v 5.1 odstavku 70. člena.

V EUP Savinjska dolina – razpršena poselitev: SD01 – SD127 veljajo naslednji prostorski izvedbeni pogoji glede:

1. namembnosti in vrste posegov v prostor

1.1. vrste objektov glede na namen in možnosti spremembe namembnosti objektov

1.1.1. vse EUP, razen Savinjska dolina – razpršena poselitev: SD121

– 111 Enostanovanjske stavbe

– 11210 Dvostanovanjske stavbe

– 121 Gostinske stavbe

– 123 Trgovske stavbe in druge stavbe za storitvene dejavnosti

– 1242 Garažne stavbe

– 125 Industrijske stavbe in skladišča, pri čemer mora gradnja teh vrst stavb upoštevati zakonsko določene stopnje varstva pred hrupom, emisijami in podobno

– 1265 Stavbe za šport

– 127 Druge nestanovanjske stavbe

– 2 Gradbeni inženirski objekti in

– drugi objekti, ki niso v nasprotju s podrobnejšo namensko rabo EUP,

1.1.2. EUP Savinjska dolina – razpršena poselitev: SD121

– upoštevajo se določbe točke 5.4 tega člena

1.2. vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen

– skladno s tabelo 3

2. velikosti objektov ali prostorskih ureditev

2.1. prostornina objektov

– max. 1.500 m³ za stanovanjske stavbe

– max. 3.000 m³ za nestanovanjske stavbe

2.2. tlorisni in višinski gabariti objektov

– tlorisna površina max. 200 m² za stanovanjske stavbe

– tlorisna površina max. 300 m² za nestanovanjske stavbe

– etažnost max. K+P+1+M, pri čemer je klet (delno) vkopana, kolenčni zid v mansardi pa ne presega višine 1,00 m

– višina max. do 10 m

– pri gradnji v hribu je lahko višina max. 12 m, pri čemer je obvezna usmerjenost slemena vzporedno s plastnicami

– zaželeno ohranjanje regionalnih arhitekturnih posebnosti in sicer podolžnih tlorisov stavb

2.3. faktor izrabe parcele, namenjene gradnji

– max. 0,8

2.4. faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji

– max. 0,4

3. oblikovanja objektov

3.1. pogoji za oblikovanje, ki izhajajo iz usmeritev za ohranjanje oblikovne podobe celotnega naselja

– načrtovanje skladno z regionalnimi značilnostmi; ohranjanje pretežne usmerjenosti slemen okoliških objektov (t.j. vzporedno s prometnico oziroma plastnicami); sleme je vzporedno z daljšo stranico

3.2. oblikovne poteze (vizualni poudarki, dominante, robovi naselja)

– okoli objektov so obvezne zasaditve in ozelenitve

3.3. podrobnejši pogoji glede tipologije objektov

– samostoječe stavbe in sicer pretežno samostoječe hiše, kmečke hiše in druge podeželske hiše, samostoječe nestanovanjske stavbe (samostojne stavbe, namenjene strežbi hrane in pijače, penzioni, gostišča, gasilski domovi), med njimi predvsem nestanovanjske kmetijske stavbe (rastlinjaki, pokrite drevesnice, hlevi, svinjaki, staje, silosi, kašče, kleti, vinske kleti, seniki, skednji, kozolci, koruznjaki, stavbe za predelavo lastnih kmetijskih pridelkov, sirarne, sušilnice sadja, stavbe za shranjevanje kmetijskih strojev, orodja in mehanizacije ipd.) in podobno

– ni dovoljena gradnja večstanovanjskih objektov (blokov, stolpnic in podobno)

3.4. pogoji za ohranjanje ali spreminjanje obstoječih morfoloških struktur

– z novimi posegi se ohranja ali razvija avtohtona oblika razpršene poselitve v lokalno prepoznani obliki

– z novimi posegi se ohranja morfologija pozidave posameznih v gruče razporejenih individualnih prostostoječih stanovanjskih stavb s pomožnimi nestanovanjskimi stavbami

– novi posegi se načrtujejo tako, da se obstoječa zazidava gosti, pri čemer se ohranjajo večji deleži odprtih površin med posameznimi gručami objektov

– novi posegi ne smejo povzročati stapljanja strnjenih naselij

3.5. oblikovanje, dimenzioniranje, umeščanje ter način medsebojnega povezovanja javnih in zelenih površin

– skupne javne in zelene površine ne smejo biti ograjene (izjema so varnostne ograje ob igriščih oziroma ob ostalih ureditvah, ki za svoje delovanje nujno potrebujejo ograjo)

3.6. pogoji za oblikovanje urbane opreme

– enotno oblikovana

3.7. pogoji za oblikovanje, dimenzioniranje in umeščanje površin za mirujoči promet

– površine za mirujoči promet naj bodo ozelenjene

3.8. pogoji za oblikovanje gradbeno inženirskih objektov

– gradbeno inženirski objekti naj bodo v pretežni meri vkopani

3.9. oblikovanje fasad – arhitekturni elementi na fasadi (okna, nadstreški, balkoni), barvni oziroma drug videz fasade (struktura, vrsta materiala)

– vsi objekti morajo biti oblikovani arhitekturno kvalitetno ter se morajo čimbolj nevtralno ter neagresivno vključevati v okolico

– vse fasade naj bodo bele ali v pastelnih barvah, živih barv ni dovoljeno uporabljati, priporočajo se pastelni odtenki zemeljskih barv

– zaželena je uporaba lesa za stavbno pohištvo

– zaželeno ohranjanje regionalnih arhitekturnih posebnosti

– priporočeno je, da so okenske odprtine stanovanjskih stavb pravokotne oblike, pri čemer je vertikalna stranica najdaljša

– stolpiči, večkotni in okrogli (krožni ali elipsasti ipd.) izzidki ter okrogli (krožni ali elipsasti ipd.) balkoni niso dovoljeni

3.10. oblikovanje streh objektov – nakloni strešin, smeri poteka slemena, oblikovanje arhitekturnih elementov streh (čopi, zatrepi, napušči, barva oziroma tekstura kritine), uporaba materialov

– strehe morajo biti simetrične dvokapnice, nakloni strešin od 30 do 45º, možni so čopi, osvetljevanje mansarde je možno s frčadami ali s strešnimi okni

