Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2) in 16. člena Statuta Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 69/12, 22/17) je Občinski svet Občine Braslovče na 23. redni seji dne 5. 9. 2018 sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu na kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe za gradnjo kmetijskih objektov – kmetija Rojnik
V skladu s Strategijo prostorskega razvoja občine in Odlokom o prostorskem redu Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 16/08, 46/11, 8/15) se s tem odlokom sprejme občinski podrobni prostorski načrt na kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe za gradnjo kmetijskih objektov – kmetija Rojnik (v nadaljevanju: OPPN) po projektu, ki ga je izdelal AR projekt d.o.o., Sevnica, pod št. 26/17 in so sestavni del tega odloka.
Pravna podlaga za pripravo OPPN je dana v 5. členu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-E) (Uradni list RS, št. 27/16) in v Zakonu o prostorskem načrtovanju – ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2).
OPPN vsebuje naslednje sestavine:
I. TEKSTUALNI DEL
II. SMERNICE IN MNENJA NOSILCEV UREJANJA PROSTORA
III. PRILOGE
IV. GRAFIČNE PRILOGE
II. UREDITVENO OBMOČJE OPPN
Območje izdelave OPPN se nahaja na območju kmetije Rojnik v naselju Poljče v neposredni bližini že obstoječih stavb in zajema kmetijska zemljišča naslednjih parc. št.: 787/1-del, 793, 794/1-del in 794/3-del vse k.o. Spodnje Gorče. Velikost območja OPPN znaša cca 3500,00 m².
Meja območja urejanja OPPN meji na vzhodni strani z obstoječimi zazidljivimi površinami ter na zahodni, severni in južni strani s kmetijskimi površinami.
Preko obravnavanega območja prostorske ureditve poteka obstoječi SN nadzemni el. en. vod., katerega je potrebno upoštevati kot omejitveni faktor v smislu varovalnega pasu. Predvideni objekt ne bo priključen na vodovodno omrežje. Izvedba elektro priključka poteka preko obstoječega odjemnega mesta. Območje se preko obstoječih manipulativnih površin in že zgrajenega priključka priključuje na lokalno cesto.
III. MERILA IN POGOJI ZA IZRABO OBMOČJA IN ZA OBLIKOVANJE POSEGOV V PROSTOR
Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste dejavnosti:
– kmetijska dejavnost.
Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste gradenj, oziroma drugih del:
– gradnja novega objekta
– legalizacija objekta
– redna investicijska in vzdrževalna dela
– spremembe namembnosti in sprememba rabe za kmetijsko dejavnost
– rekonstrukcija objektov
– odstranitve objektov
– dozidave in nadzidave.
Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste dopustnih objektov glede na namen:
– kmetijski objekti, ki so neposredno namenjeni kmetijski dejavnosti (stavba za obiralni stroj hmelja, strojne lope in druge nestanovanjske kmetijske stavbe)
– gradbeno inženirski objekti (prometna, komunalna in energetska infrastruktura)
– gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov na podlagi obstoječih predpisov za potrebe kmetijske dejavnosti
– zelene površine.
Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta je pri oblikovanju novih objektov ter ureditvi zunanjih površin ustvarjena takšna kompozicija arhitekturnih in krajinskih elementov, ki so za prostor sprejemljive in je nadaljevanje naselja v njegovi morfologiji.
Kmetijski objekti:
– lega objektov: po geodetski zazidalni situaciji; dovoljene so tolerance v smeri sever-jug in vzhod-zahod, pod pogojem, da so zagotovljeni odmiki od sosednjih zemljišč in upravljavcev elektro energetskega omrežja. Odmik od sosednjih zemljiških parcel je lahko tudi manjši kot je prikazano v geodetski zazidalni situaciji s soglasjem lastnika sosednjega zemljišča.
– horizontalni gabariti: okvirni gabariti po geodetski zazidalni situaciji. Možna večja odstopanja (v »+« ali v »–«) od horizontalnih gabaritov določenih v grafičnih prilogah pod pogojem, da je zagotovljena požarna varnost objekta. Pri projektiranju objektov se mora ohranjati min. razmerje med stranicami 1:1 do 1:3,5.
– vertikalni gabarit: Višina etaž mora biti prilagojena tehnologiji objekta, zato etažnost pri teh objektih ni omejena, dovoljena je izvedba medetaž oziroma je lahko objekt zasnovan iz več etaž pod pogojem, da ne presega maksimalno določeno višino obstoječih kmetijskih objektov, nad koto ± 0,00 m (kota pritličja). Izjemoma se dovoli višina objekta nad višino obstoječih kmetijskih objektov če to izrecno pogojuje tehnologija objekta.
– konstrukcija: klasična – zidana ali montažna;
– kota pritličja: ±0,00 = 287,70; toleranca ±0,50;
– streha: v osnovi dvokapnica s čopi ali brez. Naklon strešine naj bo najmanj 30º z minimalnimi napušči, ter krito z opečnato kritino naravne barve. Na strešinah so dovoljene postavitve fotovoltajike za pridobivanje električne energije.
– fasada: finalna obdelava fasad je klasični zaglajeni omet v svetlih, pastelnih barvah. V primeru izvedbe fasade z lesom naj bo le-ta obdelana v vertikalni usmerjenosti in naj bo prepuščena naravni pantinaciji.
– oblikovanje odprtin: svobodno;
– zunanja ureditev gradbene parcele: dovozni priključek z dovozno cesto do kmetijskih objektov je izveden iz kategorizirane občinske ceste. Manipulativne površine na gradbeni parceli se izvedejo v makadamski obliki ali se asfaltirajo oziroma tlakujejo. Območje okoli objekta, predvsem vzdolž severne stranice, se naj zasadi z avtohtonim listopadnim drevjem (npr. oreh, lipa idr.). Možna je tudi zasaditev visokodebelnih sadnih dreves.
Enostavni objekti:
Na območju OPPN je možna gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov skladno z obstoječo zakonodajo, za potrebe kmetijske dejavnosti. Gradijo se lahko kot prizidek k osnovnemu objektu ali samostojno. Oblikovani morajo biti usklajeno z osnovnim objektom. Objekti so lahko lesene, zidane in montažne konstrukcije.
Infrastrukturni objekti:
Infrastrukturni objekti v ureditvenem območju obsegajo vse objekte in naprave vezane na prometno, komunalno energetsko infrastrukturo, ter objekte zvez in telekomunikacij. Oblikovanje infrastrukturnih objektov je svobodno.
Gradbena parcela:
Parcelacija, oziroma določitev funkcionalnih zemljišč – oziroma gradbenih parcel v OPPN ni predpisana. Dovoljuje se združitev in delitev parcel. V grafičnem delu OPPN je v ureditvenem območju so objekti locirani na sedanje lastniško stanje parc. št. 787/1-del, 793, 794/1-del in 794/3-del vse k.o. Spodnje Gorče. Dovoljen odmik zidu kmetijskih nezahtevnih in enostavnih objektov, ki se vežejo na kmetijsko dejavnost od sosednjih parcelnih mej je 4,00 m. V kolikor investitor pridobi soglasje lastnika sosednjega zemljišča je možno graditi objekt z manjšim odmikom pod pogojem, da so izpolnjene požarno varnostne zahteve.
IV. POGOJI ZA INFRASTRUKTURNO UREJANJE OBMOČJA
Dovozi in dostopi ter parkiranje:
Območje OPPN se prometno navezuje preko obstoječega cestnega priključka na parceli št. 794/3 k.o. Spodnje Gorče na javno občinsko cesto, ki je kategorizirana kot javna pot JP990150 (odsek JP990151 Poljče) parc. št. 954/1. Priključevanje mora biti varno in pregledno, zagotovljeno mora biti polje preglednosti. V polju preglednosti ni dovoljeno saditi dreves, grmovja ali visokih kultur, postavljati predmetov ali naprav ali storiti karkoli drugega, kar bi oviralo preglednost.
Vodovod:
Oskrba novih in obstoječih objektov z vodo na obravnavanem območju možna preko izgrajenega javnega vodovoda v izvedbi PE DN 160 mm, ki poteka na obravnavanem območju. V OPPN-ju obravnavani objekt ne bo priključen na javni vodovod. V primeru, ko se jašek nahaja na območju povoznih površin, mora biti jašek opremljen s povoznim pokrovom. Na trasi vodovoda ni dovoljena gradnja nadzemnega in podzemnega objekta, saditi dreves in drugih trajnih nasadov ter postavljati škarpe, ograje ali drogove. Vodovod je potrebno vgraditi najmanj 1,2 m pod koto terena. Pod utrjenimi površinami je obvezna uporaba materialov iz modularne litine. Minimalni odmik novih objektov od javnega vodovoda znaša 4,00 m. Predviden objekt se navezuje na obstoječe hidrantno omrežje na tem območju.