– kritina pretežno opečnata (zaželeni bobrovci ali zarezniki), pretežno v naravni opečnati (rdeči) barvi, izjemoma je lahko kritina v sivih odtenkih, če je taka barva prevladujoča v okolici objekta

– strehe nestanovanjskihstavb s specifično funkcijo so lahko oblikovane drugače in sicer tako, da se prilagajajo funkciji objekta

4. parcelacije

4.1. min. oziroma max. površina v m² parcele, namenjene gradnji

– min. 500 m²–max. 1.000 m² za stanovanjske stavbe

– max. 2.000 m² za nestanovanjske stavbe

5. celostnega ohranjanja kulturne dediščine

5.1. v EUP Savinjska dolina – razpršena poselitev: SD05:

– EUP se nahaja znotraj območja naselbinske kulturne dediščine; za vse posege je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje

5.2. v EUP Savinjska dolina – razpršena poselitev: SD33, SD112, SD115:

– del EUP se nahaja znotraj območja naselbinske kulturne dediščine gradnja v EUP SD115 naj spoštuje urbanistično-zazidalno in arhitekturno kontinuiteto; za vse posege v tistem delu EUP, ki se nahaja znotraj zavarovanega območja, je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje

5.3. v EUP Savinjska dolina – razpršena poselitev: SD69

– morebitna gradnja naj spoštuje urbanistično-zazidalno in arhitekturno kontinuiteto ter zadosten odmik od kozolca; za vse posege v tistem delu EUP, kjer se nahajajo varovani objekti, je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje

5.4. v EUP Savinjska dolina – razpršena poselitev: SD121

– morebitna novogradnja v vplivnem območju spomenika ni sprejemljiva; v EUP so možni tisti posegi v prostor, ki so skladni z zakonodajo s področja varstva kulturne dediščine oziroma s kulturnovarstvenimi pogoji in soglasjem zavoda, pristojnega za varstvo nepremične in z njo povezane premične kulturne dediščine oziroma njegove pristojne območne oziroma organizacijske enote.

5.5. v EUP Savinjska dolina – razpršena poselitev: SD05, SD08, SD27, SD33, SD35, SD38, SD48, SD49, SD56, SD62, SD66, SD69, SD85, SD97, SD101, SD102, SD111, SD112, SD113, SD115, SD118, SD119, SD121

– za vse posege v tistem delu EUP, kjer se nahajajo varovani objekti, je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje.

(1) V Šentrupert: ŠE02 je dopustno vzdrževanje, rekonstrukcija, odstranitev ter gradnja novih objektov za potrebe pokopališča (mrliška vežica), in sicer:

– 12722 Pokopališke stavbe in

– 2 Gradbeni inženirski objekti, med njimi predvsem javne prometne površine, vključno s površinami za mirujoči promet za potrebe pokopališča oziroma mrliške vežice.

(2) Dopustna je postavitev tistih nezahtevnih in enostavnih objektov iz tabele 3, ki služijo za potrebe pokopališke dejavnosti.

(3) Oblikovanje in velikost novih objektov naj se prilagaja njihovi funkciji pokopaliških stavb. Površine za mirujoči promet (parkirišča) naj se ozeleni, predvsem na zunanji strani EUP kot vizualno sanacijo.

(4) Dopustne so zasaditve na zunanjih območjih in znotraj EUP.

Celotna EUP Šentrupert: ŠE05 se ureja z:

– OPPN PA24 – SILCO Kronovšek: Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje PA24 (Uradni list RS, št. 36/2009).

(1) Za celotno EUP Šmatevž: ŠM02 je predvidena izdelava novega občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN).

(2) Kot okvirne usmeritve za izdelavo novega OPPN se uporabljajo določila 61. člena.

(3) V EUP in ob njenem robu se ohranja obstoječa gozdna zaplata, zelene površine in zelene površine s platano. Pri pripravi OPPN se upoštevajo določila Odloka o razglasitvi dendroloških spomenikov in spomenikov oblikovane narave v Občini Žalec (Uradni list RS, št. 4/97) ter naslednje usmeritve za varstvo zavarovanih platan in duglazij:

– gradnja objektov oziroma ureditve naj se izvajajo na način, da ne bo ogroženo ohranjanje lastnosti naravne vrednote

– na rastišču platane se ne postavlja novih objektov ali naprav

– življenjske razmere na rastišču platane se ohranja nespremenjene, zato se ne odstranjuje zemlje, razkriva korenin, zasipava debla ali rastišča oziroma površine nad koreninami, s hojo ali kako drugače tepta tla

– vej, drevesne skorje in korenin se ne lomi, seka, obsekava ali drugače poškoduje, razen če gre za sanacijske ukrepe na drevesu

– na deblo, korenine in veje drevesa se ne obeša, pritrjuje ali postavlja tujih teles, kot so plakati, obvestila, svetilke, nosilci žičnih vodov, table, omarice, antene ipd.

(4) Pri pripravi OPPN se upoštevajo naslednja varstvena priporočila za varstvo habitata netopirja v cerkvi Sv. Matevža:

– osvetljevanje območja naj bo izvedeno tako, da ne bo motilo biološkega stanja netopirjev v njihovem življenjskem prostoru

– z ustreznimi tehničnimi ukrepi se zagotovi, da je svetloba prostorsko usmerjena proti tlom, svetlobni snopi naj ne osvetljujejo bližnje cerkve Sv. Matevža

– preko cele noči naj bodo osvetljene le tiste površine in objekti, ki morajo biti osvetljeni zaradi varnostnih razlogov.

(5) Za vse posege v tistem delu EUP, kjer se nahajajo varovani objekti, je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje.

(1) Za vse posege v EUP Šmatevž: ŠM05, ŠM10 je potrebno predhodno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje zavoda, pristojnega za varstvo nepremične in z njo povezane premične kulturne dediščine oziroma njegove pristojne območne oziroma organizacijske enote.

(2) Dopustni so posegi, ki so določeni v pogojih oziroma soglasju iz (1) odstavka tega člena. Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji za poseg v EUP so določeni v 51. členu tega odloka, še podrobneje pa jih določi pristojna služba v pogojih oziroma soglasju iz (1) odstavka tega člena.

(3) Z namenom ohranjanja habitata zavarovanih vrst netopirjev v ugodnem stanju naj se pred morebitno obnovo Cerkve Sv. Matevža in izvedbo posegov v okolici upošteva pogoje, ki jih v mnenju poda Zavod RS za varstvo narave, OE Celje; v mnenju se opredelijo način in čas izvedbe obnovitvenih del in posegov na cerkvi ter v njeni neposredni okolici.

(1) V EUP Šmatevž: ŠM06 je dopustno vzdrževanje, rekonstrukcija, odstranitev ter gradnja novih objektov, ki so namenjeni preživljanju prostega časa, predvsem oddihu, rekreaciji in športu, med njimi predvsem:

– 241 Objekti za šport, rekreacijo in prosti čas

– 2 Gradbeni inženirski objekti in

– drugi objekti, ki niso v nasprotju s podrobnejšo namensko rabo EUP.

(2) Dopustna je postavitev tistih nezahtevnih in enostavnih objektov iz tabele 3, ki služijo za potrebe športa.

(3) Za vse posege v tistem delu EUP, kjer se nahajajo varovani objekti, je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje.

(1) Celotna EUP Šmatevž: ŠM07 se ureja z:

– Odlok o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta Šmatevž (Uradni list RS, št. 14/05).

(2) Pri načrtovanju pasivne protihrupne zaščite te EUP zaradi bližine avtoceste je potrebno upoštevati obremenitve s hrupom v dolgoročnem obdobju 20 let. Ustrezna zvočna zaščita novega objekta mora biti izkazana v Elaboratu zaščite pred hrupom v stavbah (v skladu s Pravilnikom o zaščiti pred hrupom v stavbah, Uradni list RS, št. 10/12), iz katerega mora biti razvidno tudi, da je s predvidenim stavbnim pohištvom (okna, balkonska vrata, rolete ipd.) zagotovljeno, da dovoljene ravni hrupa v varovanih prostorih objekta ne bodo presežene. Izvedba vseh ukrepov za zaščito novih objektov je obveznost investitorjev teh objektov.

Celotna EUP Trnava:TR04 se ureja z:

– TR04/01: OPPN za del območja PA 28 – širitev Trnave (Rakun) (Uradni list RS, št. 109/13)

– TR04/02: Odlok o OPPN za del območja urejanja PA28 – širitev Trnava (Rožič) (Uradni list RS, št. 60/16)

– TR04/03: Odlok o OPPN za del območja urejanja PA28 – širitev Trnava (Rožič) (Uradni list RS, št. 60/16).

(1) Celotna EUP Trnava: TR05 se ureja z:

– OPPN za del območja PA26 – Šentrupert – Trnava (Uradni list RS, št. 86/13).

(2) Za vse posege v tistem delu EUP, kjer se nahajajo varovani objekti, je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje.

Celotna EUP Trnava: TR06 se ureja z:

– OPPN PA26 – OBMOČJE INDIVIDUALNIH HIŠ – Gospodarska cona Trnava zahod: Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje PA26 – Gospodarska cona Trnava zahod – območje individualnih hiš (Uradni list RS, št. 86/09).

(1) Celotna EUP Trnava: TR07 se ureja z:

– OPPN PA26 – Gospodarska cona Trnava zahod (Uradni list RS, št. 105/12).

(2) Za vse posege v tistem delu EUP, kjer se nahajajo varovani objekti, je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje.

(1) Za celotno EUP Trnava: TR08 je predvidena izdelava novega občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN).

(2) Za okvirne usmeritve za izdelavo OPPN iz prejšnjega odstavka se uporabljajo določila 72. člena.

Celotna EUP Trnava: TR09 se ureja z:

– OPPN na kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe za gradnjo kmetijskih objektov – kmetija Rakun (Uradni list RS, št. 60/16).

Posegi v EUP Varovalni gozdovi: VG01 – VG27 se izvajajo v skladu z uredbo, ki določa varovalne gozdove in gozdove s posebnim namenom ter po podrobni presoji zavoda, pristojnega za gozdove.

(1) Za celotno EUP Vrtoglav: VR04 je predvidena izdelava novega občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN).

(2) Za okvirne usmeritve za izdelavo OPPN iz prejšnjega odstavka se uporabljajo določila 72. člena.

(1) Za celotno EUP Žovnek: ŽO01 (Dvorec Žovnek), je predvidena izdelava novega občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN).

(2) Okvirne usmeritve za izdelavo novega OPPN so naslednje:

– za celotno območje EUP se podrobne usmeritve za varstvo kulturne dediščine v okviru izdelave OPPN, s katerim se določi, katere dejavnosti in morebitne gradnje so v zavarovanem območju sprejemljive

– pri pripravi OPPN se upoštevajo določila Odloka o razglasitvi dendroloških spomenikov in spomenikov oblikovane narave v Občini Žalec (Uradni list RS, št. 4/97) ter usmeritve za varstvo zavarovanega drevoreda:

– življenjske razmere na rastišču dreves se ohranja nespremenjene, zato se ne odstranjuje zemlje, razkriva korenin, zasipava debla ali rastišča oziroma površine nad koreninami, s hojo, vožnjo, ali kako drugače ne tepta tal, ne poplavlja rastišča, spreminja višine podtalnice, kislosti oziroma alkalnosti tal, spušča škodljivih tekočin ali plinastih snovi na rastišče ter ne odlaga odpadkov

– podlago se na rastišču lahko utrjuje le v tolikšni meri, da se ohranja zadostna zračnost in vodoprepustnost tal nad koreninskim sistemom

– na rastišče se ne postavlja objektov ali naprav; v primeru, da drugih prostorskih možnosti ni, se manjše objekte kot so odri, kioski, spominska obeležja, vodnjaki, svetilke, klopi in podobno, postavlja v primerni oddaljenosti na način, da se ekološke razmere na rastišču ne spremenijo ter da je njena vidna podoba čim manj spremenjena

– vej, debel, drevesne skorje in korenin se ne lomi, seka, obsekava ali drugače poškoduje, razen če gre za sanacijske ukrepe na drevesu

– na deblo, korenine in veje dreves se ne obeša, pritrjuje ali postavlja tujih teles, kot so plakati, obsvetila, svetilke, nosilci žičnih vodov, table, omarice, antene in podobno

Celotna EUP Žovnek: ŽO02 (Žovneško jezero) se ureja z:

– Občinski podrobni prostorski načrt za območje PA14 – Žovneško jezero (Uradni list RS, št. 31/16).