Kanalizacija – odvod komunalnih in meteornih voda:
Fekalna kanalizacija:
Na obravnavanem območju predvidenega OPPN ni zgrajeno javno kanalizacijsko omrežje. V predvidenih objektih ne bo fekalnih odplak.
Meteorna kanalizacija:
Na širšem območju OPPN še ni zgrajena meteorna kanalizacija. Čiste meteorne vode se preko peskolovov in revizijskih jaškov odvajajo v sistem meteorne kanalizacije in dalje v ponikovalnico, onesnažene pa je potrebno pred tem očistiti preko lovilca olj in maščob. Obstoječa kmetija ima rešeno odvajanje meteornih vod v ponikovalnico.
Električno omrežje:
Za območje OPPN se izdelala idejna zasnova nizkonapetostnega priključka pod številko 894/18, katerega je izdelalo podjetje EL-PROJEKT d.o.o., v juliju 2018. Za napajanje obravnavanega objekta bo investitor uporabil obstoječo moč, pri čemer je treba preurediti obstoječo TP Poljče in predvideti novo merilno mesto na stalno dostopnem mestu. Obstoječi izvod za obiralni stroj se bo odstranil, podaljšal in speljal v novo predvideno razvodno omaro PO. Obstoječi tokovniki v TP se bodo odstranili in na njihovo mesto dogradilo novo podnožje 400A za varovanje dovoda do nove predvidene PMO. Obstoječi števec iz TP se prestavi v PMO, hkrati pa se predvidi prostorska rezerva za naknadno dograditev tokovodnikov. Za odvod iz TP se bo predvidel kabel E-AY2Y-J 4x150 RM+1,5 RE mm2, ki se bo vkopal v zemljo. PMO bo imela ločen merilni in priključni del. Merilno mesto bo opremljeno z glavno varovalko in imelo ustrezen števec delovne energije. Uporabila se bo obstoječa priključna moč 53 kW, kar ustreza omejevalvcu toka 3 x 80A. V fazi PGD je potrebno pridobiti projektne pogoje, soglasje za priključitev in soglasja k projektu v skladu z veljavno zakonodajo.
Telefonsko omrežje, kabelski razdelilni sistem:
Na obravnavanih območjih ni TK omrežja in ni umeščen kabelsko razdelilni sistem. Predvideni objekti ne bodo priključeni na telefonsko omrežje in na kabelsko razdelilni sistem.
Odpadki:
Za vsak objekt je potrebno zagotoviti zbirno mesto za odpadke, to je urejen prostor v ali ob objektu kamor se postavijo zabojniki za mešane komunalne odpadke in odjemno mesto, kjer izvajalec javne službe odpadke prevzame. Odjemno mesto je lahko tudi zbirno mesto, če je zagotovljen nemoten dovoz vozilom za odvoz odpadkov. Vsi koristniki odvoza komunalnih odpadkov so dolžni ravnati v skladu z odlokom, veljavnim na območju Občine Braslovče.
V. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJA NARAVE TER TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN
Varstvo pred hrupom
Raven hrupa mora v naselju ostati v mejah dovoljenega.
Glede na dejansko in namensko rabo prostora se obravnavano območje, skladno s 4. členom Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05) razvrščeno v III. stopnjo varstva pred hrupom. S predvidenim posegom, menimo, da ne bodo presežene maksimalno dovoljene ravni hrupa. V primeru suma se izvedejo meritve, na podlagi katerih se izvede protihrupna zaščita.
Varstvo zraka:
Snovi, ki se izpuščajo v ozračje, ne smejo presegati mejnih vrednosti, določenih z Uredbo o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 31/07, 70/08, 61/09) in Uredbo o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 34/07, 81/07).
Dimnovodne naprave morajo biti zgrajene tako, da zagotavljajo varno, zanesljivo in trajno delovanje kurišča, torej ne smejo presegati maksimalne dovoljene emisije določene v navedeni uredbi.