(1) Za vse posege v EUP Žovnek: ŽO04 (Razvaline gradu Žovnek) in v EUP Cerkev: CE01 (Dobrovlje – Cerkev sv. Janeza in Pavla) je potrebno predhodno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje zavoda, pristojnega za varstvo nepremične in z njo povezane premične kulturne dediščine oziroma njegove pristojne območne oziroma organizacijske enote.

(2) Dopustni so posegi, ki so določeni v pogojih oziroma soglasju iz (1) odstavka tega člena. Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji za poseg v EUP so določeni v 51. členu tega odloka, še podrobneje pa jih določi pristojna služba v pogojih oziroma soglasju iz (1) odstavka tega člena.

(3) Z namenom ohranjanja habitata zavarovanih vrst netopirjev v ugodnem stanju naj se v EUP Žovnek: ŽO04 pred morebitno obnovo razvalin Gradu Žovnek in izvedbo posegov v okolici upošteva pogoje, ki jih v mnenju poda Zavod RS za varstvo narave, OE Celje; v mnenju se opredelijo način in čas izvedbe obnovitvenih del in posegov na gradu ter v neposredni okolici.

(1) Območja, za katera je priprava občinskih podrobnih prostorskih načrtov (OPPN) obvezna, so navedena v tabeli 2 v 40. členu tega odloka.

(2) Za območja iz prvega odstavka tega člena, za katera je predvidena izdelava OPPN, se pripravi po en OPPN, izjemoma lahko tudi več OPPN, pri čemer je potrebno zagotoviti, da posamezen OPPN vključuje prostorsko in funkcionalno smiselno zaključeno enoto ter da dinamika priprave posameznih OPPN zagotavlja smiselno faznost prostorske ureditve. Za različna območja, za katera je predvidena izdelava OPPN, se lahko izdela tudi en skupen OPPN, če so ta območja prostorsko ali funkcionalno tako povezana, da je smiselno in bolj racionalno izdelati samo en prostorski akt.

(3) Če se izdela OPPN samo za del območja, za katerega je predvidena izdelava OPPN, je potrebno pripraviti strokovne podlage za celotno območje OPPN, s katerimi se predvidijo celovite rešitve opremljanja z gospodarsko javno infrastrukturo ter koncept urbanističnega oblikovanja za celotno območje.

(4) Območja podrobnejše namenske rabe ter meje EUP na območjih iz prvega odstavka tega člena, ki so prikazane v grafičnih prikazih izvedbenega dela, se v fazi priprave OPPN lahko prilagodijo podrobnim programskim zahtevam in razmeram na terenu, optimizaciji rešitev ter ureditvam dostopov in infrastrukture. Z vsakim novim OPPN je dopustno prekriti in razveljaviti veljavni OPPN ali drug izvedbeni prostorski akt, ki ureja območje.

(5) OPPN se lahko pripravi tudi za druga območja, ki niso določena v prvem odstavku tega člena, če se za to izkaže potreba po tem, ko je ta odlok že stopil v veljavo. Pri pripravi OPPN na teh območjih se smiselno upoštevajo prostorski izvedbeni pogoji in dopustna izraba prostora, ki je predpisana v posamezni EUP.

(6) Do sprejema OPPN je na območjih (v celotnih EUP ali njihovih posameznih delih), kjer je predviden način urejanja z OPPN, dopustno naslednje:

– gradnja novih stavb ni dovoljena,

– ne glede na določila prejšnje alineje so do sprejema OPPN dopustne gradnje, s katerimi se izboljšuje komunalna in druga infrastruktura, vendar le pod pogojem, da se ne onemogoča izvedba z OPPN predvidenih ureditev in če je taka gradnja skladna s pogoji varstva okolja in naravnih dobrin ter z varstvenimi režimi in usmeritvami za ohranjanje varovanih območij kulturne dediščine in narave,

– ne glede na določila prve alineje je do sprejema OPPN dopustno izvajanje gradenj, ki so bile na dan objave tega odloka v uradnem glasilu že dovoljene na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja,

– ne glede na določila prve alineje je do sprejema OPPN dopustna postavitev vseh nezahtevnih in enostavnih objektov skladno s tabelo 3, pod pogojem, da se postavijo na zemljiških parcelah, ki pripadajo obstoječi stavbi, h kateri se gradijo in pod pogojem, da je taka gradnja skladna s pogoji varstva okolja in naravnih dobrin ter z varstvenimi režimi in usmeritvami za ohranjanje varovanih območij kulturne dediščine in narave,

– do sprejema OPPN so dopustne nove izmere, obodne parcelacije in geodetski postopki za urejanje obstoječih in načrtovanih objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture, pod pogojem, da se ne onemogoča izvedba z OPPN predvidenih ureditev,

– do sprejema OPPN so dopustne rekonstrukcije obstoječih legalno zgrajenih objektov, odstranitve objektov in vzdrževanje obstoječih objektov, če je tak poseg skladen s pogoji varstva okolja in naravnih dobrin ter z varstvenimi režimi in usmeritvami za ohranjanje varovanih območij kulturne dediščine in narave,

– določilo glede odstranitve objektov ali delov objektov ne velja za objekte ali dele objektov, ki so varovani po predpisih s področja varstva kulturne dediščine, razen v primeru, ko se za odstranitev predhodno pridobi soglasje zavoda, pristojnega za varstvo nepremične in z njo povezane premične kulturne dediščine.

(7) Območja, kjer se predvideva izdelava OPPN, morajo upoštevati registrirane enote kulturne dediščine skupaj z njihovimi vplivnimi območji ter režime, ki v njih veljajo. Kadar se načrtuje celovita prenova v spomeniškem območju, območju naselbinske dediščine ali območju kulturne krajine, se območja urejajo z OPPN, katerega sestavni del je konservatorski načrt za prenovo (v nadaljevanju: KNP). Pripravljavec OPN mora ob izdelavi osnutka OPPN izdelati osnutek KNP, t.j. analitični del KNP skladno s pravilnikom, ki določa vsebino, obliko in način priprave konservatorskega načrta za prenovo.

(1) V posameznih EUP so kot razpršena gradnja določeni objekti, ki so v grafičnem delu OPN prikazani le kot stavbišče oziroma fundus objekta skladno z evidenco stanja v prostoru. V primeru, da fundus objekta ni prikazan v grafičnem delu OPN, se uporabljajo določila 117. člena tega odloka.

(2) V EUP je na objektih razpršene gradnje, ki niso varovani po predpisih s področja varstva kulturne dediščine, dopustno:

– rekonstrukcija:

a) povečanje prostornine ob rekonstrukciji ni možno, če obstoječa stavba presega maksimalne prostorske izvedbene pogoje glede velikosti, ki so predpisani za nove stavbe v najbližji EUP s stavbnim zemljiščem, namenjenim gradnji, ob kateri se nahaja objekt razpršene gradnje (merjeno od vogala stavbe in območja EUP na najkrajši razdalji) – v tem primeru se rekonstrukcija izvaja v okviru obstoječih gabaritov obstoječe stavbe,

b) povečanje prostornine ob rekonstrukciji prav tako ni možno, če maksimalni prostorski izvedbeni pogoji glede velikosti za nove stavbe za najbližjo EUP s stavbnim zemljiščem, namenjenim gradnji, ob kateri se nahaja objekt razpršene gradnje, niso prepisani,

– odstranitev objekta,

– sprememba namembnosti legalno zgrajenih stavb ali delov stavb, pod pogojem, da je nova namembnost skladna z dopustno namembnostjo stavb v tisti EUP, v kateri se nahaja objekt razpršene gradnje, in ob upoštevanju naslednjih določil:

a) sprememba namembnosti iz objektov za občasno bivanje v objekte za stalno bivanje ni možna

b) sprememba namembnosti iz nestanovanjskih kmetijskih stavb v enostanovanjske stavbe ali objekte za stalno bivanje ni možna

c) sprememba namembnosti ni možna, če dopustna namembnost za nove stavbe, za tisto EUP, kjer se nahaja objekt razpršene gradnje, ni prepisana,

– vzdrževanje,

– rekonstrukcija, sprememba namembnosti in vzdrževanje objektov, ki so zavarovani kot kulturna dediščina se izvaja na podlagi pridobljenih projektnih pogojev, k projektnim rešitvam pa soglasje pristojne območne enote zavoda, pristojnega za varstvo nepremične in z njo povezane premične kulturne dediščine,

– dopustna je postavitev vseh nezahtevnih in enostavnih objektov, in sicer le na tistih zemljiščih, ki so v izdanih dovoljenjih s področja graditve objektov opredeljena kot gradbena parcela oziroma parcela, namenjena gradnji in pod pogojem, da so na eni parceli, namenjeni gradnji postavljeni nezahtevni in enostavni objekti le vsak po ene vrste, in sicer naslednjih vrst:

a) po ena vrsta objekta znotraj majhne stavbe, kot je npr. ena garaža, ena drvarnica ipd.

b) po ena vrsta objekta znotraj majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave, kot je npr. ena uta, en nadstrešek ipd.

c) ograje

d) podporni zid

e) mala komunalna čistilna naprava

f) rezervoar

g) vodnjak, vodomet

h) po ena vrsta priključka znotraj priključka na objekt gospodarske javne infrastrukture kot je en priključek na vodovod, en priključek na elektriko, en priključek na cesto ipd.

i) samostojno parkirišče

j) pomožni komunalni objekt.

(3) Za izvedbo posegov v prostor iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo prostorski izvedbeni pogoji, ki so dopustni na površinah podrobnejše namenske rabe z enakim namenom, kot je ugotovljeni namen obstoječih objektov razpršene gradnje, in veljajo v tisti EUP, v kateri se nahaja objekt razpršene gradnje. V kolikor se objekt razpršene gradnje nahaja v EUP Odprt prostor občine: OP01 – OP78, se za izvedbo posegov v prostor iz prejšnjega odstavka uporabljajo prostorski izvedbeni pogoji, ki so dopustni na površinah z namensko rabo površine razpršene poselitve v EUP, ki se nahaja v neposredni bližini objekta razpršene gradnje. Šteje se, da je namen obstoječih objektov razpršene gradnje določen z upravnim dovoljenjem, lahko pa tudi v drugih uradnih evidencah.

(4) V EUP se za posege na objektih razpršene gradnje, ki so varovani po predpisih s področja varstva kulturne dediščine, upoštevajo določila 43. člena in določila 51. člena tega odloka.

(5) V EUP je na objektih razpršene gradnje, ki se nahajajo na vodnem in priobalnem zemljišču skladno z zakonom, ki ureja upravljanje z vodami, mogoča rekonstrukcija ali sprememba namembnosti, če:

– se s tem ne povečuje poplavna ali erozijska nevarnosti ali ogroženost,

– se s tem ne poslabšuje stanja voda,

– je omogočeno izvajanje javnih služb,

– se s tem ne ovira obstoječe posebne rabe voda,

– to ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami in

– se s posegom oddaljenost od meje vodnega zemljišča ne zmanjšuje.

(1) V vseh EUP so dopustna odstopanja od posameznih tehničnih rešitev, če se pri nadaljnjem podrobnejšem načrtovanju poiščejo primernejše rešitve, ki pa ne smejo vplivati na izvedbo OPN in ne smejo poslabšati prostorskih in okoljskih razmer. Odstopanja od rešitev, določenih s tem odlokom, ne smejo biti v nasprotju z javnim interesom, s pogoji varstva okolja in naravnih dobrin, s pogoji varstva kmetijskih zemljišč ter s pogoji ohranjanja kulturne dediščine in ohranjanja narave. Z odstopanji morajo soglašati organi in organizacije, ki jih le-ta zadevajo in imajo v področni zakonodaji opredeljeno te pristojnosti, in sicer predvsem:

– za področje gozdov pristojna območna enota zavoda, pristojnega za gozdove (Zavod za gozdove Slovenije – OE Celje),

– za področje ohranjanja narave pristojna območna enota zavoda, pristojnega za ohranjanje narave (Zavod RS za varstvo narave, OE Celje),

– za področje kulturne dediščine pristojna območna enota zavoda, pristojnega za varstvo nepremične in z njo povezane premične kulturne dediščine (Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Celje),

– za področje varstva kmetijskih zemljišč ministrstvo, pristojno za kmetijstvo (Ministrstvo za gozdarstvo, kmetijstvo in prehrano),

– za področje (gospodarske javne) infrastrukture pristojni operaterji in upravljavci (gospodarske javne) infrastrukture,

– za področje upravljanja in varstva voda direkcija, pristojna za vode (Direkcija RS za vode),

– za področje okolja, mdr. tudi za erozijska in plazljiva območja agencija, pristojna za okolje (Agencija Republike Slovenije za okolje).