Varstvo voda in urejanje voda:
Obravnavano območje leži na levem bregu vodotoka Trebnik. V študiji »Zagotavljanje poplavne varnosti v Spodnji Savinjski dolini Karte poplavne nevarnosti in karte razredov poplavne nevarnosti-obstoječe stanje (Savinja, Bolska, Trnavica)«, št. proj. 33/08, št. načrta 873-FR/08-3, april 2011, ki jo je za naročnika Ministrstvo za okolje in prostor, Dunajska 48, 1000 Ljubljana, izdelal inženiring za vode d.o.o., Pot za Brdom 102, 1000 Ljubljana, je ugotovljeno, da predmetno območje, glede na obstoječe stanje, spada v preostali razred poplavne nevarnosti. Pri nadaljnjem načrtovanju je potrebno upoštevati Uredbo o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list RS, št. 89/08), vrste posegov v prostor pa morajo biti načrtovane s prilogo 1 in 2 uredbe.
Zahodno od obstoječih objektov kmetije Rojnik je v sklopu OPPN predvidena gradnja skladišča za hmelj. Koto terena na območju OPPN (parkirišča, ceste, manipulativne površine, zelenice …) ni dopustno nadvišati nad koto sosednjih zemljišč. Koto pritličja skladišča za hmelj je dopustno dvigniti nad poplavno varno koto visoke vode, to je vsaj 50 cm nad okoliškim terenom. Pri gradnji novih objektov in urejanju okolice je prepovedano graditi prečne linijske objekte (zidove, nasipe), ki bi preprečevali prost odtok poplavnih vod proti jugu. Umestitev objekta v prostor ob upoštevanju predlaganih usmeritev ne bo imela negativnega vpliva na vodni režim. Ob upoštevanju teh pogojev, se poplavna varnost širšega območja in okolice predvidene gradnje ne bo poslabšala in bo gradnja skladna z uredbo mogoča.
Odvajanje in čiščenje padavinskih in komunalnih odpadnih vod mora biti usklajena z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15), Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15) in Strokovnim navodilom o urejanju gnojišč in greznic (Uradni list SRS, št. 10/85, Uradni list RS, št. 98/07 in 5/13). Na obravnavanem območju predvidenega OPPN ni zgrajeno javno kanalizacijsko omrežje. V predvidenem objektu ne bo fekalnih odplak.
Po evidencah MOP, DRSV, se obravnavana lokacija ne nahaja v območju vodovarstvenega pasu vodnih virov. Na območju ni vodotokov oziroma ni predvidenih posegov na vodna ali priobalna zemljišča vodotokov.
Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja, ki ga v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja izda Direkcija RS za vode.
Ohranjanje narave:
Na območju obravnavanega OPPN ni vsebin ohranjanja narave (zavarovanih območij, naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij, območje Natura 2000) kot to določa Zakon o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04, v nadaljevanju ZON-UPB), zato celovite presoje vplivov na okolje ni treba izvesti.
Varstvo kulturne dediščine:
V neposredni bližini načrtovanega objekta se nahajata enoti registrirane nepremične kulturne dediščine Poljče pri Braslovčah – Kašča na domačiji Poljče 8 (EŠD 22627) in Poljče pri Braslovčah – Kozolec na domačiji Poljče 8 (EŠD 22626). Enoti registrirane nepremične kulturne dediščine sta varovani z Odlokom o prostorskem redu Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 46/11).
Ob upoštevanju usmeritev ZVKDS, OE Celje glede zasnove objekta, izvedbe fasade v ometu oziroma lesu, izvedbi klasične dvokapnice krite z opečno kritino ter ustrezna zasaditev okolice objekta bo dodatno vplivalo k manjši vidni izpostavljenosti objekta.
Površine znotraj območja OPPN še niso bile arheološko pregledane. Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja, da mora najditelj v primeru odkritja arheološke ostaline, najdbo zavarovati nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvestiti pristojno enoto zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki nadalje ukrepa v skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
Investitor mora o začetku del vsaj 10 dni prej obvestiti pristojno enoto zavoda za varstvo kulturne dediščine. Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno zavodu za varstvo kulturne dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.
VI. UKREPI ZA VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
Potres
Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati določila za potresno odporno gradnjo Pravilnik o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov (Uradni list RS, št. 101/2005) EC8 (SIST EN-1998). Ureditveno območje obravnavanega občinskega podrobnega prostorskega načrta se nahaja na območju, ki je na osnovi Ocene potresne ogroženosti RS, marec 2013 (Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje) uvrščeno v VII stopnjo MCS s pospeškom tal 0,150 g, kar mora biti upoštevano v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja. Vsi posegi v območju prostorske ureditve morajo biti dimenzionirani, projektirani in izvedeni z upoštevanjem pridobljenega geološkega-geotehničinega poročila. V nobenem primeru se ne sme spuščati meteorne in drenažne vode nekontrolirano po terenu.