(2) Ne glede na določila tega odloka je/so v vseh EUP na stavbnih zemljiščih in izven njih dopustna/e/o:

– opremljanje stavbnih zemljišč,

– rekonstrukcija, obnova, vzdrževanje, posodobitev, odstranitev in podobna dela na objektih gospodarske javne infrastrukture, ki so »21 Objekti prometne infrastrukture« s priključki, pod pogojem, da se ne povečuje drobljenja ekosistemov in zagotavlja ustrezne prehode za prostoživeče vrste,

– gradnja, rekonstrukcija, obnova, vzdrževanje, posodobitev, odstranitev in podobna dela na objektih gospodarske javne infrastrukture, ki so »2112 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste« s priključki, pod pogojem, da se ne povečuje drobljenja ekosistemov in zagotavlja ustrezne prehode za prostoživeče vrste,

– gradnja, odmera, rekonstrukcija, obnova, vzdrževanje, posodobitev, odstranitev in podobna dela na objektih gospodarske javne infrastrukture, ki so »22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi« s priključki, pod pogojem, da se ne povečuje drobljenja ekosistemov in zagotavlja ustrezne prehode za prostoživeče vrste,

– gradnja za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in obrambe,

– rekonstrukcija, obnova, vzdrževanje, posodobitev, odstranitev in podobna dela na objektih, varovanih po predpisih s področja varstva kulturne dediščine,

– vodnogospodarske ureditve za potrebe varstva pred negativnim delovanjem voda, ki so »24202 Objekti za varstvo pred škodljivim delovanjem voda na ogroženih območjih«

– sanacije površinskih kopov pod pogojem, da dostop do gozdne površine na sosednjih gozdnih zemljiščih tudi v primeru sanacije, ki traja daljši čas, ostane stalen ter da se v okvir pridobivalnega prostora, znotraj katerega se bo izvajala sanacija, vključi tudi vse manipulativne površine in površine, ki so pomembne za dostop do posameznih pridobivalnih polj ter pod pogojem, da se obstoječi kopi v območjih z naravnimi kakovostmi prednostno sanirajo s povrnitvijo v naravno stanje ali uredijo kot nadomestni habitat,

– sanacije nelegalnih odlagališč odpadkov,

– vodnogospodarske ureditve obstoječih strug, potokov in hudournikov,

– raziskave geotermičnih virov pod pogojem, da raziskave trajno ne spreminjajo ali poškodujejo naravnega stanja na površini ali podtalju in da se po raziskavah zemljišča vrnejo v prvotno stanje,

– tematske raziskave za namen določitve varstvenih režimov in evidentiranje stanja,

– rekonstrukcija, obnova, vzdrževanje, posodobitev, odstranitev in podobna dela za potrebe že obstoječe dejavnosti z ustreznimi dovoljenji, četudi se nahaja izven parcel, namenjenih gradnji stanovanjskih stavb

pod pogojem, da je poseg skladen s pogoji varstva okolja in naravnih dobrin, s pogoji varstva kmetijskih zemljišč ter s pogoji ohranjanja kulturne dediščine in ohranjanja narave.

(3) Ne glede na določila tega odloka pri načrtovanju in gradnji gospodarske javne infrastrukture v EUP ni potrebno upoštevati določil o minimalni in maksimalni površini parcel, namenjene gradnji ali drugih določb, ki jih glede na vrsto gospodarske javne infrastrukture vsebinsko ni mogoče upoštevati (npr. faktorji izrabe in zazidanosti parcele, namenjene gradnji, tlorisni in višinski gabarit ipd.).

(4) Ne glede na določila tega odloka so v vseh EUP na stavbnih zemljiščih izjemoma dopustna odstopanja od predpisanih velikosti objektov in parcelacije ter od predpisanih faktorjev izrabe in zazidanosti za nestanovanjske stavbe, ki so »1271 nestanovanjske kmetijske stavbe«, v naslednjih izjemnih primerih:

– če so odstopanja potrebna zaradi tehnoloških zahtev dejavnosti ali prilagoditve zahtevam predpisov,

– če so odstopanja v projektni dokumentaciji posebej utemeljena na podlagi strokovnih prostorskih preveritev,

– če objekt ni vidno izpostavljen v širšem prostoru oziroma je zakrit z vegetacijo.

(5) Ne glede na določila tega odloka so lahko v vseh EUP tlorisni in višinski gabariti ter prostornine stavb za opravljanje verskih obredov in kulturnih spomenikov večji in se prilagajajo funkciji objekta.

(6) Ne glede na določila tega odloka so v vseh EUP na območju pokopališč, ne glede na opredeljeno vrsto namenske rabe na območju pokopališča, dopustni naslednji posegi:

– gradnja naslednjih objektov: 12722 Pokopališke stavbe in spremljajoči objekti, 2 Gradbeni inženirski objekti, med njimi predvsem 24204 Pokopališča, in drugi objekti, ki niso v nasprotju s podrobnejšo namensko rabo,

– postavitev tistih nezahtevnih in enostavnih objektov, ki služijo potrebam pokopališča,

– ozelenitev na zunanjih mejah območja pokopališča.

(7) V vseh EUP so za rekonstrukcije obstoječih objektov dopustna odstopanja od predpisanih regulacijskih linij, v kolikor njihovo upoštevanje ob rekonstrukcijah ni možno ali smiselno, če se s tem strinja pristojni soglasodajalec.

(1) V odloku se uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost nanaša na Uredbo o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08, 99/08) oziroma Uredbo o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (Uradni list RS, 18/13, 24/13 in 26/13) ali drug predpis, ki razvršča objekte glede na zahtevnost gradnje in ureja njihovo največjo velikost, način gradnje in rabe ter druge pogoje.

(2) V odloku se uredba o klasifikaciji vrst objektov in objektih državnega pomena nanaša na Uredbo o klasifikaciji vrst objektov in objektih državnega pomena (Uradni list RS, št. 109/11) in veljavne predpise, ki urejajo posamezna področja.

(3) V odloku se uredba, ki določa pogoje in omejitve za posege v prostor in izvajanje dejavnosti na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja, za posege v okolje, ki v primeru poplav in z njimi povezane erozije lahko ogrožajo vodno okolje, ter za načrtovanje rabe prostora in preventivnih ukrepov za zmanjševanje poplavne ogroženosti nanaša na Uredbo o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list RS, št. 89/08) in veljavne predpise, ki urejajo posamezna področja.

(1) Pogoje za gradnjo in druge posege v prostor, ki s tem odlokom niso predpisani, določajo predpisi s področja urejanja prostora, predpisi s področja graditve objektov, predpisi s področja varstva kulturne dediščine, ohranjanja biotske raznovrstnosti in varstva naravnih vrednot, varstva gozdov in varstva okolja, urejanja voda ter drugi predpisi.

(2) V primeru sprememb zakonskih določil (pravilnikov, uredb ipd.), na katerih temelji posamezna vsebina tega odloka, se odlok uporablja tako, da se:

– smiselno upoštevajo spremembe, če je to mogoče ali

– sprejme obvezna razlaga tega odloka upoštevajoč spremembe pravilnikov, uredb ipd. ali

– v primeru, da se s spremembo zakonskih ali podzakonskih določil uvajajo objekti za katere ta odlok ne določa pogojev (kot npr. za glamping, hiše na vodi, prostori na drevesu ipd.), sprejme obvezna razlaga tega odloka tako, da se smiselno uporabljajo pogoji za nove objektov kot je določeno za podobne vrste objektov v tem odloku.

(3) V primeru, da v grafičnem delu OPN stavba ni vrisana, se preveri, če je stavba legalna. Če je stavba nelegalna, veljajo zanjo pogoji glede neskladnih in nelegalnih gradenj iz 42. člena tega odloga. Če je stavba legalna in se nahaja na območju stavbnih zemljišč, veljajo zanjo pogoji, ki so predpisani za tisto EUP, v kateri se stavba nahaja. Če je stavba legalna in se nahaja izven območja stavbnih zemljišč, veljajo zanjo prostorski izvedbeni pogoji za območja razpršene gradnje, ki so predpisani v 114. členu tega odloka.

(1) Na posameznih območjih Občina Braslovče zasleduje posebni javni interes, in sicer na območjih:

– OPPN Rakovlje zahod (širitev šole in izgradnja športno-rekreacijskega parka)

– Območje Žovnek: OPPN Žovneško jezero in OPPN Žovnek – dvorec

– Območje Grad Žovnek.

(2) Območje javnega interesa se lahko določi tudi za druge lokacije, če se izkaže, da je izkazan javni interes lokalne skupnosti za potrebe gradnje javnih objektov športa, zdravstva, šolstva, socialnega varstva, znanosti, kulture, javne uprave, prometne, energetske, komunalne in vodne infrastrukture ter objektov, ki služijo varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(1) Postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega odloka, se končajo po določbah izvedbenih aktov občine, veljavnih na dan vložitve vloge za izdajo gradbenega dovoljenja, razen v primeru, ko stranka pisno zahteva postopek v skladu z novim odlokom.

(2) Vsi postopki priprave novih OPPN ter sprememb in dopolnitev obstoječih OPPN in drugih izvedbenih aktov, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega odloka, se dokončajo po določbah prostorskih aktov, ki so veljali do uveljavitve tega odloka ali po določbah tega OPN, kar je za investitorja ugodneje.

Do uveljavitev varstvenih območij dediščine je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje za enote kulturne dediščine, vključene v Strokovne zasnove varstva kulturne dediščine za območje Občine Braslovče (zavod, pristojen za varstvo nepremične in z njo povezane premične kulturne dediščine oziroma njegova pristojna območna oziroma organizacijska enota), ki se hranijo na sedežu Občine Braslovče in na zavodu, pristojnemu za varstvo nepremične in z njo povezane premične kulturne dediščine (na njegovi pristojni območni oziroma organizacijski enoti).

(1) Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati:

– Odlok o zazidalnem načrtu Terasa – Braslovče, Uradni list RS, št. 35/88

– Odlok o spremembah in dopolnitvah Zazidalnega načrta Terasa – Braslovče, Uradni list RS, št. 31/96

– Odlok o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta Terasa Braslovče, Uradni l.RS, št. 4/00

– Odlok o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta Terasa Braslovče, Uradni list RS, št. 73/05 (Objekt št. 21)

– Odlok o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta Terasa Braslovče, Uradni list RS, št. 73/05 (Objekti št. 18, 22, 31).

(2) Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati:

– Odlok o Strategiji prostorskega razvoja Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 16/08)

– Odlok o Prostorskem redu Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 16/08, 46/11) in Obvezna razlaga odloka o prostorskem redu Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 46/11)

– Odlok o merilih za izdajo soglasja občinske uprave Občine Braslovče v postopkih postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov skladno s Prostorskim redom Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 76/10)

– Odlok o spremembah in dopolnitvah Prostorskega reda Občine Braslovče (US) (Uradni list RS, št. 8/15).