Požar
Za zagotovitev požarne varnosti je zgrajeno hidrantno omrežje. Zaščita pred širjenjem požara med objekti, kjer ni možno zagotoviti požarnovarnostnega odmika oziroma med prostori različne namembnosti, se izvede s protipožarnimi zidovi (zidovi brez odprtin), v primeru eventualnih odprtin morajo biti le-te izdelane iz ognjeodpornega materiala. V primeru požara je omogočen dostop gasilskim vozilom neposredno do objekta.
Zaščitni ukrepi
Glede na odločbo Uredbe o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 57/96, 54/15) ni potrebno predvideti zaklonišč, zaklonilnikov ali drugih zaščitnih objektov za zaščito pred vojnimi udejstvovanji.
Vsi posegi v območju OPPN morajo biti dimenzionirani, projektirani in izvedeni skladno z izdelanim geološko-geomehanskim poročilom.
Način ravnanja s plodno zemljo:
Ob izkopu gradbene jame je potrebno odstraniti plodno zemljo, jo deponirati na primernem mestu, in uporabiti za ureditev zelenic.
VII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
Ureditveno območje OPPN, je mogoče izvajati postopno v takšnem obsegu, da je zagotovljena funkcija posameznih objektov in naprav in da se s tem ne poslabšujejo razmere na celotnem območju.
VII. OBVEZNOSTI INVESTITORJA IN IZVAJALCEV PRI IZVAJANJU OPPN
Pri izvajanju posegov v prostor na obravnavanem območju je izvajalec dolžan zagotoviti dostope do obstoječih objektov in zemljišč v času gradnje, racionalno urediti gradbišče in pri posegih na prometnicah zagotoviti varen promet.
Pri urejanju okolice in javnih površin mora investitor:
– ob izvedbi posega odstraniti plodno zemljo in jo začasno deponirati;
– po končani gradnji odstraniti začasne objekte, odvečni gradbeni material in urediti okolico ter višino zemljišča na parcelni meji prilagoditi sosednjemu zemljišču;
– pred pričetkom gradnje mora investitor pravočasno obvestiti upravljavce objektov, naprav in vodov gospodarske javne infrastrukture, ki so tangirani pri predmetni gradnji.
VIII. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
Na območju urejanja so dovoljene naslednje tolerance:
– za lego objektov: načrtovani objekti se lahko gradijo v sklopu gradbene parcele z večjim odmikom kot je določeno v grafičnih prilogah, pod pogojem da se upošteva dovoljen odmik ali soglasje soseda od sosednjih gradbenih parcel in javnih cest, ter da je zagotovljena varnost cestnega prometa.
– za horizontalni gabarit: načrtovani objekti se lahko gradijo večjega ali manjšega tlorisnega gabarita kot je določeno v grafičnih prilogah. Možna večja odstopanja (v »+« ali v »–«) od horizontalnih gabaritov določenih v grafičnih prilogah pod pogojem, da se ne presega faktor zazidanosti in faktor izrabe parcele, ter da je zagotovljena požarna varnost objekta.
– za koto pritličja so tolerance ± 50 cm; kota manipulativnih površin se prilagaja vozišču javne ceste z maksimalnim naklonom do 3 %.
– dovoljena so odstopanja od določitve vhodov v objekt ali uvozov na gradbeno parcelo, pod pogojem, da je zagotovljena preglednost na cesti in varnost prometa.
– pri prometni, komunalni in energetski infrastrukturi je možno odstopanje potekov predvidenih vodov, v kolikor se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč ali ustrezne projektne dokumentacije, če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri in ekonomičnejša invensticijska vlaganja ob pogoju, da prestavitev ne spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN.
OPPN je stalno na vpogled pri pristojni občinski službi v Občini Braslovče in Upravni enoti Žalec, Oddelek za okolje in prostor.
Nadzor nad izvajanjem OPPN izvajajo pristojne inšpekcijske službe in komunalni nadzornik v občini.
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 35050-5/2017-16
Braslovče, dne 5. septembra 2018
Branimir Strojanšek l.r.