Veljavnost se podaljšuje naslednjim izvedbenim prostorskim aktom, ki niso v nasprotju s tem odlokom:

– Odlok o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta Šmatevž, Uradni list RS, št. 14/05, 52/11

– Odlok o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta vikend naselja ob Savinji v Malih Braslovčah, Uradni list RS, št. 109/05

– Odlok o OPPN za območje PA24, Uradni list RS, št. 36/09

– Odlok o OPPN za območje PA19 – Parižlje (Matvoz), Uradni list RS, št. 19/09

– Odlok o OPPN za območje PA1 – vikend naselje Letuš – levi breg (Feldin), Uradni list RS, št. 58/09

– Odlok o OPPN za območje PA18 – Parižlje (Beharič), Uradni list RS, št. 58/09

– Odlok o OPPN za območje PA26 – Gospodarska cona Trnava zahod – območje individualnih hiš, Uradni list RS, št. 86/09

– Odlok o OPPN PA 5 – Vikend naselje v Malih Braslovčah (Jelen), Uradni list RS, št. 102/09

– Odlok o OPPN PA 29 – Grajska vas – Poljane, Uradni list RS, št. 102/09

– Odlok o OPPN za območje PA 15 – Rakovlje zahod, Uradni list RS, št. 102/09, 28/11, 82/12, 6/18

– Odlok o OPPN za del območja PA 9 – Rakovlje Terasa 3, Uradni list RS, št. 102/09

– Odlok o OPPN za del območja PA 6 – Vikend naselje Letuš – desni breg (Štekovič), Uradni list RS, št. 31/10

– Odlok o OPPN za območje PA 1 – Vikend naselje Letuš – levi breg (Maglica), Uradni list RS, št. 31/10

– Odlok o OPPN za del območja PA 11 – Braslovče (Spolenak), Uradni list RS, št. 31/10

– Odlok o OPPN za območje PA 17 – Parižlje Jug, Uradni list RS, št. 54/10, 50/17

– Odlok o OPPN sanacija t.i. vikend naselje v Letušu – levi breg II. faza, Uradni list RS, št. 53/10

– Odlok o OPPN za območje PA 5 – Vikend naselje ob Savinji v Malih Braslovčah, Uradni list RS, št. 75/10

– Odlok o OPPN za del območja PA 2 – Braslovče (Irman), Uradni list RS, št. 27/11

– Odlok o OPPN za del območja PA 1 – Vikend naselje Letuš – levi breg (Rožič), Uradni list RS, št. 27/11

– Odlok o OPPN za območje PA 1 – Vikend naselje Letuš – levi breg (Jeseničnik), Uradni list RS, št. 97/11

– Odlok o OPPN za del območja PA 2 – Braslovče Trg, Uradni list RS, št. 106/11

– Odlok o OPPN za del območja urejanja PA19 – Parižlje (Lorger), Uradni list RS, št. 69/12

– Odlok o OPPN za območje PA 26 – Gospodarska cona Trnava zahod, Uradni list RS, št. 105/12

– Odlok o OPPN za del območje PA5 – vikend naselje ob Savinji v Malih Braslovčah (Acman, Pavšar), Uradni list RS, št. 20/13

– Odlok o OPPN za del območja PA 19 – Parižlje (Kamplin-Pentek), Uradni list RS, št. 74/13

– Odlok o OPPN za del območja PA 26 – Šentrupert – Trnava, Uradni list RS, št. 86/13, 8/16 – obvezna razlaga

– Odlok o OPPN za del območja PA 28 – širitev Trnave (Rakun), Uradni list RS, št. 109/13

– Odlok o OPPN za območje PA1 Vikend naselje Letuš – levi breg (Radanovič), Uradni list RS, št. 47/14

– Odlok o OPPN na kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe za gradnjo kmetijskih objektov – kmetija Flere, Uradni list RS, št. 47/14

– Odlok o OPPN za del območja PA 2 – Braslovče (Šoštarič), Uradni list RS, št. 39/15

– Odlok o OPPN na kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe za gradnjo kmetijskih objektov – kmetija Marovt, Uradni list RS, št. 39/15

– Odlok o OPPN za del območja PA11 – Braslovče (Brinovšek), Uradni list RS, št. 8/16

– Odlok o OPPN za del območja urejanja PA6 – območje vikend naselje Letuš – desni breg (Marko, Sešel), Uradni list RS, št. 8/16

– Odlok o OPPN za območje PA14 – Žovneško jezero, Uradni list RS, št. 31/16

– Odlok o OPPN na kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe za gradnjo kmetijskih objektov – kmetija Brinovec, Uradni list RS, št. 31/16

– Odlok o OPPN na kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe za gradnjo kmetijskih objektov – kmetija Rakun, Uradni list RS, št. 60/16

– Odlok o OPPN za del območja PA1 – Vikend naselje Letuš – levi breg (Golob), Uradni list RS, št. 60/16

– Odlok o OPPN za del območja PA6 – Vikend naselje Letuš – desni breg (Božiček), Uradni list RS, št. 60/16

– Odlok o OPPN za del območja urejanja PA28 – širitev Trnava (Rožič), Uradni list RS, št. 60/16

– Odlok o OPPN za del območja PA10 – Rakovlje vzhod (Strnad), Uradni list RS, št. 60/16

– Odlok o OPPN za del območja urejanja PA 20 – območje obrtno-stanovanjske dejavnosti Gomilsko (Cizej), Uradni list RS, št. 74/16

– Odlok o OPPN za del območja PA6 – Vikend naselje Letuš – desni breg (Kočevar), Uradni list RS, št. 3/17

– Odlok o OPPN na kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe za gradnjo kmetijskih objektov – kmetija Prislan, Uradni list RS, št. 32/17

– Odlok o OPPN za del območja PA19 – Parižlje (Šket), Uradni list RS, št. 35/18.

(1) Po prenehanju ali spremembi veljavne zakonodaje, na katero se nanaša in sklicuje ta odlok (zakoni, uredbe, pravilniki, itd.), se smiselno uporabljajo po potrebi:

– določila spremenjene zakonodaje ali zakonodaje, ki nadomešča razveljavljeno zakonodajo,

– določila tega odloka.

(2) V primeru sprememb ali izvedbi novih strokovnih podlag, na katere se naša in sklicuje ta odlok ter se z njimi zagotavljajo druge primernejše rešitve, se ob soglasju s pristojnimi organi in organizacijami, ki imajo v področni zakonodaji opredeljeno te pristojnosti, se smiselno uporabljajo po potrebi:

– spremenjene oziroma nove strokovne podlage,

– določila tega odloka.

OPN je na vpogled pri pristojnih službah Občine Braslovče. Arhivski izvod se hrani tudi na pristojni upravni enoti in ministrstvu, pristojnem za prostor in graditev.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Uradni list RS, št. 61/2018 z dne 14. 9. 2018

2972. Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Braslovče, stran 9245.